•:
Izbala vsak patak.
OrßsiMlfws:
Kopltarieva ulica šf8¥B 8.
[«»unBsgiBBanioeai
bkkmszs 4Baif mo' »«' »rr.• atea.*;-*?2
sBBEaa«»« jR«r> iJi:*»»a!ea»RKB«rKz» ;•> i-v
Kamnina znaša:
celoletna . ... K 4'—
pcmletea............. r—
čeMIetsa............. r—
Posamgcs?a štey. „ 0'!0
C i
g AVSTRIJSKE KRŠČANSKE TOBAČNE DELAVSKE ZVEZE, S
Št 28.
V Ljubljani, dne 10. julija 1914.
Leto VIL
LISTNICA UREDNIŠTVA.
V današnji številki po daljšem presledku zopet objavljamo nadaljevanje izbornega dela: Anton Kralj, Obrtni red. Tiskarska stavka je povzročila, da smo mogli šele zdaj pričeti z nadaljevanjem tega izbornega dela, ki naj bi ga znal vsak naš delavec, vsaka naša delavka na pamet. Obrtni red objavljamo na 3. in 4. strani. Listi naj se izrežejo. Kadar bo delo dokončano, naj se dajo izrezani listi vezati.
Vsem slovenskim delavcem to delavkam!
Živimo v dobi nemirov, prepirov, v draginji. Mnogi danes toži, da so slabi časi. Delavec ima iste dohodke, kot jih je imel pred sedmimi ali pred petimi leti, ko je bilo glede na draginjo še malo na boljšem in je vsak še lažje izhajal. Ako pogledamo danes na, svetovni trg, vidimo res povsod draginjo. Vse je dvignilo neizmerno visoko svoje cene, kakor n. pr.: živež, obleka, stanovanje itd. Pred desetimi leti je po ne-kod veljal 1 kg mesa 1 K 20 vin., danes yelja 1 K 60 vin. do 1 K 90 vin. Kako je bila še pred sedmimi leti po ceni obleka, čevlji itd. Kje'pa je delavec s svojimi zvišanimi plačami? Nikjer! Poglejmo si nekatere nekoliko. Pred sedmimi leti je zaslužil rudar kopač (hauer) 4 do 5 K, učni kopač 3 K 80 vin. do 4 K 80 vin., danes zasluži kopač 3 K 60 vin. do 4 K le malokateri 4 do 5 K., to so posebne izjeme. Delavec v tovarni, kjer je tudi naporno delo, kakor n. pr. tovarne za usnje so zaslužile pred petimi leti starejši delavci, 2 K 60 vin., 3 K, 3 K 60 vin., k večjemu le nekateri in to so redki 4 K. Poglejmo si prožnega delavca na železnici, koliko zasluži. Delavci na državni železnici, ki garbljejo že po 10 let in še dalje na progi, zaslužijo 2 K 70 vin. novinci pa 2 K 20 vin. Železničarji delajo naravnost za sramotno nizko plačo. Tudi tem se godi krivica. Železničarji na progi so prej zaslužili bolje kot danes. Zvišalo se jim je na vsake dve leti za 20 vin., sedaj pa zviša stalnim prožnim delavcem na vsaka tri leta samo za 10 vin. Koliko zasluži delavka? Naravnost rečeno premalo, ponekod v papirnicah in drugih podobnih podjetjih zaslužijo po 1 K, 1 K 20 vin. in le izjemno nekatere po 2 K do 2 K 20 vin. Pomisliti moramo delavca v smrtno nevarnih podjetjih, koliko nevarnosti preti n. pr. rudarju, ki ga vsak čas lahko za-
Bo so ujeli repuri Vaspezo.
Angleško C. Richardson. — Slovensko dr. J. K.
Od Pepite sem zvedel, da so Rozalija, Varquez, Leiva in Chavez silno preganjani od policije, našli skrivališče v nevarni bližini San Embro, v votlini, kjer je bila skrila Rozalija svojega ju-haka po zločinu v Tres Pinos.
Ko je Rozalija pokazala preodkrito in pregoreče veselje ob Vasquezovi vrnitvi iz Tres Pinos, je Leiva odkril raziđene med svojo ženo in prijateljem. !skal je maščevanja; ponudil se je po tajnem posredovalcu proti določeni na-kra,di, da popelje Adamsa, policijskega Nadzornika, v Santa Clara in Rowlanda iz Los Angeles v roparsko zavetišče.^
Drugi zasledovalci so medtem šli pogumno naprej in so precej podkurili ^asquezu. Ta banditski mojster je z na-thenom, da bi bil bolj prost, poslal Rozalijo v votlino, ki se imenuje Elizabeth i-ake; on je pa vohajoč na vse strani pazil sam zase.
Pomagala mu je natura kraja, zve-SU ogleduhi in njegova čudovita predrznost in spretnost, da je zopet ušel takorekoč že iz rok obeli, nadzornikov ih njihovih mož.
In zdaj sem zopet enkrat prišel v haravnostni stik ž njim.
suje; koliko mora pretrpeti strašne vročine, slabi zrak, gosta izprememba zračne temperature. Koliko teže mora vsak dan prenesti n. pr. delavec v tovarnah za usnje, kjer je v posebnih oddelkih tudi strašna vročina. Delavec v takem obratu zaposlen, si kmalu pohabi svoje zdravje lahko v najboljših letih. Kolikim nevarnostim je razpoložen delavec železničar osobito na kolodvorih pri sklepanju vozov itd. Prožni delavec je pravi revež. Po zimi prezeba vsled hudega mraza, poleti je zopet izpostavljen večkratni nevihti in solnčni vročini. Delavka tiči ves dan v zaduhli in prašni tovarni, kar povzroči marsikateri mladenki v najbolj cvetočih letih jetiko, da hira in mora iti v prezgodni grob. Danes tožita tudi vsled slabih družinskih razmer kmečki delavec in mali kmet, da ne moreta več izhajati in si privoščiti to, kar zahtevajo njunine vsakdanje potrebe. Mnogi mislijo, da za delavske sloje ni nikjer več pomoči ter celo obupavajo. Toda temu ni tako. Vsak danes išče pomoči, kjer naravnost ve, da jo dobi. Bolnik išče zdravila pri zdravniku, če se komu godi krivica, gre k sodniku itd. Vprašal bo ta ali oni, kje pa naj delavec išče svojih pravic. Odgovor je lahek; pri Jugoslovanski Strokovni Zvezi! Ona je tista zaščitnica, ki se bo vedno potegovala za delavske pravice. Ona je sicer še mlada; obstoji še le od
1.	1910. Že ob času rojstva te organizacije smo že pri zibelki sanjali prihodnjo moč, ki se bo v kratkem razvila v močen tabor slov. delavcev in delavk.
Kljub svoji mladosti, je storila že mnogo za delavstvo. Nastopila je neštetokrat za pravice tistih, ki se zbirajo pod praporom J. S. Z. in sicer v pravnem varstvu, šikaniranju delavcev, ki so jih mislili podjetniki že tu in tam vreči na cesto. Poslala in predložila je veliko prošenj in peticij v državni zbor ter na druge zakonodavne zbore. Pri delavcih, ki se je osebno ali po svojih zastopnikih potegnila za nje, je vsepovsod napravila lepe uspehe. Ko bi hoteli natanko opisati podrobno delo, bi morali spisati debelo knjigo. Brav-cem »Naše Moči« ni treba podrobneje razlagati, ker zasledujejo že sami od začetka njeno delo. Vrhu tega je storilo vedno svojo dolžnost, da je pomagalo svojim članom v bolezni, v nezgodah, v brezposelnosti, ob času iskanja služb itd., da jim dala denarno podporo. Zatorej delavci in delavke, oklenite se trdno svoje organizacije J. S. Z., ki bo Vas vedno branila in storila vse, kar bo njene moči. Vsak član in
Zanesljiv sel je namreč prinesel Vasquezovo pismo v malo pivnico, ki je v njem nujno prosil, naj mu senjorita posodi kako svojo obleko. Pepitin oče ga je sprejel, pa ga je nji izročil. V njem je stalo, da jo bo čakalo nekaj njegovih mož v bližini njegovega bivališča v Rock Creck.
