Poštnina plačana v gotovini.
KRALJEVINA
JUGOSLAVIJA
SLUŽBENI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
88.
kos.
V LJUBLJANI, dne 31. oktobra 1934.
Letnik
VSEBINA:
Proglas kraljevskega namestništva.
Zakon o raznih konvencijah med kraljevino Jugoslavijo in kraljevino Rumunijo.
67<>. Objave banske uprave o pobiranju obč. trošarin v 1. 1934. 677. Izpremembe v staležu državnih uslužbencev na področju Dravske banovine.
Jugoslovanskemu narodu!
S poslednjo voljo blagopokojnega Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja smo določeni za kraljevske namestnike Njegovemu vzvišenemu Sinu in Prestolonasledniku kraljevine Jugoslavije, Njegovemu Veličanstvu kralju Petru II., v smislu drugega odstavka člena 42. ustave.
To težko dolžnost smo prevzeli položivši poprej po četrtem odstavku člena 42. ustave prisego pred narodnim predstavništvom, da bomo Njegovemu Veličanstvu kralju Petru II. zvesti in da bomo čuvali nad vse ediustvo naroda, neodvisnost države in celotnost državnega ozemlja.
V izvrševanju kraljevske oblasti bomo imeli pred očmi vedno in edinole interese Prestola in blaginjo Jugoslavije.
V naši plemeniti nalogi za napredek kraljevine Jugoslavije smo globoko uverjeni, da bo ves naš narod z nami, ker smo imeli priliko videti v teh težkih in usodnih trenutkih, kako velika je bila ljubezen in globoka vdanost vsega naroda do svojega Viteškega kralja Zedinitelja in kolikšno je spoštovanje do velikega dela, ki ga je ustvaril z žrtvovanjem samega sebe. Naša sveta dolžnost je, da ohranimo veliko delo svojega narodnega Vodje, delo, ki nam ga je predal kot sveto izročilo v bolestnem trenutku, ko se je poslavljal od življenja, in da združeni in složni še bolj okrepimo svojo ljubljeno državo in ji pripomoremo k napredku, da jo z vedrim čelom in radostnim srcem izročimo kralju Petru II., ko doraste, da vzame na svoje rame težko breme
državne uprave. Vse svoje življenje in vse svoje moči je blagopokojni Viteški kralj Zedinitelj posvetil svojemu narodu. Sam nam je s tem dal primer in pokazal pot, kako se služi blaginji in interesom svojega naroda, a usoda je hotela, da tudi Njegova tragična smrt odkrije vsemu svetu, kako čvrsto in nerazdružljivo je naše narodno edinstvo. Na nas leži velika dolžnost in zgodovinska odgovornost, da ohranimo Njegovo veliko delo in da bomo vredni svojega slavnega Vladarja.
Mi smo uverjeni, da nam bo pri tej težki nalogi pomagal ves jugoslovanski narod, ker se zavedamo čvrstosti duha in rodoljubja, ki sta od nekdaj bila odlika naše viteške zemlje. Zedinjeni v tugi in boli za svojim izgubljenim velikim Kraljem, združeni v ljubezni in vdanosti do države in Doma Karadjor-(ljevičev, bodo Jugoslovani še enkrat pokazali vsemu svetu, da jih noben udarec usode ne more omajati in da bodo vedno zmožni, da močni in strnjeni povedejo svojo državo v boljšo bodočnost.
To bo naša najboljša in skupna služba Kraljevskemu domu in kraljevini Jugoslaviji. Čvrsto združeni na znotraj, varni in spoštovani od zunaj, vojaško dobro opremljeni, lahko z vedrim čelom gledamo v bodočnost. Tako bo veliko delo Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja, močna in napredna Jugoslavija, še bolj učvrščeno in utrjeno v splošno blaginjo naroda.
V teh mislih se združimo okrog mladega kralja, Njegovega Veličanstva Petra II., nad katerim ma-
terinski bedi tudi Njegova vzvišena Mati, Njeno Veličanstvo kraljica Marija, in z vero v Boga glejmo z zaupanjem v bodočnost.
Naj živi Njegovo Veličanstvo kralj Peter II.! Živela Jugoslavija!
V Beogradu, dne 25. oktobra 1934. KRALJEVSKI NAMESTNIKI:
Pavle s. r. Dr. R. Stankovič s. r. Dr. I. Perovič s. r.
(Sledijo podpisi vseh gg. ministrov.)
Zakoni in kraljevske uredbe.
675.
Mi
ALEKSANDER I., po milosti božji in narodni volji kralj Jugoslavije, objavljamo vsem in vsakomur, da sta
narodna skupščina kraljevine Jugoslavije,
sklicana z ukazom z dne 19. oktobra 1932 na redno zasedanje za dan 20. oktobra 1932, v svoji LI. redni seji, ki jo je imela dne 13. junija 1933 v Beogradu, in
senat kraljevine Jugoslavije,
sklican z ukazom z dne 19. oktobra 1932 na redno zasedanje za dan 20. oktobra 1932, v svoji XXXVI. redni seji, ki jo je imel dne 16. junija 1933 v Beogradu, sklenila in da smo Mi potrdili in potrjujemo
zakon
o konvenciji o izročanju krivcev in sodni pomoči v kazenskih stvareh; o konvenciji o ukinitvi dvojnega obdačevauja in o ureditvi administrativne pomoči glede neposrednih davkov; o konvenciji o izgonskih stroških; o konvenciji o cenitvi podatkov o vrednostih, ki jih upravljajo pupilarne in skrbstvene blagajne; o konvenciji o ureditvi dolgov in terjatev, sklonjenih v prejšnjih avstrijskih in ogrskih kronah; o konvenciji o zaščitevanju, čuvanju in ponovni postavitvi mejnikov in drugih znakov, služečih za ozna-ževanjo mejne črte, z eno prilogo; o konvenciji o socialnem zavarovanju; o konvenciji o opravljanju obrtov; o konvenciji glede državljanstva in domovin-stva oseb, ki so izgubile ob razmejitvi svoje prvotno državljanstvo; o zapisniku glede takse za vize potnih listov; o konvenciji o arhivih, ki zadevajo ozemlja, dodeljena kraljevini Jugoslaviji in kraljevini Rumu-niji s trianonsko mirovno pogodbo in z zapisnikom, s katerim se je določila dokončna mejna črta med kraljevino Jugoslavijo in kraljevino Rumunijo, sklenjenim in podpisanim dne 24. novembra 1923, z osmimi iilogami, sklenjenih in podpisanih v Beogradu dne 0. januarja 1933; o sanitarno-vcterinarni konvenciji
s končnim zapisnikom; o konvenciji o ureditvi manjšinskih osnovnih šol v Banatu; o konvenciji o ureditvi vprašanja administrativnih edinic, razdeljenih z mejo, s končnim zapisnikom; o konvenciji o pokojninskih skladih razdeljenih okrožij (županij); o konvenciji o depozitih; o konvenciji o stranskih železnicah »Torontali Helyicrdeku Vasuti r. t.«, sklenjenih in podpisanih v Beogradu dne 10. marca 1933; o sporazumu o uporabljanju konvencije z dne 5. julija 1924, ki se nanaša na režim posestev, ki leže v obmejnem pasu, in o sporazumu glede točke 5. zapisnika Jev-tič-Titulescu, sklenjenih in podpisanih v Beogradu dne 11. marca 1933 med kraljevino Jugoslavijo in kraljevino Rumunijo,*
ki se glasi:
§ 1-
Odobrujejo se in dobivajo zakonsko moč: konvencija o izročanju krivcev in sodni pomoči v kazenskih stvareh; konvencija o ukinitvi dvojnega obdačevanja in o ureditvi administrativne pomoči glede neposrednih davkov; konvencija o izgonskih stroških; konvencija o cenitvi podatkov o vrednostih, ki jih upravljajo pupilarne in skrbstvene blagajne; konvencija o ureditvi dolgov in terjatev, sklenjenih v prejšnjih avstrijskih in ogrskih kronah; konvencija o zaščitevanju, čuvanju in ponovni postavitvi mejnikov in drugih znakov, služečih za označevanje mejne črte, z eno prilogo; konvencija o socialnem zavarovanju; konvencija o opravljanju obrtov; konvencija glede državljanstva in domovinstva oseb, ki so izgubile ob razmejitvi svoje prvotno državljanstvo; zapisnik glede takse za vize potnih listov; konvencija o arhivih, ki zadevajo ozemlja, dodeljena kraljevini Jugoslaviji in kraljevini Rumuniji s trianonsko mirovno pogodbo in zapisnikom, s katerim se je določila dokončna mejna Črta med kraljevino Jugoslavijo in kraljevino Rumunijo, sklenjenim in podpisanim dne 24. novembra 1923, z osmimi prilogami, sklenjene in podpisane v Beogradu dne 30. januarja 1933; sanitarno-veterinarna konvencija s končnim zapisnikom; konvencija o ureditvi manjšinskih osnovnih šol v Banatu; konvencija o ureditvi vprašanja administrativnih edinic, razdeljenih z mejo, s končnim zapisnikom; konvencija o pokojninskih skladih razdeljenih okrožij (županij); konvencija o depozitih; konvencija o stranskih železnicah (»Torontali He-lyierdeku Vasuti r. t.«), sklenjene in podpisane v Beogradu dne 10. marca 1933; sporazum o uporabljanju konvencije z dne 5. julija 1924, ki se nanaša na režim posestev, ki leže v obmejnem pasu, in sporazum glede točke 5. ^zapisnika Jevtič-Titulescu, sklenjena in podpisana v Beogradu dne 11. marca 1933 med kraljevino Jugoslavijo in kraljevino Rumunijo, katerih besedila se glase v francoskem izvirniku in prevodu:
Konvencija
med kraljevino Jugoslavijo in kraljevino Rumunijo o izročanju krivcev in sodni pomoči v kazenskih stvareh,
Njeg. Veličanstvo kralj Jugoslavije
in
Njeg. Veličanstvo kralj Rumunije,
želeča, urediti s skupnim sporazumom med kraljevino Jugoslavijo in kraljevino Rumunijo vprašanje o izročanju
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 19. septembra 1933, št. 213/LXIV/634v
MS^vTKSaJtmiSSSmBSSamm
krivcev, sta se odločila, skleniti v ta namen konvencijo, in sta imenovala za svoja pooblaščenca, in to:
Nje g. Veličanstvo kralj Jugoslavije: gospoda Bogoljuba D. Jevtiča, ministra za zunanje posle,
Nje g. Veličanstvo kralj Rum unije: gospoda Aleksandra N. Jacovakyja, opolnomo-čenega ministra, direktorja ministrstva za zunanje posle v Bukarešti,
ki sta se sporazumela, ko sta priobčila drug drugemu svoja pooblastila, spoznana v pravilni in predpisni obliki, o naslednjih odredbah:
PRVO POGLAVJE.
