•: Izbala vsak patak. OrßsiMlfws: Kopltarieva ulica šf8¥B 8. [«»unBsgiBBanioeai bkkmszs 4Baif mo' »«' »rr.• atea.*;-*?2 sBBEaa«»« jR«r> iJi:*»»a!ea»RKB«rKz» ;•> i-v Kamnina znaša: celoletna . ... K 4'— pcmletea............. r— čeMIetsa............. r— Posamgcs?a štey. „ 0'!0 C i g AVSTRIJSKE KRŠČANSKE TOBAČNE DELAVSKE ZVEZE, S Št 28. V Ljubljani, dne 10. julija 1914. Leto VIL LISTNICA UREDNIŠTVA. V današnji številki po daljšem presledku zopet objavljamo nadaljevanje izbornega dela: Anton Kralj, Obrtni red. Tiskarska stavka je povzročila, da smo mogli šele zdaj pričeti z nadaljevanjem tega izbornega dela, ki naj bi ga znal vsak naš delavec, vsaka naša delavka na pamet. Obrtni red objavljamo na 3. in 4. strani. Listi naj se izrežejo. Kadar bo delo dokončano, naj se dajo izrezani listi vezati. Vsem slovenskim delavcem to delavkam! Živimo v dobi nemirov, prepirov, v draginji. Mnogi danes toži, da so slabi časi. Delavec ima iste dohodke, kot jih je imel pred sedmimi ali pred petimi leti, ko je bilo glede na draginjo še malo na boljšem in je vsak še lažje izhajal. Ako pogledamo danes na, svetovni trg, vidimo res povsod draginjo. Vse je dvignilo neizmerno visoko svoje cene, kakor n. pr.: živež, obleka, stanovanje itd. Pred desetimi leti je po ne-kod veljal 1 kg mesa 1 K 20 vin., danes yelja 1 K 60 vin. do 1 K 90 vin. Kako je bila še pred sedmimi leti po ceni obleka, čevlji itd. Kje'pa je delavec s svojimi zvišanimi plačami? Nikjer! Poglejmo si nekatere nekoliko. Pred sedmimi leti je zaslužil rudar kopač (hauer) 4 do 5 K, učni kopač 3 K 80 vin. do 4 K 80 vin., danes zasluži kopač 3 K 60 vin. do 4 K le malokateri 4 do 5 K., to so posebne izjeme. Delavec v tovarni, kjer je tudi naporno delo, kakor n. pr. tovarne za usnje so zaslužile pred petimi leti starejši delavci, 2 K 60 vin., 3 K, 3 K 60 vin., k večjemu le nekateri in to so redki 4 K. Poglejmo si prožnega delavca na železnici, koliko zasluži. Delavci na državni železnici, ki garbljejo že po 10 let in še dalje na progi, zaslužijo 2 K 70 vin. novinci pa 2 K 20 vin. Železničarji delajo naravnost za sramotno nizko plačo. Tudi tem se godi krivica. Železničarji na progi so prej zaslužili bolje kot danes. Zvišalo se jim je na vsake dve leti za 20 vin., sedaj pa zviša stalnim prožnim delavcem na vsaka tri leta samo za 10 vin. Koliko zasluži delavka? Naravnost rečeno premalo, ponekod v papirnicah in drugih podobnih podjetjih zaslužijo po 1 K, 1 K 20 vin. in le izjemno nekatere po 2 K do 2 K 20 vin. Pomisliti moramo delavca v smrtno nevarnih podjetjih, koliko nevarnosti preti n. pr. rudarju, ki ga vsak čas lahko za- Bo so ujeli repuri Vaspezo. Angleško C. Richardson. — Slovensko dr. J. K. Od Pepite sem zvedel, da so Rozalija, Varquez, Leiva in Chavez silno preganjani od policije, našli skrivališče v nevarni bližini San Embro, v votlini, kjer je bila skrila Rozalija svojega ju-haka po zločinu v Tres Pinos. Ko je Rozalija pokazala preodkrito in pregoreče veselje ob Vasquezovi vrnitvi iz Tres Pinos, je Leiva odkril raziđene med svojo ženo in prijateljem. !skal je maščevanja; ponudil se je po tajnem posredovalcu proti določeni na-kra,di, da popelje Adamsa, policijskega Nadzornika, v Santa Clara in Rowlanda iz Los Angeles v roparsko zavetišče.