Bil sem slučajno v mali sobici, ko sta se sel in oče razgovarjala s Pepito o pismu. Skozi pol odprte duri sem jo videl, kako je zamišljeno premišljevala, gibala je z obrvmi in nato je prikimala, rekla par besedi selu, ki je brž odhitel.
Ko mi je kasneje povedala, kaj je bilo v pismu, in kaj ona misli, siem brž zahrepenel, da bi šel tesno zanjo in bi jo varoval, dokler ne bi zadel na Va<s-queza. Spoznala je mojo namero. Zelo resno me je pogledala, pa vzdihnila: »Senjor, če jaz zgrešim, pa vi poizkusite!«
Ali sem ji smel zaupati? Ali ne bo povedala, da sem jaz za njo? Meksikan-ska ljubezen je čudno nepravilna; tako sem premišljeval. Ona se more najnaglo-ma predrugačiti in mu odpustiti, kot je že enkrat prej naredila. Velika je bila nevarnost brez dvojbe, toda jaz sem sklenil, da se ji podvržem.
Lep kaliforniški večer naju je gledal, ko sva odhajala. Drugo jutro, nekoliko proč od San Benito, je stopila Pepita iz kočije. Eno ali dve milji kas-
članica, naj postanetae kot apostol v agitaciji. Izgine naj misel samozase in vsak naj skrbi za razširjenje J. S. Z. in njenih idej. Prijatelji, delajmo, dokler je dan, ko pride noč, ne bo mogel nihče več delati. Dolžnost vsakega člana je, da dela vzajemno z vsemi močmi, da pridobi kar največ članov. Veliki greh je to, če bi držali roke križem ter mirno gledali, da ugrabijo nasprotniki naše mlade delavce. Vsak bo moral dati oster odgovor pred večnim sodnikom, za čas, ki ga je zanemaril. Uvideli smo, da drugje ni rešitve za delavca, kakor v Jugoslovanski Strokovni Zvezi. Tudi za delavce in delavke naj veljajo besede presvitlega vladarja »Viribus unitis«, to je z združenimi močmi.
V slogi je moč, pravie pregovor. Izgine naj misel, da ni časa, to je prazen izgovor. Predno poteče leto, lahko vsak stori nekaj dobrega. Koliko se danes časa zapravi po nepotrebnem po gostilnah, pri raznem kvartanju in drugod. Delavke, tudi Ve storite svojo dolžnost pri svojih tovarišicah! Včasih pri ženskih veliko zaleže njihova prijazna beseda. Skrbite tudi Ve delavke, da iztrgate kaj največ delavk od socialne demokracije! Tudi Vas bo J. S. Z. vedno branila pred raznim krivicam, ki se gode pred Vami in nudilo svojo pomoč. Poskrbimo, da bo naša organizacija ena najmočnejših na avstrijskih tleh, osobito med Slovenci! Na ta način se bomo lahko veliko pridobili, kar že leta in leta želimo. Potem bo lahko pogumno plapolala zastava Jugoslovanske Strokovne Zveze v krščansko - delavskem slovenskem taboru!
Glasnik
Avstrijske krščanske tobačne delavske zveze.
Cesarjeva zahvala.
Njega c. in kr. Apostolsko Veličanstvo je najmilostiveje blagovolilo izdati nastopno Najvišje pismo povodom smrti nepozabnega rajnega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegove do smrti mu zveste družice vojvodinje Hohenberg:
Ljubi grof Stürgkh! Globoko potrt se nahajam pod vtiskom nesrečnega čina, ki je ugrabil mojega iskreno ljubljenega nečaka sredi iz resnemu izpolnjevanju dolžnosti posvečenega delovanja, ob strani velikosrčne, v času nesreče zvesto pri njem vztrajajoče soproge ter Meni in Moji hiši povzročil najholestnejšo žalost.
neje sem tudi jaz izstopil. Izposodil sem si konja in par vrvi od Jima Shepparda, svojega prijatelja, ki je imel takralt posestvo ob bregu San Benito in sem stopal urno, pa varno proti kraju, kjer je imela kreniti Pepita na stransko pot. Ravno prav sem prišel, da sem videl, kako sta se ji pridružila Gonzalez in Chavez.
Videl sem, da sta moža imela s seboj suho mulo za Pepitino prtljago, toda za dekle nič. Ali je hotel Vasquez, naj Penita obišče njegov tabor? Čudil sem se, da je pismo jasno določalo, naj Pepita prinese obleko do bližine Rock Crecka. Vprašanje je na vsak način rešila Pepita, ki je složno korakala kvišku za Chavezom.
Opazoval sem njihovo težavno pot proti Rock Crecku. Tuintam, kjer ni bilo dreves, sem vjel njihove oblike, ko so se počasi pomikale po skalovju in se izgubile v goščavi.
Smer sem imel; zato sem hitro in previdno šel za njimi, na varnih krajih sam počakal, da sem jih zopet zasledil. Časih je bilo treba postati eno ali dve uri. Z žensko in z otovorjeno, pa zraven ti’masto mulo je bilo časih treba precej časa, da so se premagale divje ovire na potu.
Nazadnje sem privezal konja na samotnem, s travo obraščenem prostoru na dolgo vrv; drugo vrv sem vzel s se-
Ce Me v tej težki uri more potolažiti kaj, so to nešteti dokazi tople naklonjenosti in odkritosrčnega sožalja, ki sem jih v ravnokar preteklih dneh prejel iz vseh krogov prebivalstva.
Zločinska roka je oropala Mene dragega sorodnika in zvestega sodelavca, varstva potrebne, naj nežnejši starosti še neodrastle otroke pa vsega, kar jim je bilo drago na zemlji in povzročila nedolžnim srcem nepopisno gorje.
Blazna zlobnost male skupine zapeljancev pa nikakor ne more razrušiti svetih vezi, ki vežejo Mene in Moje narode; ona nikakor ne doseže čustev odkritosrčne ljubezni, ki je bila izkazana Meni in vladajoči rodbini vnovič na tako ganljiv način in iz vseh delov monarhije.
Šest in pol desetletij sem delil z narodi bolečine in veselja, zavedajoč se vedno tudi v najtežjih urah vzvišenih dolžnosti odgovornosti za usode milijonov, za katere bom polagal račun Vsemogočnemu.
Nova bolestna izkušnja, ki jo je poslala Meni in Mojim nedognana božja previdnost, bo v Meni še utrdila sklep, da vztrajam na pravo spoznani poti do zadnjega zdihljaja, na korist Mojih narodov. In če bom zamogel zapustiti nekoč Svojim naslednikom kot naj dragocenejše darilo poimštvo ljubezni Svojih narodov, bo to najlepše plačilo Moje očetovske skrbi.
Pooblaščam Vas, da izrazite vsem, ki so se v teh bridkostnih dneh v zvestobi in udanosti zbrali okoli Mojega prestola, Mojo najglobljo zahvalo.
Dunaj, 4. julija 1914.
Franc Jožef m. p.