Izročanje krivcev.
Clen 1.
Stranki pogodnici se zavezujeta, izdajati na zahtevo druga drugi vzajemno osebe, ki bivajo na ozemlju ene izmed njih in so v preiskavi ali obsojene od sodnih oblastev druge stranke pogodnice zaradi kaznivih dejanj, označenih v naslednjem členu.
Člen 2.	•
Izročitev je dopustna — izvzemši primere, označene v členu 4. — za kazniva dejanja, za katera je po zakonih obeh strank pogodnic, in to tudi, če tl zakoni ne veljajo za vse dele ozemlja vsake obeh držav, določena kazen na prostosti, ne manjša od leta dni.
Ob obsodbi je zahtevati razen zgoraj navedenih pogojev še, da je zahtevana oseba bila obsojena na poslednji stopnji na kazen na prostosti, ne manjšo od šestih mesecev.
Izročitev se dovoli ob istih pogojih tudi zaradi poskusa ali udeležbe pri navedenih kaznivih dejanjih, če so ta kazniva po zakonodajstvu obeh strank pogodnic.
Clen 3.
Za kazniva dejanja, za katera je po zakonih proseče države določena kazen smrti ali občne zaplembe imo-vine, zavisi izročitev obdolženca ali obsojenca od formalne obljube, dane predhodno po diplomatski poti zaprošeni državi, da se ti kazni ne uporabita.
Clen 4.
Izročitev se ne dovoli:
I.
1. Če je oseba, katere izročitev Se zahteva, državljan zaprošene države.
2. Ce je dejanje storjeno na ozemlju zaprošene države.
3. Če spada pregon kaznivega dejanja po zakonu zaprošene stranke pogodnice izključno pod sodno oblast te stranke pogodnice.
4. Če je oseba, katere izročitev se zahteva, v zaprošeni državi zaradi istega dejanja v preiskavi ali če je bila zaradi istega dejanja že puščena izpod sojenja, obsojena ali oproščena, razen če zakonodajstvo te države ne dopušča obnove kazenskega postopanja zbog novih dokazov.
5. Če sta po zakonodajstvu, ki velja na vsem ozemlju ene stranke pogodnice, pregon ali kazen zastarana ali ugasnila.
6. Če se po zakonodajstvu zaprošene stranke pogodnice zaradi kaznivega dejanja, ki je dalo povod, da se
zahteva izročitev, uvede preiskava lahko samo na tožbo ali na predlog oškodovane stranke, razen če se ne ugotovi, da je zahtevala oškodovana stranka pregon, izvzemši primer, da gre v glavnem za navadno kaznivo dejanje.
II.
1. Zaradi političnih kaznivih dejanj ali dejanj, ki so v zvezi s takšnim kaznivim dejanjem.
Ne smatra se seveda za politično kaznivo dejanje niti za dejanje v zvezi s takšnim kaznivim dejanjem atentat zoper kraljevo osebo ali zoper člane kraljevske rodbine, in tudi ne poskus ali udeležba pri katerem teh kaznivih dejanj.
Istotako se ne smatrajo za politične delikte dejanja ponarejanja ali predrugačenja denarja in dajanja v tečaj lažnega denarja kakor tudi prevarna dejanja napravlja-nja, prejemanja ali nabavljanja orodja ali drugih predmetov, namenjenih po svojem značaju za napravljanje lažnega denarja ali predrugačenje denarja; to velja tudi za poskus teh kaznivih dejanj in za udeležbo pri zgoraj naštetih dejanjih.
2. Za kazniva dejanja, ki se kaznujejo izključno po vojaških kazenskih zakonih.
3. Za tiskovna kazniva dejanja.
4. Za kazniva dejanja, označena izključno v carinskih, davčnih in drugih finančnih zakonih.
III.
Samo zaprošena država je poklicana, odločiti o tem, ali ne spada zahtevana izročitev med katero izjem, določenih v tem členu.
Člen 5.
Če je zahtevana oseba v preiskavi ali obsojena v zaprošeni državi zaradi kakšnega drugega kaznivega dejanja, ne pa zaradi tistega, ki je dalo povod, da se za* hteva izročitev, se sme ta odložiti, dokler se ne dokonča postopanje, ob obsodbi pa, dokler dotična oseba ne prestane kazni ali se ji ne dovoli odlog kazni.
Ta odlog-pa ni ovira za zaprošeno državo, da ne bi takoj izdala načelne odločbe o zahtevku izročitve.
Če bi po zakonih proseče države zbog takega odloga utegnilo nastopiti zastaranje ali kakšna druga važna ovira za preiskavo, je dovoliti začasno izročitev zahtevane osebe, razen če se temu ne protivijo posebni razlogi, in to proti zavezi, da se izročena oseba vrne, brž ko se preiskava na ozemlju proseče države konča.
Če je zaprosila zahtevana oseba za sprejem v državljanstvo v zaprošeni državi, preden je storila kaznivo dejanje, ki je dalo povod, da se zahteva izročitev, se sme odločba odložiti, dokler se ne izda odločba o njeni prošnji za sprejem v državljanstvo.
Člen 6.
Če je kdo, čigar izročitev zahteva ena stranka po-goduica, zahtevan obenem tudi od ene ali od več drugih držav, se izda državi, katere državljan je.
Če oseba, ki se naj izroči, ni državljan nobene prosečih držav, se izda državi, na katere ozemlju je bilo kaznivo dejanje storjeno, če pa je več različnih kaznivih dejanj, državi, v kateri je storjeno najhujše kaznivo dejanje in naposled, če gre za enako huda kazniva dejanja, se izda krivec državi, katere zahtevek je prvi prispel.
S to odločbo se nikakor ne poseza v obveznosti, ki jih je prevzela ena stranka pogodnica prej nasproti drugim državam.
Člen 7.
Izročena oseba ne sme biti dejana v preiskavo niti kaznovana na ozemlju stranke, kateri je bila izdana, niti izdana kakšni tretji državi, razen samo zaradi kaznivih dejanj, zaradi katerih se je izročitev izrečno dovolila.