^ Drugi zasledovalci so medtem šli pogumno naprej in so precej podkurili ^asquezu. Ta banditski mojster je z na-thenom, da bi bil bolj prost, poslal Rozalijo v votlino, ki se imenuje Elizabeth i-ake; on je pa vohajoč na vse strani pazil sam zase. Pomagala mu je natura kraja, zve-SU ogleduhi in njegova čudovita predrznost in spretnost, da je zopet ušel takorekoč že iz rok obeli, nadzornikov ih njihovih mož. In zdaj sem zopet enkrat prišel v haravnostni stik ž njim. suje; koliko mora pretrpeti strašne vročine, slabi zrak, gosta izprememba zračne temperature. Koliko teže mora vsak dan prenesti n. pr. delavec v tovarnah za usnje, kjer je v posebnih oddelkih tudi strašna vročina. Delavec v takem obratu zaposlen, si kmalu pohabi svoje zdravje lahko v najboljših letih. Kolikim nevarnostim je razpoložen delavec železničar osobito na kolodvorih pri sklepanju vozov itd. Prožni delavec je pravi revež. Po zimi prezeba vsled hudega mraza, poleti je zopet izpostavljen večkratni nevihti in solnčni vročini. Delavka tiči ves dan v zaduhli in prašni tovarni, kar povzroči marsikateri mladenki v najbolj cvetočih letih jetiko, da hira in mora iti v prezgodni grob. Danes tožita tudi vsled slabih družinskih razmer kmečki delavec in mali kmet, da ne moreta več izhajati in si privoščiti to, kar zahtevajo njunine vsakdanje potrebe. Mnogi mislijo, da za delavske sloje ni nikjer več pomoči ter celo obupavajo. Toda temu ni tako. Vsak danes išče pomoči, kjer naravnost ve, da jo dobi. Bolnik išče zdravila pri zdravniku, če se komu godi krivica, gre k sodniku itd. Vprašal bo ta ali oni, kje pa naj delavec išče svojih pravic. Odgovor je lahek; pri Jugoslovanski Strokovni Zvezi! Ona je tista zaščitnica, ki se bo vedno potegovala za delavske pravice. Ona je sicer še mlada; obstoji še le od 1. 1910. Že ob času rojstva te organizacije smo že pri zibelki sanjali prihodnjo moč, ki se bo v kratkem razvila v močen tabor slov. delavcev in delavk. Kljub svoji mladosti, je storila že mnogo za delavstvo. Nastopila je neštetokrat za pravice tistih, ki se zbirajo pod praporom J. S. Z. in sicer v pravnem varstvu, šikaniranju delavcev, ki so jih mislili podjetniki že tu in tam vreči na cesto. Poslala in predložila je veliko prošenj in peticij v državni zbor ter na druge zakonodavne zbore. Pri delavcih, ki se je osebno ali po svojih zastopnikih potegnila za nje, je vsepovsod napravila lepe uspehe. Ko bi hoteli natanko opisati podrobno delo, bi morali spisati debelo knjigo. Brav-cem »Naše Moči« ni treba podrobneje razlagati, ker zasledujejo že sami od začetka njeno delo. Vrhu tega je storilo vedno svojo dolžnost, da je pomagalo svojim članom v bolezni, v nezgodah, v brezposelnosti, ob času iskanja služb itd., da jim dala denarno podporo. Zatorej delavci in delavke, oklenite se trdno svoje organizacije J. S. Z., ki bo Vas vedno branila in storila vse, kar bo njene moči. Vsak član in Zanesljiv sel je namreč prinesel Vasquezovo pismo v malo pivnico, ki je v njem nujno prosil, naj mu senjorita posodi kako svojo obleko. Pepitin oče ga je sprejel, pa ga je nji izročil. V njem je stalo, da jo bo čakalo nekaj njegovih mož v bližini njegovega bivališča v Rock Creck. Bil sem slučajno v mali sobici, ko sta se sel in oče razgovarjala s Pepito o pismu. Skozi pol odprte duri sem jo videl, kako je zamišljeno premišljevala, gibala je z obrvmi in nato je prikimala, rekla par besedi selu, ki je brž odhitel. Ko mi je kasneje povedala, kaj je bilo v pismu, in kaj ona misli, siem brž zahrepenel, da bi šel tesno zanjo in bi jo varoval, dokler ne bi zadel na Va