Naše krščansko socialno tobačno delavstvo je z veliko žalostjo in ogorčenostjo obsojalo kruto, nečuveno sarajevsko hudodelstvo, vsled katerega sta umrla rajni nadvojvoda prestolonaslednik Franc Ferdinand Avstrijski d’ Este in njegova do smrti mu zvesta žena vojvodinja Hohenberg. Naše delavstvo se je polnoštevilno zbralo ob progi, ko je trupli rajnikov peljal vlak skozi Ljubljano. Splošno se je obsojalo, da se ni dalo delavstvu v petek, ko so bile ljubljanske prodajalne zaprte od 4. do 5. ure, prosto. To ni bilo prav, ker bi morala tobačna režija čut lojalnosti do Najvišje cesarske hiše zelo gojiti, kar se v petek ni storilo. Naše krščanske tobačne delavske organizacije so danes priredile za dušni pokoj plemenitih rajnikov sv. mašo v križevni-ški cerkvi. Udeležilo se je tudi ljubljansko krščansko socialno tobačno de-
boj za pomoč pri plezanju. Potem sem lezel tiho, noge ovite z mokasinom, dokler nisem prišel blizu banditskega taborišča. Dobro sem razločil oblike stražnikov na oddaljenih skalah. Dolgo sem jih opazoval, ko sem videl, da se gibljejo, sem se skril. Ti so pazili na vse steze, ki so vodile do komaj vidne poti v taborišče. Moral sem naokoli po silno grdih strminah, da sem prišel bližje. Vrv sem večkrat potreboval, da sem mogel zlezti kvišku. Nazadnje sem prišel na vrh brez šuma in ne da bi bil kedaj padel. Vajen sem bil takega' življenja.
Obšel sem stražnike, toda plazil sem se vendar le po mačkovo dalje, ker sem poznal Vasquezovo metodo, da ima nastavljene svoje čuvaje ne sajmo po vidnih, marveč tudi po zelo skritih krajih, ki opozore svoje tovariše na vsako nevarnost in so obenem smrtna nevarnost za vsakega, kdor zaide v njihovo bližino na lovu za banditi.
Dospevši na višino sem se splazil po odprtem prostoru do rednega pota; dlje čas asem šel po njem, dokler nisem pogledal na veliko hrastovo drevo; na njem se je namreč o vetru gibalo viseče človeško telo. Brž sem spoznal žrtvo Vasquezovih čuvajev, ki so vjeli neopreznega moža, kateri je šel nadenj, in ga v strah vsem, ki bi ga hoteli posnemati, obesili na hrastovo
lavstvo v ogromnem številu nedeljskega sožalnega shoda v Unionu. Slava spominu rajnega nadvojvode Franca Ferdinanda in rajne vojvodinje Hohenburg!
Oddelka suhih smodk priredita v nedeljo 12. t. m. ob 9. uri dopoldne na Rožniku sv. mašo.
Sledeče članice naših organizacij so vpokojene: Dolenc Franja, Gartner Ivana, Bajc Ana, Rojc Ivana, Žerjov Alojzija, Tominc Jerica, Jakopič Marija, Štrukelj Marija, Pečnik Marija, Ma-zovič Uršula, Zajc Marija, Jaklič Katarina. Veliko sreče po letih garanja in trpljenja!
Jugoslovan. Strokovna Zveza.
Iz Tržiča. Jugoslovanska Strokovna Zveza je priredila v nedeljo 28. junija v gostilni g. Aljančiča v Bistrici vrtno veselico. Pevci so po vodstvom g. kaplana Goleta zapela več mičnih, narodnih pesmic, imeli smo šaljivo pošto, tombolo, članice so prodajale slaščice in razglednice. Udeležba je bila zelo dobra. Kljub nizki vstopnini smo bili z dobičkom zadovoljni. Blagajna bo štela kmalu 300 K. Organizacija se mirno in uspešno razvija. Jugoslovanska zveza, ki šteje nad 5400 članov, ima tudi pri nas najlepšo bodočnost. Naša katoliška društva, med njimi tudi jugoslovanska zveza so izrekla po g. župniku in načelniku zveze Vidica ogorčenje nad groznim zločinom v Sarajevu ter sožalje, kar se je naznanilo c. kr. okrajnem glavarstvu v Kranju. V ponedeljek so se naša društva udeležila sv. maše zadušnice. Tovarna Mally ni izpustila katoliških delavcev k službi božji, dasi bi bili zamudili samo eno uro.
Slovenji gradeč. V nedeljo 5. julija je priredila naša skupina Jugoslovanske Strokovne Zveze shod v Narodnem domu ob 10. uri dopoldne. Shod je vodil predsednik slovenjegraške skupine g. Jernej Slemnik. Delavski tajnik Jugoslovanske Strokovne Zveze Vekoslav Zajc nam je orisal globoke cilje, po katerih hodi J. S. Z. Hudo je razkrinkal brezversko in hinavsko! socialno demokracijo. Pristopilo je takoj prav lepo število novih udov k zvezi. Prijatelji, koliko Vas je še, ki še niste pri tej važni organizaciji! Ne odlagajte in nemudoma pristopite!
Starost tvorniškega delavstva
Velikokrat se je poizkušalo dognati, kakšno starost da doseže delavstvo v tvornicah. Zasebniki, oblasti, strokovna društva so že večkrat poizkušala v to temo posvetiti. Pisalo se je o starosti delavstva že tudi precej, a kljub temu se z vso točnostjo le še ne zna in ne more starost delavstva v posameznih poklicih natančno določiti. Splošno se lahko trdi, da nad 40 let pač delavke in delavci v tvornicafb ne delajo, ker znajo dobri gospodarji že najti kako pretvezo, da delavce, ki nad 40 let svoje moči tvornici puste, z dela odpuste. Če star delavec zboli, ali če drugače izgubi delo, ga le težko zopet dobi.
Pri nas še nimamo natančnih podatkov o starosti v tvornicah zaposlenega delavstva. Pač so pa v Nemčiji pruska obrtna nadzorstva dognala
starost v industriji zaposlenega delavstva. Poizvedavali so 7518 predilnic, s 74.569 delavci, usnjarska industrija z 362 delovršbami in 6304 delavci, lesna industrija s 1462 delovršbami in 42.832 delavci, 845 kamnolomov s 25.688 delavci, kemična industrija z 267 tvor-nicami in 52.078 delavci, 528 tobačnih tvornic z 10.976 delavci, 23 tvornic za izdelovanje porcelana in lončenih izdelkov, 30 ladjedelnic z 39.517 delavci, 484 malo železnih ofbratov z 49.997 delavci, 115 izdelovalnic stekla s 16.542 delavci, 813 tiskaren s 16.542 delavci, 40 plavžev cinka, svinca in bakra s 13.360 delavci, 68 železolivaren z 11.211 delavci, 1046 tvornic za izdelovanje strojev s 127.931 delavci in 630 velikih železnih obratov z 217.384 delavci. Starost delavcem je znašala
Obrtna	do 20	20 -30	30-40	40-50	50-60	nad 60
skupina	let	let	let	let	let	let
Tekstilna	16819	15662	15741	13752	8688	3907
industrija	22,60/a	27,9	21,1	18.4	11,1	5,2
	854	1655	1547	1279	738	251
	13,6 o^o	25,9	24,5	20,2	11,1	4,0
Lesna	5608	10991	11554	8102	4682	1985
industrija	13,1%	25,7	27,0	18,7	10,9	4,6
Obdelovanje	3721	6793	7234	4716	2421	803
kamna	14,5%	26,4	28,2	18,4	9,4	3,1
Kemična	6150	15153	14592	9873	4705	1605
Industrija	11,8%	29,1	28,0	19.0	9,0	3,1
Izdelovanje	2496	3123	2786	1399	830	342
smodk	22,1%	28,5	25,4	12 7	7,6	3,1
Porcelan in	*1348	1138	1535	1246	482	137
lončarija	23,40/0	19,2	25,9	21,1	8,1	2,2
Ladje-	6811	12830	10491	5468	2758	1159
delnice	11,2%	32,8	26,6	13,8	7,0	2.9
Maloželezna	11904	14643	11690	6903	3489	1369
industrija	23.8%	29,3	23,4	13 8	7,0	2,7
	5023	4510	3504	2163	1203	370
	29,9%	26,9	20,9	12,9	7.2	2,2
	3055	4814	3977	2327	1113	356
	23,9%	29.1	24,0	14,1	6,7	2,2
Cink in	1980	4175	3657	2394	994	160
baker	11,8%	31,3	27,4	17,9	7,4	1.2
Želez-	2756	2972	2775	1805	734	169
olivarjl	21,6%	26,5	24,8	16,1	6,5	1,5
Izdelovanje	27366	41170	32143	15991	7782	2479
strojev	22,2%	32,2	25,1	12,5	6,1	1,2
Veliko	42825	73810	53502	29996	13661	3577
industrija	19,1%	34,0	24,6	13.8	6,3	1,6
Obrtno	1334599	1526298	1007891	601606	332007	148980
štetje 1095	26,9%	30,8	20,4	12,2	6,7	8,0
Obrtno	1661145	2165357	1561692	918329	471705	203865
štetje 1905	23,8%	30,9	22.3	13.4	6,7	2,9
V starosti od 20 do 30 let dela 30-9% vsega delavstva, potem pa odstotki že padajo in v nekaterih strokah prav znatno.