Zaradi kaznivih dejanj, izvršenih pred izročitvijo, se izročena oseba lahko dene v preiskavo, kaznuje ali izda kakšni tretji državi samo:
1. če je stranka pogodnica, ki je izročitev dovolila, na to naknadno pristala. Ta pristanek se ne sme odreči, če bi se morala dovoliti izročitev na osnovi te konvencije;
2. če izročena oseba po svoji prosti volji ni odšla z ozemlja države, kateri je bila izdana, v mesecu dni od dne, ko je bila izrečena končna sodba o kaznivem dejanju, ki je povzročilo izročitev, ob obsodbi pa v mesecu dni, ko je prestala kazen ali ko ji je bil dovoljen odlog te kazni ali pa, če se je ta oseba pozneje po svoji prosti volji tja vrnila.
Clen 8.
Zahtevek izročitve pošlje ministrstvo pravde proseče stranke naravnost ministrstvu pravde zaprošene stranke.
V tej prošnji se mora označiti kraj, kjer se naj krivec preda.
Prošnji za izročitev je treba priložiti bodisi tiralico ali sodno odločbo o priporu krivca ali obtožnico ali sodno obsodbo. Ta dokument mora spremljati kratka razložitev dejanj, značaja in teže kaznivega dejanja ob označbi in navedbi zakonskih besedil, ki so se uporabila ali ki se naj uporabijo, kakor tudi kvalifikacije kazni, ki je določena za kaznivo dejanje.
Tudi je priložiti, kolikor je to mogoče, osebni popis osebe, ki se naj izroči, njeno fotografijo in vse ostale podatke, potrebne za ugotovitev istovetnosti.
Zgoraj označeni dokumenti morajo biti sestavljeni v obliki, predpisani za prosečo državo, v izvirniku ali v overovljenem prepisu.
Izročitev opravijo organi zaprošene države ob stroških proseče države.
Člen 9.
Če nastane dvom o tem, ali spada kaznivo dejanje, ki je predmet preiskave, pod določbe, ustanovljene s to konvencijo, je zaprositi prosečo državo za pojasnilo in se dovoli izročitev samč, če so dana pojasnila takšna, da ta dvom odstranijo.
Člen 10.
Pripor se ukrene radi izročitve osebe, katere izročitev se zahteva, brž ko se prejme zahtevek izročitve, razen če se d& predvideti, da ne bo moči izročiti.
V nujnih primerih se ukrene, še preden je bil podan zahtevek izročitve, začasni pripor preganjane osebe, razen če se izročitev že na prvi pogled ne bi pokazala za nedopustno, in to na osnovi priobčila, ki obseza izrečne navedbe o obstoju kakšnega kaznivega dejanja, navedenega v tretjem odstavku člena 8. in navedbo značaja inkriminiranega dejanja.
Takšna priobčila pošljejo lahko sodišča, državni tožilci ali policijska oblastva proseče države pristojnim ob-lastvom zaprošene države neposredno po pošti ali brzojavno.
Člen 11.
Skladno s členom 10. priprta oseba se izpusti:
1.	če se zahtevku izročitve priprte osebe po prvem Odstavku predhodnega člena ne ugodi;
2. če ne prispejo pojasnila, zahtevana skladno s členom 9., v 30 dneh od dne, ko je bilo zaprosilo poslano;
3. če ne prispejo najavljeni dokumenti skladno z drugim odstavkom predhodnega člena v 30 dneh od dne, ko se je ukrenil pripor.
Člen 12.
Stranka pogodnica, kateri je bila preganjana oseba izročena, obvesti zaprošeno državo o končnem izidu preiskave s prepisom sodbe.
Člen 13.
Določbe te konvencije se uporabijo tudi na zahtevek ene stranke pogodnice, poslan drugi stranki pogodnici, naj se dovoli prehod čez njeno ozemlje (tranzit) osebe, izročene od kakšne tretje države proseči stranki pogodnici.
Prehod oskrbč organi zaprošene stranke pogodnice.
DRUGO POGLAVJE.
Sodna pomoč v kazenskih stvareh.
Člen 14.
*
Stranki pogodnici se zavezujeta, dajati vzajemno druga drugi na dotičnih svojih ozemljih sodno pomoč v kazenskih stvareh. Zlasti bosta odrejali, naj se vroče spisi kazenskega postopanja osebam, ki bivajo na njihovem ozemlju, in odrejali izvršitev zaprosil, ki se nanašajo na preiskovalna dejanja, kakršna so: zaslišbe obdolžencev, prič ali izvedencev, ogledi na mestu samem, hišne preiskave, osebne preiskave in zasega predmetov kaznivega dejanja ali dokaznih sredstev.
Pošiljali bosta tudi druga drugi sodne spise in predmete, ki se nanašajo na kazenske stvari, kar je pa treba kar najhitreje vrniti.
Vročilnice kakor tudi zaprosila kazenskih instanc je pošiljati po ministrstvih pravde strank pogodnic, ki jih pošiljajo pristojnim oblastvom.
O zahtevku za sodno poinoč v kazenskih stvareh je postopati po zakonih države, na katere ozemlju se naj opravi zaprošeno preiskovalno dejanje.
Člen 15.
Sodne obsodbe kakor tudi pozivi na prihod kot obdolženca k sodišču ene stranke pogodnice zoper državljane druge stranke pogodnice se tem ne smejo vročati.
Prav tako se ne sme državljan ene stranke pogodnice zasliševati na zahtevo druge stranke kot obdolženec.
Zaprošena stranka mora nemudoma obvestiti drugo stranko pogodnico, da je odklonila opravo vročbe ali zaprosilo, in mora obenem navesti tudi razloge.
Člen 16.
Če se v kakšni kazenski stvari smatra za potrebno ali je zaželeno, da pridi priča ali izvedenec osebno, pozove vlada tiste stranke pogodnice, na katere ozemlju bivata, to osebo, naj se odzove pozivu, ki ga ji pošilja v ta namen oblastvo druge stranke pogodnice; vendar se zoper dotičnega ne smejo odrejati prisilni ukrepi.
Stroške za psebni prihod priče ali izvedenca trpi vselej proseča država in v pozivu za prihod mora biti označena vsota, ki se odobruje priči ali izvedencu za stroške potovanja in bivanja kakor tudi znesek delnega plačila, ki ga mu sme dati zaprošena stranka; proseča država mora tej ta znesek povrniti.
To delno plačilo se priči ali izvedencu izroči, brž ko izjavi, da se hoče pozivu odzvati.
Nobena priča niti izvedenec, najsi je katerekoli narodnosti, ki pride, pozvan na ozemlje ene stranke pogodnice, prostovoljno pred sodnika druge stranke pogod-nice, ne sme biti dejan v preiskavo niti priprt zaradi prejšnjih dejanj ali obsodb niti s pretvezo udeležbe pri dejanjih, ki so predmet postopanja, v katerem je pozvan kot priča ali izvedenec; vendar izgube te osebe to posebno pravico, če po lastni krivdi ne odidejo iz države v 48 urah, ko je postala njih prisotnost pri sodišču nepotrebna.
Ce je oseba, pozvana za pričo, na ozemlju zaprošene države v zaporu, se sme njen prihod zahtevati proti zavezi, da bo ta oseba vrnjena v 48 urah, ko postane njena prisotnost nepotrebna.
Takšen zahtevek se ne sme zavrniti, razen iz posebnih razlogov, zlasti pa, če se oseba, ki je v zaporu, temu upre.
Clen 17.
Stranki pogodnici se zavezujeta, izdajati vzajemno druga drugi na zahtevo predmete, ki izvirajo iz kaznivega dejanja in bi utegnili služiti za dokazno sredstvo, in to tudi, če so podložni zasegi ali zaplembi.
Če so ti predmeti v obdolženčevi posesti, se izvrši njih predaja, kolikor je to možno, obenem z izročitvijo ali tranzitom. Ti predmeti se predajo proseči državi celo tudi tedaj, če se že dovoljena izročitev zbog obdolženčeve smrti ali pobega ne bi dala izvršiti.
'i-'Ta predaja obseza tudi vse predmete istega značaja, ki jih obdolženci skrijejo ali ostavijo v državi, ki dovoljuje izročitev, in ki se pozneje najdejo.
Stranka, od katere se zahteva predaja teh predmetov, jih sme začasno pridržati, če smatra to radi kazenske preiskave za potrebno.
Pravice tretjih oseb do teh predmetov se morajo uvaževati.