Tako je razmerje v Nemčiji, pri nas bo pa morebiti še ugodnejše, ker starostnega zavarovanja nimamo, ki ga imajo v Nemčiji že dolgo vrsto let.
Brezposelnost.
Na dnevnem redu je vprašanje brezposelnih delavcev. Denarna kriza vsled vojne nevarnosti in izguba trgov zlasti na Balkanu je naši industriji in trgovini zasekala mnogo ran. Posledica: zmanjšano, oziroma celo popolnoma ustavljeno delo v mnogih obratih in s tem ezvezane čete brezposelnih. Zato trka to vprašalnje z vso silo na duri javnosti. Važno je: a) beda delavskih družin; b) ž njo zvezane nevarnosti za javnost; — lakota revolucionira ljudi; neredi, nemiri; c) industrija se more razvijati samo, če ima sposobne, dela vajene delavce; brezposelnost požene zlasti boljše v tujino; ko se konjunktura zboljša, jih ni in industrija mora iskati novih, neveščih; č) kmetijstvu manjka delavcev; zato mora biti pomoč brez-
vejo. Od hrasta je šla pot po silno ozki strmini, na obeh straneh z globokim prepadom. Gotovo so na ta kraj posebno pazili; zato sem se brž skril in premišljal, kako bi prišel doli. Tu zapazim glavo, ki se je pokazala nad vrhom. Seveda sem se vlegel v visoko travo in čakal. Glava je vedno molela kvišku. Če bi bila Vasquezova, bi bil streljal nanjo in tako dovršil svojo nalogo; spoznal sem pa, da je Castrova, ki je bil ustrelil svoj čas nesrečnega Kitajca. Bolj bi mu bila sicer pristajala krogla v glavi, nego možgani, ker sem pa hotel dobiti voditelja, sem se premagal in počakal.
Nazadnje sem se naveličal čakanja, kdaj se bo pa čuvaj umaknil, ter sem zlezel nazaj k hrastu hoteč se priplaziti pod vrhovi do tja, kjer je Castro strajžil pot in ga ubiti ali pa pokončati.
Posrečilo se mi je priti blizu njega; skozi grmičje in travo sem ga gledal, kako je brez vsakega šuma ležal na skalni poti. Plazil sem se še bližje, toda iznenadilo me je, ko sem videl, da mi je zmanjkalo skrivališča. Ne grmov, ne trave ni bilo; videl sem ostanke pogorišča; ali je bila trava namenoma požgana, ali ne, ne morem reči.
Na odprtem prostoru v lice risje bistrih Castrovih oči in morda še drugih čuvajev lezti dalje je bilo nemogoče; ostati skrit je pa pomenilo bankrot mojega podjetja. Če bi ustrelil, bi na-
stala buna. Kaj naj storim? Vse, kar sem premišljal, je bilo prazno. Samo to sem vedel, da mora ostati Castro živ ali mrtev na svojem mestu za to, da se ne dvigne buna.
Nekaj ur sem čakal, da bi se kaj izpremenilo. Jezen sem bil, ko bi moral pustiti svoj namen, ker sem že tako daleč prišel. Pravzaprav je pa vendar moj odhod zadrževalo samo upanje, da Vasquez morda iz kakršnegakoli razloga obišče svojega tovariša. Toda nobenega človeškega glasu ni bilo slišati iz soteske.
Na pol sem že sklenil, da se vrnem h hrastu in odtam poizkusim priti do soteske, ko zagledam dva moža tiho se dvigniti med drevesi na skalnem vrhu. Brž sem videl, da se menja straža. Neki mož, ki ga nisem še nikdar videl, in ki ga tudi nisem mogel spoznati iz popisov Vasquezove tolpe, je stopil na Castrovo mesto in ta je odšel.
Zopet sem čakal, ne da bi se upal ganiti.
Medtem se je nebo nanagloma pokrilo s težkimi, črnimi, viharnimi oblaki. Četrt ure kasneje je začelo liti kakor iz škafa. To mi je bilo všeč, ker sem mislil, da čuvaj poišče kako zavetje, toda zastonj! Ležal je, kakor je bil dolg in širok, odločen, ne da bi se kaj menil, z glavo naslonjeno na vrhu in oči uprte po poti.
poselnim tako zasnovana, da ne škoduje kmetu, marveč mu pomaga.
Vrste brezposelnosti:
1.	Brezposelost, kj ima osebne vzroke: mržnja do dela, nesposobnost vsled premajhne izobrazbe, bolezni, starosti itd., štrajki, odpoved dela (zlasti v večjem obsegu) od strani delodajalcev ali delavcev.
2.	Gospodarski vzroki:
a)	trajni: nerazvita industrija;
b)	perijodični, ki se vedno ponavljajo pri sezonskih delavcih, n. pr. pri stavbnih delavcih, ki pozimi nimajo dela, deloma tudi pri poljedelskih, ki se rabijo v večjem številu le za gotovo dobo — žetev, košnjo.
c)	prehodni, ki nastopijo brez reda vsld posebnih razmer: denarne, gospodarske krize; uvedbe novih strojev; pretrgan obrat vsled poprav; izprememba v modi.
Kako naj se pomaga?
Najprej se morajo izločiti vsi, kateri ne marajo delati; tem ne gre pomoč. Treba je pa razlikovati, ker je težko zahtevati od vsakega, da bi sprejel vsako delo. Kdor je že dlje časa zvrše-val kako posebno delo, se težko loti česa drugega. Brezposelnega elektrotehnika je n. pr. nemogoče dati med kosce. Izločiti se morajo tudi tisti, kateri ne morejo delati vsled starosti, onemoglosti ali bolezni. To so reveži in pomagati se jim mora tako, kakor revnim osebam sploh.
Brezposelnim je pomoč mogoča:
1.	Z lastnimi sredstvi v samostojnih organizacijah, strokovnih, delavskih društvih. Strokovne delavske organizacije imajo navadno v svojih pravilih določeno podporo za slučaj brezpo-selenosti. Splošno se priznava, da se mora podpora brezposelnih v slučaju štrajka samo po ti poti deliti. Država ali podjetniki gotovo ne bodo podpirali štrajkujočih, da bi jim zagotavljali za štrajk kake prispevke.