Stranka, ki je dovolila predajo zgoraj omenjenih predmetov, si lahko pridrži pravico, zahtevati njih povrnitev, brž ko je to možno.
V teh primerih kakor tudi če obstoji pravica, ki jo 'zatrjuje kakšna tretja oseba do predmetov, je odrediti nemudoma povrnitev teh predmetov, brž ko v kazenskem ■ postopanju niso več potrebni. Ta povrnitev se izvrši ob stroških države, ki jih vrača.
Člen 18.
Stranki pogodnici se zavezujeta, priobčevati druga drugi vzajemno končne obsodbe o zločinstvih ali prestopkih vsake vrste, ki so jih izrekla sodišča ene stranke pogodnice zoper državljane druge stranke pogodnice.
To priobčevanje se vrši tako, da se pošlje poročilo o obsodbi stranki pogodnici, kateri pripada obsojenec.
Ta poročila se pošiljajo vsake tri mesece.
Clen 19.
Kraljevina Jugoslavija se zavezuje, dajati državi Ru-muniji na zahtevo iz kazenskega registra vse podatke glede tistih delov svojega ozemlja, kjer obstoji kazenski register, in dajati ji vsa zbrana obvestila glede tistih delov svojega ozemlja, kjer takih kazenskih registrov ni.
Kraljevina Rumunija prevzema nasproti kraljevini 'Jugoslaviji isto zavezo, ko ustanovi takšne naprave; dotlej pa se zavezuje, dajati omenjene podatke na csnovi obvestil, dobljenih od kazenskih oblastev.
Stranki pogodnici si vzajemno pošiljata druga drugi spisek oblastev, katerih dolžnost je voditev kazenskih registrov, ali pa tistih oblastev, ki so dolžna dajati potrebne podatke.
TRETJE POGLAVJE.
Določbe, ki se dajo uporabljati na izročitev in na sodno
pomoč.
Člen 20.
Zahtevki izročitve, njih priloge, prošnje za vročitev in zaprosila ni treba da bi bili overovljeni; vendar morajo biti opremljeni s pečatom prosečega oblastva. Ti zahtevki ali zaprosila in njih priloge morajo biti opremljeni za jugoslovansko državo s srbsko-hrvaško-sloven-skirn ali francoskim prevodom, za Rumunijo pa z rumun-skim ali francoskim prevodom, če ti spisi niso sestavljeni v jeziku zaprošene države.
Ti prevodi so ali uradni ali pa sestavljeni ali overovljeni po zapriseženem prevajalcu proseče stranke in opremljeni z njegovim podpisom in uradnim pečatom.
Odgovorov na zahtevke izročitve, spisov, s katerimi se dokazuje, da je vročitev opravljena ali označa vzrok, ki je to preprečil, odgovorov na zaprosila in spisov, sestavljenih ob izvrševanju zaprosil, kakor tudi njihovih prilog ni treba opremljati s prevodom, razen na zahtevo proseče stranke proti povračilu prevodnine.
Člen 21.
Stroški, nastali ob izvršitvi zahtevka izročitve ali kakšne druge sodne pomoči v kazenskih stvareh, obre-menjajo vobče državo, na katere ozemlju so ti stroški bili povzročeni.
Vendar mora povrniti proseča stranka vsote, izplačane izvedencem, stroške, ki so nastali ob začasni izročitvi oseb, omenjenih v predposlednjem odstavku člena 16., in naposled stroške za prehod, omenjene v členu 13.
Proseča stranka trpi prav tako tudi stroške začasno izročitve, omenjene v členu 5.
ČETRTO POGLAVJE.
Končne določbe.
Člen 22.
Ta konvencija se mora ratificirati in se izmenijo ratifikacije v Bukarešti, brž ko bo to mogoče.
Člen 23.
Ta konvencija postane izvršna mesec dni po izmeni ratifikacij.
Konvencija ostane v veljavi šest mesecev od dne, ko jo ena stranka pogodnica odpove.
V potrditev tega sta podpisala dotična pooblaščenca to konvencijo in pritisnila nanjo svoja pečata.
Sestavljeno v Beogradu, v dveh izvirnih izvodih v francoskem jeziku, dne 30. januarja tisoč devet sto tri iu tridesetega leta.
(M. P.) B. D. Jevtič s. r.
(M. P.) Aleksander N. Jacovaky s. r.
Zapisnik o podpisu.
V trenutku, ko sta pristopila pooblaščenca k podpisu te konvencije, sta se stranki pogodnici sporazumeli,
. da se sme dovoliti izročitev samo za zločinstva in prestopke. Ce se kaznuje v zakonodajstvu te ali one stranke pogodnice prekršek s kaznijo leta dni ali več, velja za dogovorjeno, da določb Člena 2. te konvencije ni uporabiti in izročitve ne dovoliti.
Sestavljeno v Beogradu, v dveh izvirnih izvodih v francoskem jeziku, dne 30. januarja tisoč devet sto trideset tretjega leta.
(M. P.) B. D. Jevtič s. r.
(M. P.) Aleksander N. Jaeovaky s. r.
Konvencija
med kraljevino Jugoslavijo in kraljevino Rumunijo o ukinitvi dvojnega obdačevanja in o ureditvi administrativne pomoči glede neposrednih davkov.
(Glej »Službene novine« iz 1. 1933., str. 1082 do 1088.)
Konvencija,
sklenjena med kraljevino Jugoslavijo in kraljevino Rumunijo o izgonskih stroških.
Njeg. Veličanstvo kralj Jugoslavije
ln
Njeg. Veličanstvo kralj Rumunije, želeča, urediti med kraljevino Jugoslavijo in kraljevino Rumunijo vprašanje o izgonskih stroških,
sta se odločila, skleniti v ta namen konvencijo, in sta imenovala za svoja pooblaščenca, in to:
Njeg. Veličanstvo kralj Jugoslavije: gospoda Bogoljuba D. Jevtiča, ministra za zunanje posle,
Njeg. Veličanstvo kralj Rumunije: gospoda Aleksandra M. Jacovakyja, opolnomo-čenega ministra, direktorja ministrstva za zunanje posle v Bukarešti,
ki sta se dogovorila, ko sta priobčila drug drugemu svoja pooblastila, spoznana v pravilni in predpisni obliki, naslednje:
PRVI DEL.
Neposredni izgoni.
Člen 1.
Ce Izžene ena stranka pogodnica državljana druge stranke pogodnice, se zavezuje poslednja, da ga sprejme, če je njegovo državljanstvo nedvomno.
Člen 2.
Izgnana oseba, opremljena z listinami o istovetnosti, se izroči oblastvom druge stranke pogodnice v obmejni točki, določeni sporazumno v ta namen.
Ob izgonu se preda obmejni oblasti izpisek iz izgon-ske odločbe in pa dokaz o državljanstvu izgnane osebe.
Člen 3.
Če ne poravna izgnana oseba stroškov svojega prevoza in varstvenega spremstva ali če je tega oproščena po kakšni konvenciji, sklenjeni med obema strankama pogodnicama, se poravnajo ti stroški po določbah čl. 11. te konvencije.
Člen 4.
Postopek, določen v predhodnih členih, se uporablja glede povračanja oseb, najsi so katerekoli narodnosti, ki pridejo skrivaj čez skupno mejo obeh držav pogodnic. Stranka pogodnica, ki so z nje ozemlja dotične osebe prišle, je zavezana, jih sprejeti.
DRUGI DEL.
Prehod izgnanih oseb.
Člen 5.
Prehod izgnane osebe čez ozemlje ene stranke pogodnice dovoli predhodno ministrstvo za zunanje posle prehodne države.
Člen 6.
Prošnja za dovolitev prehoda mora biti opremljena s prepisom izgonske odločbe in dokazom, da oblastva tretje države izgnano osebo sprejmejo, kakor tudi z označbo obeh obmejnih točk, kjer se izgnana oseba predaj.
Člen 7.
Če ne poravna izgnana oseba stroškov za svoj prehod in stroške varstvenega spremstva, trpi te stroške proseča država.
V prošnji, naj se prehod dovoli, mora izjaviti mini strstvo za zunanje posle proseče stranke obenem, da s'» zavezuje, trpeti vse stroške.
Člen 8.
Izgnana oseba se preda in prepelje stražno, opremljena s spisi o istovetnosti.
Vrednosti in osebni predmeti izgnane osebe se iz-roče spremljevalcem proti potrdilu.
Člen 9.
Če tretja država, kamor se izgnana oseba prehodno vodi, te noče sprejeti, jo je proseča stranka dolžna ponovno prevzeti in trpeti vse stroške za njen povratek.
TRETJI DEL.
Plačilo stroškov.
Člen 10.
Stroški za izgon obremenjajo izgnano osebo, če izgnana oseba teh stroškov ne more vnaprej poravnati, jih trpi proseča stranka.
Konec vsakega leta opravi dokončni obračun poslaništvo vsake stranke pogodnice z ministrstvom za notranje poslč druge stranke.
Člen 11.
Zaradi izravnave teh računov se sestavita dva posebna pregleda, eden za neposredno izgnane osebe, drugi za tranzitirane osebe, po priloženih obrazcih.
Račun izplača ministrstvo za zunanje posle vsake stranke pogodnice poslaništvu druge stranke v šestih mesecih.
Člen 12.
Ta konvencija se mora ratificirati in se izmenita ratifikaciji v Bukarešti.
Konvencija stopi v veljavo mesec dni po izmeni ratifikacij. Konvencija prestane veljati dve leti po dnevu, ko jo odpove ena stranka pogodnica drugi stranki pogodnici,
V potrditev tega sta podpisala pooblaščenca to konvencijo in pritisnila nanjo svoja pečata,
Sestavljeno v Beogradu, v dveh izvirnih izvodih v francoskem jeziku, dne 30. januarja tisoč devet sto trideset tretjega leta.
(M. P.) B. D. Jevtič s. r.
(M. P.) Aleksander N. Jacovaky s. r.
Konvencija
med kraljevino Jugoslavijo in kraljevino Rumunijo o cenitvi podatkov o vrednostih, ki jih upravljajo pupilarne in skrbstvene blagajne.
(Besedilo gl. »Služb. novine< iz 1. 1933., str. 1092 do 1093.)
Konvencija
med kraljevino Jugoslavijo in kraljevino Rumunijo o ureditvi dolgov in terjatev, sklenjenih v prejšnjih avstrijskih in ogrskih kronah.
(Besedilo gl. »Služb, novinec iz 1.1933., str. 1096 do 1100.)
Konvencija
med kraljevino Jugoslavijo in kraljevino Rumunijo o zaščitevanju, čuvanju in ponovni postavitvi mejnikov in drugih znakov, služečih za označevanje mejne črte, z eno prilogo.
(Besedilo gl. »Služb, novinec iz 1.1933., str. 1101 do 1107.)
Konvencija
med kraljevino Jugoslavijo in kraljevino Rumunijo o socialnem zavarovanju.
Nje g. Veličanstvo kralj Jugoslavije:
in
Nje g. Veličanstvo kralj Rum unije, z željo, doseči sporazum glede socialnega zavarovanja, sta se odločila, skleniti v ta namen konvencijo, in sta imenovala za svoja pooblaščenca, in sicer:
Nje g. Veličanstvo kralj Jugoslavije gospoda Bogoljuba D. Jevtiča, ministra za zunanje posle,
Njeg. Veličanstvo kralj Rum unije: gospoda Aleksandra N. Jacovakya, opolnomočenega ministra, direktorja ministrstva za zunanje posle v Bukarešti, ki sta dogovorila, ko sta priobčila drug drugemu svoja pooblastila, spoznana v pravilni in predpisani obliki, naslednje:
I.	Občne določbe.
Clen 1.
Kraljevina Jugoslavija in kraljevina Rumunija se zavezujeta, uporabljati na državljane druge stranke po-godnice isti postopek, kakor na domorodce, glede pravic in obveznosti, ki izvirajo iz veljavnih zakonov o socialnem zavarovanju za bolezen, nezgode, onemoglost, starost in smrt.
Ta enakopravnost glede postopka se prizna prav tako
tudi za fakultativno socialno zavarovanje v zvezi z obveznim zavarovanjem. Če je pa kdo obvezno zavarovan v eni obeh držav pogodnic, lahko sklene ali podaljša fakultativno zavarovanje v drugi državi samd, če zakoni te druge države pogodnice istočasno fakultativno in obvezno zavarovanje dopuščajo.
Člen 2.
Pristojno -vrhovno upravno oblastvo vsake države pogodnice je upravičeno, uporabljati po posebnih sporazumih načela ravnopravnosti fftede postopka po tej konvenciji tudi na ostale primere zavarovanja.
Člen 3.
Vrhovno upravno oblastvo, ki je pristojno za ta vprašanja, je za kraljevino Jugoslavijo ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje, za kraljevino Rumunijo pa ministrstvo za delo, kooperacije in socialno
zavarovanje.
II.	Posebne določbe o zavarovanju za bolezen.
Člen 4.
Zavarovanje državljanov držav pogodnic pri zavodih ene obeh držav velja glede dajatev ob bolezni za nadaljevanje zavarovanja pri zavodu druge države pogodnice, če ne pretečejo med prestankom prvega zavarovanja in pričetkom novega zavarovanja več ko trije meseci. Časovni presledek med tem in onim zavarovanjem se ne šteje za zavarovalno razdobje.
Kar pa zadeva ob porodu dolžne dajatve, se uporablja samo zakon zavarovalne države.
Člen 5.
Zavarovanci, ki delajo v obmejnem pasu ene obeh držav pogodnic, prebivajo pa v obmejnem pasu druge države pogodnice, so upravičeni, prejemati ob bolezni na svojem prebivališču od zavarovalnega zavoda iste dajatve, do katerih imajo pravico domorodci, ki prebivajo na ozemlju zavarovalne države. Omenjene dajatve se dolgujejo tudi zavarovančevi rodbini, če prebiva v obmejnem pasu druge države pogodnice.
Določbe predhodnega odstavka tega člena veljajo tudi glede zdravniške oskrbe, ki obremenja zavarovanje ob onemoglosti, starosti in smrti.
V ta namen je dovoliti zdravnikom, babicam in uradnikom pristojnega zavarovalnega zavoda, da opravijo svojo dolžnost, dajati pomoč in raziskovati in nadzirati, na ozemlju druge države pogodnice, kjer so upravičenci. Zavarovalni zavod je v vsakem času zavezan, predložiti) na zahtevo pristojnega oblastva spisek teh zdravnikov, babic in uradnikov.
Zgoraj navedena oblastva podajajo iz opravičenih razlogov lahko pripombe zoper to ali ono osebo. Te pripombe je upoštevati.
Omenjeni zdravniki imajo pravico, izdajati v obmejnem pasu druge države pogodnice recepte in jih dajati v izvršitev lekarnam, ki poslujejo za zavod druge države pogodnice, in to po isti ceni, ki je določena zanje, toda ob stroških zavarovalnega zavoda.
III.	Posebne določbe o zavarovanju ob nezgodah.
Clen 6.
Prednje določbe o zavarovanju za bolezen veljajo tudi glede zavarovanja za nezgode za ves čas, ko ima zavarovanec pravico do zdravniške oskrbe po zakonih zavarovalne države.
Clen 7.
Početne zdravniške ugotovitve ob nezgodah opravi do prve likvidacije odškodnine ali do prve odločbe zavarovalnega zavoda ta zavod, in to tudi, če biva ponesrečenec stalno na ozemlju druge države pogodnice.
Ce biva ponesrečenec po trenutku, označenem v predhodnem odstavku, na ozemlju države, katere državljan je, nadaljuje zavod, pristojen za to vrsto zavarovanja, na zahtevo zavarovalnega zavoda druge države pogodnice, raziskavo, ali še traja pravica za prejemanje odškodnine. Stroški glede tega obremenjajo proseči zavod.
Določbe tega člena veljajo tudi glede zdravniških ugotovitev in kontrole rente ob zavarovanju za onemoglost.
IV.	Razne določbe.
Clen 8.
Upravna oblastva in zavarovalni zavodi obeh držav pogodnic dajejo drug drugemu vzajemno, in to tudi ob preiskavi, isto pomoč, za katero so zavezane radi uporabe zakona o socialnem zavarovanju tiste države, kateri pripadajo.
Pomoč med zavarovalnimi zavodi obeh držav pogodnic se izkazuje poglavitno glede izplačila podpor, rent in pokojnin, nadzora, pomoči, dajane bolnikom, ponesrečencem, onemoglim in njih sprejema v sanatorije.
Ta vzajemna pomoč je brezplačna, izvzemši povračilo dejanskih stroškov kakor tudi občnih stroškov za zdravniško pomoč in zdravila.
Prizadeti zavodi sklenejo glede povračila teh občnih stroškov posebne sporazume.