Strokovne organizacije slone na načelu vzajemnosti. Druga oblika samopomoči je pa individualno varčevanje. Delavec prostovljno ali obvezno spravlja svoje prihranke do neke določene vsote pri svojem strokovnem društvu, ali pri kakem drugem zavodu (n. pr. pri bolniški blagajni) s tem pridržkom, da jih sme uporabiti samo v slučaju brezposelnosti.
2.	S prispevki o’d drugod. Prvi je seveda tu obvezan delodajalec, ki ima dobiček od delavca. Pa tudi javnopravne korporacije pridejo tu v poštev; v prvi vrsti država, ki vodi s svojo zunanjo, pa tudi z notranjo, zlasti z želez-nično, tarifno, davčno in carinsko politiko vse gospodarstvo in je torej velikokrat sokriva gospodarskih kriz. Zraven je tudi njena dolžnost skrbeti za red in mir in pomagati v slučaju splošne bede trpečim slojem svojih državljanov. Potem prideta na vrsto tudi dežela in občina. Ti prispevki se morejo določiti ne glede na to, kaj delavec sam stori, ali pa navezati na pogoj, da tudi delavec s plačili v strokovno društvo, z individualnimi prihranki, ali s plačevanjem premij v zavairovalnice za slučaj brez-posenosti dejansko sodeluje.
Vprašanje zavarovanja za slučaj brezposelnosti je zelo težko, zlasti vsled tega, ker ni mogoče dobiti trdne zava-rovalno-tehnične podlage. Statistika brezposelnih, ki bi v resnici podala pravo sliko o ti reči, je zdaj nemogoča; ni namreč dovolj najeti ob določenem času vse, ki nimajo dela, marveč treba bi bilo tudi za vsak slučajj dognati vzroke brezposelnosti. Tu pa je vse polno raznih vprašanj. Motil bi se n. pr., kdor bi brezposelnost takozvanih sezonskih delavcev, meril po enem kopitu. Glede na stavbni obrt odločuje prečesto tudi konjunktura. Ob časih denarne krize nimajo n. pr. zidarji, mizarji, pleskarji, tesarji itd. dela samo zato, ker so sezonski delavci, marveč tudi zato, ker se le malo gradi.
Tudi pri štrajkih in prisilnih odpustih delavcev se ne more o posamnikih kar nakratko trditi, da ne majrajo delati, da so torej brezposelnosti sami krivi. Razmere potegnejo s seboj celo število takih, ki se jim to ne more očitati.
3.	Najvažnejša pomoč je priložnost za delo. Tu lahko posežejo vmes zasebniki, še bolj pa držaiva, dežela, občina s tem, da ob času večje brezposelnosti zvršuje javna dela: sitavbe, uravnava vodo, melioracije itd. Poleg tega pa se mora urediti posredovanje za delo. Splošno se danes priznava, da tega ni mogoče prepustiti zasebnikom ali delavskim zvezam, marveč je treba z zakoni poseči vmes in tako urediti ureje-o posredovanje. Izkazalo se je, da je najboljše, če pri tem sodelujejo poleg javnih korporacij tudi zastopniki delodajalcev in delavcev. Zdaj pa imamo te-le vrste posredovalnic: a) zasebni
obrt; posredovalec živi od njega; b) samopomoč — posredovalnice so zvezane s strokovnimi ali stanovskimi društvi; c) splošna korist — društva, ustanovljena za posredovanje, ne da bi iskala za člae kaj dobička; č) javnost — mestnee, deželne, državne.
Poleg posredovalnic delujejo proti brezposelnosti tudi razne korporaci je za notranjo kolonizacijo, ki dajejo posameznikom priložnost, naseliti se zlasti na posestvih prodanih grajščin in pridobiti si kos zemlje in hišico. Na Angleškem so posebna društva za kolonizacijo iz ječe izstopiveših kaznjencev in vlačug, ki se hočejo zopet lotiti poštenega življenja.
Poseben način, kako naj bi se uredilo posredovanje dela za kmete, priporočajo Maline, Vandervalda in drugi, češ naj bi tovarne ob času, ko potrebuje kmet večje število delavcev, svoje obrate zmanjšale in pustile potrebno število delavcev za oranje, košnjo, žetev, mlat e v.
Socialno zavarovanje in brezposelnost.
Delavec je zdaj zavarovan za slučaj bolezni pri obratih, ki je ž njimi združena večja nevarnost, pa tudi za nezgode. Socialno zavarovanje, ki se pripravlja v Avstriji, se razteza tudi na starost in onemoglost. Sedanje bolniške blagajne in nezgodne zavarovalnice niso sposobne, da, bi ustvarile podlago za zavarovanje brezposelnih, že zato ne, ker ne obsegajo vsega delavstva. Domači posli in vsi poljedelski in gozdni delavci so izvzeti. Po novem bo za bolnike in starostno zavarovanje za vse te obvezno. Glavni organ pri zvrševanju zavarovanja bodo okrajni uradi. Proti njim se zlasti bojuje socialna demokracija, toda ravno s socialnega, delavskega stališča so potrebni, ker bodo obsegali vse delavstvo in imeli točne zapiske o delavskem gibanju; tudi brezposelnost se bo pri teh uradih zajela že zato, ker delavci ne bodo obvezani v slučaju brezposelnosti, plačevati prispevkov. Po ti poti bo mogoče ustvariti podlago za potrebno statistiko in s tem tudi za splošno zavarovanje brezposelnih. Veščaki priporočajo sploh, naj bi zavarovalnica za starost in onemoglost vodila« posle obvezne zavarovalnice za brezposelnost.
Okno v svet.
OBČINSKE VOLITVE V ITALIJI.
Pri občinskih volitvah 5. t. m. so zmagali konstitucionalci v Legnanu, Comu, Lodiji in Pallanzi, socialisti v Veroni in Sinigagliji, demokrati v Te-ramu.