Clen 9.
Posebne pogodbe ali pogodbe z ugodnostmi, sklenjene med zdravniki, babicami, bolnicami, sanatoriji, privatnimi bolnicami in lekarnami z ene strani ter zavarovalnimi zavodi ene obeh držav pogodnic z druge strani glede dajatev, ki jih dolguje ali daje ta zavod svojim zavarovancem ali s katero so zavarovanci sami kakorkoli upravičeni se koristiti, veljajo prav tako glede dajatev, ki jih mora opravljati zavarovalni zavod na osnovi te konvencije zavarovancem zavodov druge države pogodnice.
Predhodna določba se nanaša tudi na pogodbe in sporazume o sprejemu in oskrbi v poboljševalnicah, o pomoči, dajani doma, o terapevtični oskrbi in o nabavi ortopedičnih priprav.
Člen 10.
Zavarovalni zavodi in organi obeh držav pogodnic občujejo med seboj lahko neposredno, ne da bi se obračali do diplomatskih oblastev.
Nekvarno določbi člena 11. se lahko vrši dopisovanje glede izplačevanja rent in pokojnin praviloma preko zavoda, ki opravlja dotično zavarovanje.
Priobčitve, opravljene posredujočemu zavodu ali po njem, imajo isto veljavo kakor priobčitve, opravljene zavodu, ki vrši zavarovanje, ali po njem.
Clen 11.
Rumunski zavodi in oblastva, ki morajo skladno z rumunskimi zakoni o socialnem zavarovanju dajati obvestila, ki imajo zbog minulega roka za posledico zavrnitev jugoslovanskih državljanov, ki živijo zunaj ozemlja kraljevine Rumunije in ki še ne prejemajo preko jugoslovanskega zavoda pokojnine ali rente, katerih prebivališče pa je znano, so zavezani, opraviti obvestila v tem vprašanju preko jugoslovanskih konzularnih oblastev.
V tednu dni po prejemu spisa, ki se naj priobči, mora izročiti omenjeno konzularno oblastvo zavodu ali oblastvu, ki je spis poslalo, potrdilo o odposlatvi dotič-nega spisa po pošti.
Ce konzularnemu oblastvu ni mogoče, opraviti pri-občitev spisa, ali če ji pošta spis vrne, ne da bi ga predala naslovljencu, ga mora konzularno oblastvo brez odlašanja vrniti prizadetemu zavodu ali oblastvu in priložiti, če treba, izjavo pristojnega poštnega urada; če se obrne zavod ali rumunsko oblastvo do konzularnega oblastva radi priobčitve kakšnega spisa brez uspeha, mora poskrbeti za to priobčitev na drug zakoniti način.
Zavodi in oblastva kraljevine Jugoslavije morajo na osnovi vzajemnosti postopati na isti način in so nasproti rumunskim državljanom, ki stanujejo zunaj ozemlja kraljevine Jugoslavije, enako obvezani.
Clen 12.
Kar zadeva roke za reklamacije pravic, se štejejo te za pravočasne tudi, če je prispela reklamacija pravočasno k zavodu, oblastvu ali sodišču za socialno zavarovanje druge države pogodnice. V takih primerih se mora v dveh tednih opraviti obvestilo pristojnemu zavodu prve države pogodnice.
Clen 13.
Razen kakšnega nasprotnega sporazuma med prizadetimi zavodi se mora opraviti povračilo stroškov, podpor ob bolezni in pokojninskih ter rentnih zneskov, plačanih na osnovi tega sporazuma od zavoda ene države pogodnice za račun zavoda druge države pogodnice v desetih dneh, ko mine vsako tromesečje, v veljavi druge države pogodnice po tečaju poslednjega dne dotionega tromesečja.
Ob zamudi plačuje zavod dolžnik 6 % letnih obresti.
Clen 14.
Zavarovalni zavodi ene države pogodnice niso upravičeni, ustaviti zavarovancem, državljanom druge države pogodnice, izplačilo rent, pokojnin in njim pristoječih draginjskih doklad iz razloga, ker stanujejo ti zavarovanci ali upravičenci po njih na ozemlju kakšne druge države ali so tja preložili svoje prebivališče.
Prav tako zavarovalni zavodi ene države pogodnice niso upravičeni, opravljati zavarovancem, državljanom druge države pogodnice, dokončna izplačila glavnice namesto zgoraj omenjenih dajatev, iz razloga, ker stanujejo ti zavarovanci ali upravičenci po njih na ozemlju druge države pogodnice ali so preložili tja svoje prebivališče.
Dokončno izplačilo glavnice pa se lahko izvrši:
a) z zavarovančevim pristankom, če delovna nesposobnost ne preseza 30%;
b) na zavarovančevo zahtevo in po pristanku občine, kateri bi padlo v breme eventualno podpiranje ponesrečenca, če preseza delovna nesposobnost 30 %,
Določbe tega člena, izvzemši določbe, označene v tretjem odstavku, točki b), se uporabljajo tudi v primerih, ko preložč upravičenci svoje prebivališče v tretjo državo, s katero imata ali skleneta državi pogodnici podobno konvencijo. Rodbina umrlega zavarovanca ni izključena od pravice do rente in drugih dajatev iz razloga, ker ni bivala ob zavarovančevi smrti na ozemlju zavarovalne države.
Člen 15.
Pod zakone o socialnem zavarovanju države, kjer bivajo, ne spadajo:
a) državljani ene države pogodnice, ki so zaposleni pri diplomatskih ali konzularnih predstavništvih, pisarnah, železniških in carinskih napravah, ki leže na ozemlju druge države pogodnice;
b) osebe, ki so zaposlene pri javnih prevoznih podjetjih ene države pogodnice, a bivajo prehodno ali začasno na ozemlju druge države pogodnice.
Te osebe spadajo tudi še nadalje pod zakone o socialnem zavarovanju kakor tudi pod zakon o civilni odgovornosti podjetnikov ob nezgodah, ki veljajo v državi, pod katero spadajo zgoraj omenjena diplomatska in konzularna predstavništva, uprave in podjetja.
Pristojni vrhovni upravni oblastvi držav pogodnic smeta določiti po skupnem sporazumu tudi druge primere oprostitve, razen zgoraj navedenih, kakor tudi določiti izjeme za posebne primere.
Clen 16.
Državljani ene države pogodnice ne smejo biti pozvani naj se udeležujejo upravnih kakor tudi pravosodnih zavarovalnih organizmov druge države pogodnice.
Clen 17.
Določbe, ki se nanašajo na oprostitve in olajšave glede plačila taks in davščin, ustanovljene po eni obeh držav pogodnic v stvareh socialnega zavarovanja, veljajo v tej državi tudi za zavarovance druge države pogodnice.
V.	Končne določbe.
Clen 18.
Pristojna vrhovna upravna oblastva obeh držav iz-d, jo po skupnem sporazumu morebiti potrebne pravilnike za izvrševanje te konvencije.
Clen 19.
To konvencijo odpove lahko celoma ali deloma o vrakem času vsaka država pogodnica; vendar velja konvencija tudi ob odpovedi še leto dni od dneva odpovedi.
Pravice, pridobljene do tekoče pokojnine za čas, ko je ta konvencija v veljavi, se morajo uvaževati po načelih te konvencije do naravne ugasnitve teh pravic.
Clen 20.
Ta konvencija stopi v veljavo 1. dne meseca, ki nastopi po izmeni ratifikacij.
V potrditev tega sta podpisala pooblaščenca to konvencijo in sta pritisnila nanjo svoja pečata.
Sestavljeno v Beogradu, v dveh izvirnih izvodih v francoskem jeziku, dne 30. januarja tisoč devet sto trideset tretjega leta.
(M. P.) B. D. Jevtič s. r.
(M. P.) Aleksander N. Jaeovaky s. r.
Konvencija
med kraljevino Jugoslavijo in kraljevino Rumunijo o opravljanju obrtov.
Njeg. Veličanstvo kralj Jugoslavije,
in
Njeg. Veličanstvo kralj Rum unije, želeča, urediti sporazumno med kraljevino Jugoslavijo in kraljevino Rumunijo vprašanje o opravljanju obrtov,
sta se odločila, skleniti v ta namen konvencijo, In sta imenovala za svoja pooblaščenca, in to:
Njeg. Veličanstvo kralj Jugoslavije: gospoda Bogoljuba D. Jevtiča, ministra za zunanje posle,
Njeg. V ličanstvo kralj Rum unije: gospoda Aleksandra N. Jacovakyja, opolnomo-čenega ministra, direktorja ministrstva za zunanje posle v Bukarešti,
ki sta dogovorila, ko sta priobčila drug drugemu svoja pooblastila, spoznana v pravilni in predpisni obliki, naslednje določbe:
Clen 1.