Socialni demokrati kot gospodarji delavskega denarja. Glasovi o korupciji med višjimi sodrugi v dunajski socialni demokraciji so prodrli zadnje dni tudi v širšo javnost. Delavci, ki so bili leta dolgo v službi socialnodemo-kraške stranke, vstajajo na shodih nemške socialne demokracije ter govore odkrito o zavoženem gospodarstvu v rdečih konsumnih društvih in o samovladi gotove socialnodemokra-ške kamarile. Zanimive posameznosti o socialnodemokraškem gospodarstvu v prvem nižjeavstrijskem isocialnode-mokraškem delavskem konsumnem društvu je izpovedal na nekem shodu na Dunaju v Meidlingu socialni demokrat Tempfer, ki je bil šest let uslužbenec omenjenega konsumnega društva, poleg pa tudi načelnik socialno-demokraške okrajne kontrole in član okrajnega odbora. Vsled škandaloznih razmere v tem kons,umnem društvu je vložil v nižjeavstrijskem deželnem zboru poslanec Bielohlavek s tovariši primerno interpelacijo. S kislim obrazcih je moral ob tej prilki socialnodemokra-ški poslanec Sever, ki je bil zapisnikar, sam prebrati poziv na cesarskega na-mestnika, naj preišče škandalozno g°' spodarstvo v socialnodemokraških društvih, ki je brez nadzorstva. Socialni demokrat, ki je spravil v javnost odkritja o prvem nižjeavstrijskem delavskem konsumnem društvu, je bil preo letom temeljito ozdravljen od svojeg^ navdušenja za socialno demokracijo, ko je spoznal početje višjih sodrugov. ^ socia3nodemokraškem konsumu spodari namreč kamarila kakih ^ oseb. Kdor nastopi proti njenemu P°' čeetju, tega zasleduje korak za kor9;' kom, dokler ga popolnoma ne uni5?: Uslužbenci v konsumu so pravi surid in popolnoma nesamostojni. V nizi
avstrijskem socialnodemokraškem ko^ sumnem društvu je par gospodov na sodrugov po nekaterih dragih stu skih potovanjih izvedlo v reforme,^ pa so bile slamo v škodo društvu. ge, je bilo z uvedebo polletnega izp . a vanja dividende namesto Prel® L|a četrtletnega in z zvišanj ena prej!’ -deleža po 10 K s 5% na 20 K, ko
r
ne donašajo nobenih obresti. Poleg tega je pa razno blago dražje kot pri trgovcu. Gospodarstvo v rdečem konsum-nem društvu je bilo tako »vzorno«, da so zapravili v treh letih rezervni zaklad, ki je znašal tričetrt milijona kron. Poseben nadzorstveni odbor je v upravi konsumnega društva moral konstatirati naravnost škandalozne razmere. Povsod so se pri reviziji pokazali deficiti. V prekajavalnici mesa se je pokazal primanjkljaj 56.000 K, v mlekearni je manjkalo 40.000 K in pekarni s Os eksperimentirali na ta način z novimi stroji, da so jih morali čez nekaj tednov proč vreči, vsled česar je bil seveda zanje! izdani denar izgubljen. Pri nakupu nekega mlina za kon-siumno društvo so igrale velike vloge tudi provizije, ki so izginile v višini 10.000 K v privatni žep višjih gospodov sodugov. Letna poročila za člane, kakor tudi poročila oblastem so bila popolnoma potvorjena, kakor zatrjuje socialni demokrat Tempfer. Ta poročila je izdelal tajnik konsumnega društva Exnere, ki je nekoč omenil v parlamentu dr. Remerju, da ne gre več naprej s škandaloznim gospodarstvom. V prekajevalnici so preteklo leto vrgli v kanale 15.000 K mesa, ker je bilo neužitno, in med neko uradno preiskavo v prekajevalnici so ves čas vozili z dvigalom gorindol 5000 kg mesa, ki je bilo pokvarjeno, da bi ga uradna komisija ne zasledila. Pozneje so to posušili in prodali, deloma pa porabili za »dunajske salame«. Slanino so pod roko raz-
nim ljudem ceneje, prodajati kakor pa konsumentom v podružnicah. Tudi pri nakupih blaga so se godile zelo čudne stvari. O vseh teh škandaloznih stvareh pa nočeta nadzorstveni svet in načelstvo konsuma ničesar vedeti ter zvračata vso krivdo na tajnika Exner-ja, ki ima danes v Gablitzu lastno hišo in trgovino. Končno sta morala odstopiti tudi načelnik nadzorstvenega sveta in predsednik načelstva, vendar pa sedita še danes dobro preskrbljena v bolniški blagajni. Načelnikov namestnik v nadzorstvenem svetu, ki je tudi zapleten v celo korupcijsko afero, je danes tajnik konsuma S 5000 K letne plače. Seveda se članom konsuma na občnem zboru ni povedala resnica, kajti prvi princip vseh sodrugov je, zakrivati vse škandale. Zelo malo čedno vlogo igra pri celi stvari tudi višji so-drug dr. Beno Karpeles (jud), ki utrgava uslužbencem plačo in smatra dopust za uslužbence kot nepotreben. In ta človek je član socialnodemokraške-ga socialnopolitičnega sveta. Terorizem višjih sodrugov in škandalozno gospodarstvo z delavskim denarjem sta ena prvih dobrot, ki jih nudi socialna demokracija svojemu delavstvu. Sicer pa navedeni nižjeavstrijski slučaj ni edini. Da, da, — ne zadostujejo samo prazne besede za delavstvo, treba je imeti za delavstvo tudi srce in sicer pošteno srce in poštene roke.
Izdajatelj Fran Ullreich, Dunaj. — Odgovorni urednik Miha Moškerc. — Tisk Katoliške Tiskarne.
Gospodinjite cenej'e, ako
se pri pripravljanju svojega zajtrka, malice ter večerje p o sluzu
jete okusu zrnate
„pravega '.Francka:
In zakaj?
Ker poseduje „pravi :Franck:“ fini okus, povzdiguje vonj zrnate kave ter je pri tem vendar naj cenejši, ker je najizdatnejši kavin pridatek.
kave zelo sličnega
s kavnim mlinčkom“.
Ze pri prvem poskusu se prepričate o istega nedosežnih prednostih in mala računska naloga potrdi cenejši nakup Vaše vsakdanje kave.
^Bogata zaloga ženskih ročnih del in zraven spadajočih potrebščin.
f. Ml K™
Trgovino z modnim in drobnim blagom.
Velika Izber vezenin, čipk, rokavic, nogavlo, otroške obleke in perila, pasov, predpasnikov, žepnih robcev, ovratnikov, zavratnio, volne, bombaža, sukanca itd.
SVedtisKanje in vezenje monogramov vsakovrstnih drugih risb.
I
m	Pozor, slovenska delavska društva!	m
Cene najnižje.	Kupujte svoje potrebščine pri znani in priporočljivi domači manufakturni trgovini Janho Česnih ftPri Cešnihu) LJUBLIMM Lingarjeva ulica - Stritarjeva ulica v kateri dobite vedno v veliki izbiri najnovejše blago za ženska in moška oblačila.	n 5 n =3 *2. 3* p
0	Postrežba poštena in zanesljiva.	o
Pristopajte k Jugoslovan. Strokovni Zvezi!
:
po najnižjih cenah
k Mikusch,
v/ '■s z/ w
trg St. 15.
\\	//— ~ \v
Svoji k svojim!
H. LUKIČ
Ljubljana, Pred Škofijo št. 19.
Konfekcijska trgovina
za dame, gospode, dečke in deklice se najtopleje priporoča.
Orltor & Helot
Ljubljana, Prešernova ulica 9
priporočata svojo največjo zalogo izgotovljenih oblek za gospode, dečke in otroke.
Hovosti v konfekciji za dame.
Sladnl taj-zajtrkl
Vrli S0% prihranka in okusen zajtrk, lužinaI dose-nrl I žejo oni, ki namesto kave, čaja, kakao, sladne kave, pijejo sladnl čaj. Ako se ga uporablja pri dojenčkih namesto moke za otroke, so otroške bolezni manj nevarne. — Je za polovico cenejši. Dr. pl.Trnköczyjev sladni čaj ima ime Sladin in Mn?! IS vedno bolj priljubljen. Povsod V.kg zavoj 60 vin. U1ULI Tudi pri trgovcih. Po pošti pošlje najmanj 5 zavojev lekarnar Tmköczy v Ljubljani. Ta lekarnar je svojih osem otrok zredil s sladnim čajem. Glavne zaloge na Dunaju: le-7il*an!nl kame Trnköczy: Schönbrannerstrasse štev. 109, mraVlB! josetstadterstrasseštev.žS, Radetzkyplatz štev.4. V Gradcu: Sackstrasse štev. 4.
Priporočljiv zlasti za one, ki se čutijo bolne, slabe.
Za resničnost tega naznanila jamči 6 tukaj navedenih tvrdk Tmköczyjevih, istotako ugodne sodbe zaupanja vrednih oseb.
Edina in najkrajša linija o Htneriko!
Samo 5 dni! f
iz Hawre v New-York
francoska prek-morska družba.
Veljavne vozne liste (Šifkarte) za francosko linijo iz Havre v New-York in listke za povratek iz Amerike v staro domovino, po najnižji ceni
!«bnUaPdaai£ensaPm0; ED. ŠMURDU
Potovalna pisarna v Ljubljani, Dunajska cesta št. 18 v hiši „Kmetske posojilnice".
Lek« „Pri kroni“ Mr. Ph. A. Bohinc
Ljubljana, Rimska cesta štev. 24.
Priporočajo se sledeča zdravila:
Balzam proti želodčnim bolečinam, steklenica 20 v.
Kapljice za želodec, izvrstno, krepilno in slast do jedi pospešujoče sredstvo, steklenica 40 v.
Kapljice zoper želodčnj krč, steklenica 50 v.
Posipalni prašek, proti ognjivanju otrok in proti potenju nog, škatlica 50 v.
Ribje olje, steklenica 1 krono in 2 kroni.
Salicilni kolodij, za odstranitev kurjih očes in trde kože, steklenica 70 v.
„Sladin“ za otroke, škatla 60 v.
Tinktura za želodec, odvajalno in želodec krepilno sredstvo, steklenica 20 v.
Trpotčev sok, izvrsten pripomoček proti kašlju, steklenica 1 krono.
Železnato vino, steklenica 2 kroni 60 v in 4 krone 80 v.
Peter Hi i fio.
Tovarna čevljev v Tržiču. Gorenjsko.
Najmodernejše podjetje monarhije. Otvoril sem lastno prodajalno
la Hie f Liljani Id letelo M štei. 20 (Coizova ia).
— 188
185 —
skega zakonika (§3. nav. zak.). — V §§ 2. in 3. obsežene določbe se uporabljajo tudi za dogovore med obrtniki v ta namen, da bi zvišali ceno kakemu blagu na škodo občinstva (§4. nav. zak.).
§ 86.
Imetnik obrta, ki vzame pomožnega delavca v delo, dasi mu je bilo o sprejetju znano, da ni zakonito razvezal svojega delovnega razmerja s svojim poslednjim delodajalcem, ali kateri takega pomožnega delavca obdrži v delu, potem, ko je izvedel za to nezakonito razvezo, zakrivi prestopek obrtnega reda in poroštvuje s pomožnim delavcem prejšnjemu delodajalcu za škodo, ki mu je nastala po svojevoljnem izstopu pomožnega delavca.
Isto velja za enega imetnika obrta, ki je kakega pomožnega delavca zapeljal, da je prelomil pogodbo s svojim prejšnjim delodajalcem.
Prejšnjemu delodajalcu pristoji tudi pravica, zahtevati, da pomožni delavec, ki je svojevoljno! izstopil, zopet vstopi za še ostali čas.
V slučaju, da je pomožni delavec brez veljavnega vzroka zapustil službo in vstopil v delo pri kakem drugem gospodarju, tedaj ima prejšnji gospodar pravico za morebitno škodo zahtevati odškodnino ali od delavca ali od novega gospodarja ,ker sta oba enako odgovorna (solidarna odgovornost). Novi gospodar je seveda odgovoren le tedaj, ako je ob vsprejemu vedel za protipravno razdružitev delovnega razmerja, oziroma je delavca pridržal v službi tudi potem, ko mu je postalo znano.
§ 87.
Spori iz delovnega, učnega in mezdnega razmerja.
Paragrafi 87.—87. c) o. r. so razveljavljeni po zakonu z dne 27. novembra 1896, drž. zak. št. 218. Obravnavale so dotične določbe iz delovnega, učnega in plačilnega razmerja med takimi o rtniki, ki niso pripadali nobeni zadrugi, in njihovimi pomožnimi e avci. Za prepire omenjene vrste so se smela ustanovljati posebna razsodišča, obstoječa iz obrtnih gospodarjev in njihovih pomočnikov, umenjeni zakon pa je vpeljal za take prepire obrtne sodnije,
obrPrilfsnriniwsaa£al- okrainim (civilnim) sodnijam, kjer ni obl tnih sodnij (§£, 37. in 39. nav zak )
§ 88.
Seznamki delavcev.
iti o vseh pomožnih delavcih jse zabeleži ime in priimek,
V vsakem okrtuem podjetju j v knjižji obliki seznamek, v kate
i) če je dalje nego štirinajst dni v zaporu.
Ta paragraf ne velja za obrtne vajence (§ 104. o. r.)
Poleg slučajev §§ 82. in 82. a, v katerih se sme delovno razmerje razvezati takoj brez odpovedi, se drugačni slučaji ne smejo sprejeti v delovni red. (Min. nar. 13. sept. 1889, št. 26.074.)
Ni dopustno, da bi delodajalci, oziroma pomožni delavci vnaprej se odrekli v slučajih §§ 82. in 82. a jim danih pravic, da smejo takoj razdreti delovno razmerje. (Trg. min. ukaz. 13. septembra 1889, št. 26.074.)
Določba § 82., črka b), velja tedaj, kadar gospodar ob sprejemu delavca v delovno razmerje ni vedel ali ni mogel vedeti, da ie delavec nesposoben za dogovorjeno delo. Ako bi mu bila delavčeva nezmožnost ob sklepanju delovne pogodbe znana, ne mogel bi gospodar brez odpovedi razdreti delovnega razmerja.
Zavoljo tatvine, o kateri govori § 82., črka d), sme gospodar delavcu takoj odpovedati službo, ako se more res dokaati. da je dotičnik kradel bodisi pri gospodarju, bodisi kje drugje. To se sme zgoditi tudi tedaj, ako v dotičnem slučaju ne nastopi sodnijska kazen. — Isto velja za poneverjenje ali kako drugo kaznivo dejanje.
O delovršbi in poslovanju v nji je dolžan delavec molčati ob času svoje službe. Gospodar ga sme brez odpovedi odpustiti, ako je izdal kako tajnost njegovega, ne tujega obrta. Ako ima gospodar vsled tega kako škodo, more od delavca zahtevati odškodnino.
Ako se pomožni delavec brani prevzeti kako določeno delo, smatra se to kot zapustitev službe, in gospodar ga sme odpustiti, ne da bi čakal, da bi se delavec temu ponovno ustavljal. (Min. za notr. stvari 25. febr. 1886, št. 1661.) Toda semkaj spadajo samo ona dela, katera je delavec po delovni pogodbi dolžan izvrševati, ne pa tudi druga, n. pr. domača opravila, razen ako sta se z gospodarjem tako dogovorila. — Neopravičeno zapusti delavec službo tudi tedaj, ako za več časa prekine delo, ne da bi imel za to pravico po delovni pogodbi.
V slučaju, omenjenem v točki i), je zadosten vzrok, da je bil delavec zaprt več kakor 14 dni, bodisi da je bil sodnijsko ali policijsko kaznovan, bodisi da se je nahajal samo v preiskovalnem zaporu.
§ 82 a.
Pred pretekom pogodbenega časa in brez odpovedi more pomožen delavec delo zapustiti:
a)	če ne more brez dokazne škode za svoje zdravje nadaljevati dela;
Razširjane sel lem Saše ilssie
,Našo Moč'«
Vzorec 4 steklenice 5 kg franko po poštnem povzetju K 4-80.
Xa BR. NOVMOVlC
veletrgovina vina, vermuta, maršale, malage, konjaka, žganja itd.
LJUBLJANA.
Tovarne za asbesfikrill ,iEiIT'
družbe z om. zavezo, Mor. Žumberk dobavljajo najboljši in najcenejši
hroushi materijal
Največja in najstarejša tovarna lončenih peči in raznih iončenili izdelkov
Mnogokrat odlikovana.
Priporoča se slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini v naročila na
sledilna ognjišča in peči
preproste in najfinejše, izvršene v poljubnih modernih barvah in vzorcih najbolj strokovnjaški, solidno in trpežno po najnižjih cenah. Župniščem, samostanom in šolam dovoljujem znaten popust. Ilustrirani ceniki so na razpolago.