Državljani obeh držav pogodnic se smejo prosto naseliti na ozemlju druge države pogodnice radi izvrševanja svojih obrtov ob pogoju, da se ravnajo po zakonih te države in da izpolnijo upravne obličnosti, predpisane v tem pogledu.
V tem smislu se stranki pogodnici zavezujeta, priznavati vzajemno svojim državljanom postopek po pravilu naj večje ugodnosti.
Clen 2.
Doseljeni delavci dobivajo za enako delo enako mezdo kakor domači delavci iste kategorije, zaposleni pri istem podjetju ali, če domačih delavcev iste kategorije, zaposlenih pri istem podjetju, vobče ni, povprečno in tržno mezdo, ki se daje v tej krajini delavcem iste kategorije.
Vlada doselitvene države se zavezuje, skrbeti za to, da se izvaja na njenem ozemlju enakost mezde med doseljenimi in domačimi delavci, kakor tudi, da se popolnoma izvršujejo pogodbe o zaposlitvi, sklenjene med delodajalci in delavci.
Clen 3.
Delavci vsake obeh strank pogodnic uživajo isto zaščito, ki se izkazuje domačim delavcem, po zakonodajstvu in običajih v državi glede delovnih in življenskih pogojev, higiene in varnosti delavcev.
Ta enakost v ravnanju se razširja na vse druge odredbe, ki se razglase o tem vprašanju v obeh državah.
Vse reklamacije delavcev, doseljenih iz druge države pogodnice, glede delovnih ali življenskih pogojev, vsiljenih jim od delodajalcev, ali glede raznih težav kakršnekoli vrste, če imajo za posledico posredovanje javnih oblastev, je nasloviti ali poslati bodisi neposredno bodisi preko diplomatskih ali konzularnih oblastev pristojnim državnim oblastvom. Pristojno oblastvo te države opravi potrebne poizvedbe in je edino pristojno, da v tem vprašanju posreduje.
Clen 4.
Ce stanje poslov ob nekem času, v nekih predelih ali glede nekih obrtov ne dovoljuje, da bi se našla zaposlitev doselnikov iz druge države pogodnice, obvesti prizadeto vrhovno oblastvo o lem takoj pristojno vrhovno
oblastvo druge stranke pogodnice po diplomatski poti, da more ta o tem svoje pripadnike obvestiti.
Prizadeta vlada lahko omeji in celo lahko tudi prepove vselitev delavcev druge stranke pogodnice.
Obe vladi se zavezujeta, priobčevati druga drugi vzajemno omejevalne odredbe, o katerih mislita, da jih je treba uporabljati na delavce, za katere gre, in to mesec dni pred njihovo uveljavitvijo.
Clen 5.
Če so delavci ene stranke pogodnice na ozemlju druge stranke pogodnice brez dela, imajo pravico, obrniti se do urada za nameščanje ali do kakšne druge podobne ustanove v okrožju, kjer prebivajo, za to, da dobe zaposlitev. Če se jim ne more preskrbeti predvsem zaposlitev, ki ustreza njihovi strokovni izobrazbi, se zavezujeta stranki pogodnici, olajšati jim na njihovo zahtevo povratek v njih rodno državo.
Člen 6.
Delavci ene države pogodnice, ki so prizadeti pri kolektivnih delovnih sporih, smejo v drugi državi pogodnici biti člani odbora za poravnavo in razsodišča, odrejenih za reševanje teh sporov.
Člen 7.
Nobena država pogodnica ne sme nalagati državljanom druge države pogodnice posebnih taks ali davkov iz razloga, ker so zaposleni na njenem ozemlju.
Če veljajo v eni državi pogodnici občne takse glede tujcev, zlasti glede izdajanja dovolitev za bivanje, proučita obe stranki pogodnici možnost, kako bi bilo znižati te takse na najmanjšo mero.
če bi se o tem vprašanju ne dal doseči sporazum, si pridržuje vsaka stranka pogodnica pravico, uporabljati isti postopek zoper državljane druge stranke pogodnice.
Člen 8.
Pristojni vrhovni upravni oblastvi sta upravičeni, sporazumevati se kdaj pa kdaj neposredno o načinu, kako je olajšati delo in naselitev državljanom strank pogodnic, in kako je uporabljati to konvencijo.
Clen 9.
Ta konvencija stopi v veljavo, brž ko se ratificira.
Konvencija velja eno leto dni in se molče obnavlja od leta do leta, razen če se odpove. Odpoved se mora sporočiti tri mesece pred iztekom vsakega roka.
V potrditev tega sta pooblaščenca podpisala to konvencijo in pritisnila nanjo svoja pečata.
Sestavljeno v Beogradu, v dveh izvirnih izvodih v francoskem jeziku, dne 30. januarja tisoč devet sto tri in tridesetega leta.
(M. P.) H. I). Jevtič s. r.
(M. P.) Aleksander N. Jacovaky a. r.
Konvencija
med kraljevino Jugoslavijo in kraljevino Rumunijo glede državljanstva in domovinstva oseb, ki so izgubile ob razmejitvi svoje prvotno državljanstvo.
(Besedilo glej >Službene novine< iz 1. 1933., str. 1118 do 1120.)
Konvencija
o arhivih, ki zadevajo ozemlja, dodeljena kraljevini Jugo- •' slaviji in kraljevini Rumuniji s trianonsko mirovno pogodbo in z zapisnikom, s katerim se je določila dokončna mejna.črta med kraljevino Jugoslavijo in kraljevino Ru^! munijo, sklenjenim in podpisanim dne 24. novembra 1923 v Beogradu.
(Besedilo glej ^Službene novinec iz 1. 1933, str. li21 do 1136.)
jf >
Sanitarno-veterinarna konvencija med kraljevino Jugoslavijo in kraljevino Rumunijo.
Njegovo Veličanstvo kralj Jugoslavije
in
Njegovo Veličanstvo kralj Rumunlje,
želeča, urediti med kraljevino Jugoslavijo in kraljevino Rumunijo sanitarno-veterinarno vprašanje,
sta se odločila, skleniti v ta namen konvencijo, in sta imenovala za svoja pooblaščenca, in sicer Njegovo Veličanstvo kralj Jugoslavije: gos[>oda Bogoljuba D. Jevtiča, ministra za zunanje Posle,	_
Njegovo Veličanstvo kralj Rumunije;, gospoda Aleksandra N. Jacovakyja, opolnomočenega ministra, direktorja ministrstva za zunanje posle v Bu-,
karešti,	,	,,,
ki sta dogovorila, ko sta priobčila drug drugemu svoja pooblastila, spoznana v pravilni in predpisni obliki, naslednje:
Člen 1.
Provozni promet z živalmi, živalskimi deli, izdelki in sirovinami živalskega izvora kakor tudi s predmeti, ki so lahko nosilci kužnine, z ozemlja ene države pogodnice čez ozemlje druge države pogodnice je omejen na določne vstopne postaje in spada na obeh straneh pod mejno veterinarno kontrolo.
Člen 2.
Provoz živali, živalskih delov, živalskih izdelkov in sirovin kakor tudi provoz predmetov, ki so lahko nosilci kužnine, se vrši brez posebne odobritve skladno z določbami te konvencije.
Člen 3.
Za provoz živali in predmetov, naštetih v členu 1., z ozemlja »ene države pogodnice čez ozemlje druge države pogodnice je treba predložiti potrdilo o izvoru, izdano od občinskega oblastva, po katerem je moči ugotoviti na točen način izvor živali in predmetov, kakor tudi to, da so bile živali (izvzemši perutnino) v do-tični izvorni občini najmanj 21 dni pred izdajo potrdila.
Glede živih živali mora navajati potrdilo o izvoru število živali, njih točen popis, posebne znake in kraj namembe. Razen tega mora biti opremljeno s potrdilom o zdravstvenem stanju živali, za katere gre, izdanem po državnem ali od države posebej pooblaščenem živino-zdravniku, po katerem je ugotovljeno, da eo bile izvorna občina in občine, čez katere so bile živali prepeljane do nakladalne postaje, na dan odpreme (transporta) brez bolezni, katerih prijava je obvezna in ki se dajo prenašati na dotično vrsto, izvzemši tuberkulozo.