1JL <& E. S3SÄBEMME» itetai trg It®v. 1®
N
=, Velika zaloga manufakturnega blaga, različno
f
sukno za moške obleke, volneno blago, kakor
s i
ševijoti, popelin, delen, itd. za ženske obleke. — Perilno blago, cefirji, kambriki, batisti v bogati izbiri. Različno platno in sifoni v vseh kakovostih in širinah; potrebšine za krojače in šivilje. Flanelaste in šivane odeje, različne preproge za postelje, kakor tudi cele garniture. — Novosti v volnenih in svilenih robcih in šalih. Namizni prti, servijeti in brisalke iz platna in damasta.
Priznano nizke cene!
Posebni oddelek za pletenine in perilo. Vse §: vrste spodnje obleke za ženske in moške, kakor: 5 srajce, hlače, krila, bodisi iz šifona ali pa tudi £; pletene iz volne ali bombaža. — Največja izbira i, v nogavicah v vseh barvah kakor tudi v vseh g velikostih za otroke. — Predpasniki najnovej- *	.
ših krojev iz pisanega blaga, šifona, listra in g ^ klota. Stezniki ali moderci od najcenejših do naj- J finejših. Fini batistasti, platneni in šifonasti fL žepni robci. — Zaloga gosjega perja in puha. f Vedno sveže blago !	i?
n~\v

-JC.
I7ZIQ

LVBHMjnSLH •
priporoča svojo bogato nalogo raznovrstnih
voznitt koles le šlvalelli strofev
— za rodMno in ofert. =

MfeiSfša, naisiBiimejša prilika za sledenje!
LludsKn posojilnico
rogish-ovana zadruga z neomejeno zavezo
¥ Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 6
pričje, v lastni hiši, nasproti hotela „Union“ za frančiškansko cerkvijo
sprejema hranilne vloge in vloge v tekočem računu, za katere jamčijo ne samo njeni zadružniki, temveč tudi
cela dežela Kranjska
in jih obrestuje po
4
31 O
4
brez kakega odbitka, tako da sprejme vložnik od vsakih vloženih 100 kron čistih obresti 4*75 kron na leto. Stanje vlog je bilo koncem marca 1913 čez 22 milijonov kron. Za nalaganje po pošti so poštnohra-nilnične položnice brezplačno na razpolago.
Načelstvo.

— 186 —
b)	če imetnik obrta zakrivi dejanstveno grdo ravnanje z njim ali grobo razžaljenje časti zoper njega ali zoper svojce njegove;
c)	če imetnik obrta ali svojci njegovi pomožnega delavce ali svojce njegove zapeljujejo v nenravna ali nezakonita dejanja;
d)	če mu imetnik obrta nepristojno pridržuje pogojene prejemke ali pa prekrši druga bistvena pogodbena določila;
e)	če imetnik obrta ne more ali se brani dati pomožnemu delavcu zaslužek.
Določbe § 82. a) ne veljajo a vajence. (§ 104. o. r.)
Ako hoče delavec pred pogojenim časom brez odpovedi zapustiti službo vsled tega, ker trpi škodo na zdravju, more gospodar zahtevati zdravniško izpričevalo.
Pod besedo svojci je poleg žene razumeti najbližje sorodnike, kakor so: starši, otroci, bratje in sestre.
V čem sme obstajati plačilo, o tem glej § 78. o. r.
T točki i) § 82. a) imenovana nemožnost, dati delavcu zaslužka mora biti trajna, ne samo hipna (n. pr. vsled poškodovanja kakega stroja i. dr.) Ako pride obrtnikovo podjetje v konkurz, nastane taka nezmožnost, če se podjetja takoj zapre. V nasprotnem; slučaju pa mora delavec na račun konkurzne mase ostati v službi do pogojenega časa, oziroma do tedaj, da se podjetje zapre, ako ni vsai 14 dni poprej odpovedal. Ako trpi delavec vsled tega kako škodo, more zahtevati primereno odškodnino.
§ 83.
Če je konec obratovanja ali če umrje pomožni delavec, mine delovno razmerje samoobsebi.
Vendar ima v primeru, če se pred časom iz službe pusti pomožni delavec, bodisi da se prostovoljno popusti obrt ali Po krivdi imetnika obrta, ali če tega zadene kak slučaj, pomožni delavec pravico, zahtevati, da se mu povrne škoda vsled opuščene odpovedi.
Delovno razmerje ne preneha s smrtjo gospodarjevo. Po § 547. obč. drž. zak. se smatra namreč zapuščina v času med smrtjo do tedaj, ko jo prevzame dedič, kakor da bi jo umrli še nadalje imel v posesti z vsemi pravicami in dolžnostmi. Obveznosti, katere bi umrli imel poravnati iz svojega premoženja, se poravnajo iz zapuščine, oziroma jih prevzame dedič. — Pač pa preneha vsled obrtnikove smrti učno razmerje (§ 103. o. r.)
§ 84.
Če imetnik obrta brez zakonito pripustnega vzroka (§§ 82. in 101.) pred časom odpusti pomožnega delavca, ali če mu da po svoji
— 187 —
krivdi vzrok, da pred časom razveže delovno razmerje (§ 82. a), je dolžan pomožnemu delavcu povrniti mezdo in druge dogovorjene užitke za ves odpovedni rok, oziroma za še ostali del odpovednega roka.
Ta določba ne zadeva samo delovnega razmerja, ampak tudi učno. Ako bi torej gospodar predčasno odpustil vajenca brez veljavnega vzroka, moral bi te povrniti vsled temu odpustitve nastalo škodo.
§ 85.
Izstop pred časom.
Če pomožen delavec pred časom imetnika obrta zapusti brez zakonito pripustnega vzroka (§ 82. a in 101.), zakrivi prestopek obrtnega reda in naj se kaznuje po določilih tega reda. Vrhutega ima imetnik obrta pravico, pomožnega delavca po oblastvu prisiliti, da da se vrne v delo za čas, kar ga še manjka, in zahtevati povračilo za storjeno mu škodo.
Tu so naštete posledice, ki zadenejo pomožnega delavca, ako pred časom zapusti svojo službo, ne da bi imel za to veljaven razlog (§ 82 a).
Navedene zakonite določbe so osobito pomembne v slučaju kakega štrajka.
Po zakonu z dne 7. aprila 1870 (drž. zak. št. 43) nimajo dogovori delodajalcev (obrtnikov, službodajalcev, voditeljev tovarniških, rudarskih, fužinskih, kmetijskih ali drugih delovnih podjetij) nobene pravne moči, ako bi z vstavitvijo dela ali odpustitvijo delavcev hoteli le-tem vsiliti slabšo plačo ali sploh neugodnejše delavne pogoje; istotako so brez pravne moči dogovori delojemalcev (pomočniki, uslužbenci in drugi delavci za plačo), ako nameravajo s skupno vstavitvijo dela izsiliti od delodajalcev višjo plačo ali sploh ugodneje delavne pogoje; slednjič tudi nimajo nobene pravne moči vse pogodbe za podpiranje onih, ki ostanejo pri omenjenih dogovorih, ali v škodo onih, ki so odstopili od teh dogovorov (§ 2. nav. zak.). — Taki dogovori so torej sicer dopustni, a neveljavni, ker jim zakon odreka pravno moč, t. j. pravice in dolžnosti iz teh dogovorov se ne morejo iztožiti pred sodnijo. — Kdor delodajalce ali delojemalce s pretenjem ali silo ovira ali izkuša ovirati , da ne bi izvršili svojega prostega sklepa, delo dajati ali delo vzeti, da bi tako povzročil, da nastanejo, se razširijo ali šiloma izvrše v § 2. (nav. zak.) označeni dogovori, kriv je prestopka, in sodnija naj ga kaznuje z zaporom osmih dni do treh mesecev, — ako ne bi njegovo ravnanje spadalo pod kako strožjo določbo kazen-