Če se izvažajo živali, ki so sprejemljive:	.	-
a)	za govejo kugo ali govejo pljučno kugoj
b) za slinavko in parkljevko, sramno kugo pri konjih, smrkavost, svinjsko kugo, hemoragično septikemijo pri svinjah in osepnice pri ovcah;
c) perutninsko kolero in kokošjo kugo, je treba tudi še potrditi, da teh bolezni ni bilo ne v izvorni občini ne v sosednjih občinah, in to:
k a): poslednjih šest mesecev;
k b); poslednjih 40 dni;
k c): poslednjih 21 dni.
Za konje, osle, mule, mezge in goveda se izdajajo poedinična potrdila o izvoru in o zdravju; za ovce, koze, svinje in perutnino pa se izdajajo kolektivna potrdila o izvoru in o zdravju.
Veljavnost potrdil, kar zadeva zdravstveno stanje živali, traja 10 dni. Ce izteče ta rok, preden prispe pošiljka na obmejno postajo izvozniške države, mora, da obdrže omenjena potrdila svojo veljavnost še za 10 dni, živali ponovno pregledati državni živinozdravnik, ki mora zapisati na potrdilo posledek pregleda.
Na nakladalni postaji pregleda živali pred njih na-tovoritvijo še posebej državni ali od države posebej pooblaščeni živinozdravnik in zapiše posledek pregleda na potrdilo.
Potrdilo o zdravju in izvoru, izdano za živalske dele, izdelke in sirovine živalskega izvora kakor tudi za predmete, ki so lahko nosilci kužnine, mora obsezati razen nadrobne razvrstitve predmetov, kraja njih izvora in njihove namembe tudi potrdilo državnega ali od države posebej pooblaščenega živinozdravnika o tem, da prihajajo iz kraja, kjer ni živalskih kužnih bolezni.
V potrdilih za zaklane živali in zaklano perutnino, za presno in pripravljeno (nasoljeno, posušeno, prekajeno, v razsol dejano ali kuhano) meso kakor tudi za mesne izdelke mora biti potrjeno tudi še, da je ob predpisanem pregledu, izvršenem pred zakolom kakor tudi po zakolu v kakšni izvozni ali javni klavnici, kjer vrši pregled živali in mesa izključno državni ali od države posebej pooblaščeni živinozdravnik, ta spoznal živali, za katere gre, za zdrave.
V potrdilih o izvoru in o zdravju za meso in mesne izdelke se mora posebej potrditi tudi to, da so to meso in ti mesni izdelki prikladni za človeško hrano in glede svinjskega mesa, da je podal p red pisni trihinoskopski pregled negativen posledek.
Presno in zmrzlo meso se pripušča za provoz samo v posebnih železniških vozeh za prevoz mesa, ki imajo nepremočljiva tla.
Radi olajšave mejne živinozdravniške kontrole se dopušča provoz:
a) zaklanih goved, odrtih ali celih, v polovicah ali pa četrtih;
b) zaklanih ovac ali koz, odrtih ali ne, celih ali pa v polovicah;
c) zaklanih 6vinj s slanino ali brez te, celih ali v polovicah.
Presno in zmrzlo meso mora biti označeno s službenim pečatom, ki je istoveten s pečatom, ki je pritisnjen na potrdila o izvoru in zdravju. Službeni pečat mora navajati naziv klavnice in datum zakola.
Clen 4.
Provoz niže naštetih predmetov ni v veterinarno-sanitarnerr, pogledu nikakor omejen in je dovoljen brez potrdila o izvoru in zdravju za:
a)	volno, tvorniški oprano in vloženo v zaprte vreče, dlako in perje;
b) čreva, goltance, želodce in mehurje, suhe ali nasoljene, vložene v zaprte in nepremočljive zaboje ali sode;
c) topljeni loj in topljeno mast;
č) suhe ali nasoljene (v razsol dejane) kože in krzna;
d) odpadke od kož, prepojene z apnom, v zaprtih vagonih;
e) rogove, kopita, parklje, suhe, očiščene od mehkih delov, in kosti, očiščene maščobe;
f) meso in izdelke iz konserviramega mesa v hermetično zaprtih škatlah;
g) jajca, mleko in mlečne izdelke (sir, maslo itd.).
Clen 5.
Potrdila (živinski potni list, potrdilo o izvoru in zdravju), ki niso izdana v službenem jeziku provozne države, morajo biti opremljene s prevodom bodisi v francoskem bodisi v nemškem jeziku, ki ga je overovil državni ali od države posebej pooblaščeni živinozdravnik.
Poedinični živinski potni listi, ki se zahtevajo za neke živali, se sešijejo po vagonih in opremijo s skupnim potrdilom o točnosti prevodov, ki se zapiše na hrbtu poslednjega živinskega potnega lista.
Clen 6.
Pošiljke, ki ne ustrezajo prednjim določilom, dalje živali, o katerih spozna mejni živinozdravnik, da imajo kužno bolezen ali da so takšne bolezni sumljive, naposled živali, ki se odpremljajo skupaj z bolnimi ali sumljivimi živalmi ali ki pridejo kakorkoli v dotiko s takimi živalmi, se smejo na mejni postaji zavrniti.
Mejni živinozdravnik zapiše razlog zavrnitve na potrdilo in podpiše to ugotovitev.
Ce bi se ugotovila takšna bolezen na živali, ki je med pošiljko, ki je prestopila mejo provozne države, se ugotovi to z zapisnikom, sestavljenim ob sodelovanju državnega živinozdravnika, in se pošlje prepis tega zapisnika brez odloga drugi stranki pogodnici.
Takšne pošiljke spadajo pod določbe sanitarno-veterinarne policije, ki veljajo za domače živali. V spredaj omenjenih primerih je treba obvestiti veterinarskega delegata druge stranke pogodnice, in to takoj in po najkrajši poti.
Clen 7.	'
Ce se pojavi na ozemlju ene stranke pogodnice goveja kuga, ima druga stranka pogodnica pravico, omejiti ali prepovedati provoz prežvekovalcev in svinj, živalskih delov, živalskih izdelkov in sirovin in predmetov, ki so lahko nosilci kužnine, za dobo, dokler traja nevarnost, da se ta kužna bolezen ne zanese.
Clen 8.
Ce se je zanesla katera izmed bolezni, katerih prijava je obvezna, z ozemlja ene stranke pogodnice na ozemlje druge stranke pogodnice bodisi s prevoznim prometom, omenjenim v členu 1., bodisi z obmejnim prometom ali pa če se takšna bolezen na ozemlju izvozne države nevarno razširi, ima v tem primeru provozna država pravico, omejiti ali prepovedati za dobo, dokler traja nevarnost, da se bolezen ne zanese, provoz živali, ki bi jo utegnilo prenesti, kakor tudi živalskih delov, živalskih izdelkov, tvarin in predmetov, ki so lahko nosilci kužnine, z zakuženega ozemlja na ogroženo ozemlje [v Rumuniji iz zakuženih okrajev in sosednjih okrajev (>plase<)], v Jugoslaviji iz zakuženih srezov in sosednjih srezov.
Na isti način se sme postopati tudi, če se pojavi sramna kuga pri konjih, glede kopitarjev, in če se pojavi goveja pljučna kuga, glede provoza goved, govejih delov, sirovin in predmetov, ki so lahko nosilci kužnine.
Te odredbe se smejo uporabljati tudi, če ni nevarnost, da bi se bolezen razširila.
Ce bi kazala slinavka in parkljevka ali kaka druga bo-lezen5 ki jo je upoštevati (sramna kuga pri konjih, smrkavost, osepnice pri ovcah), nagnjenje, razširiti se na večje ozemlje, ali če bi zadobila nevaren značaj, se smejo v takem primeru raztegniti te odredbe tudi na večje ozemlje, in to na zakužene sreze, na sreze, ki meje s temi zakuženimi srezi, in na sreze, ki meje s sosednjimi srezi.
Provoz se ne sme prepovedati zbog vraničnega prisada, šustavca, hemoragične septikemije, stekline, garij pri kopitarjih, ovcah in kozah, mehurčastega izpuščaja pri kopitarjih in govedih, svinjske rdečice, perutninske kolere, kokošje kuge in tuberkuloze.
Provozne prepovedi se morajo ukiniti takoj, ko mine nevarnost, da bi se bolezen razširila t. j. v trenutku, ko je bolezen popolnoma prestala in ko iztečejo roki, določeni v členu 3., glede goveje kuge pa, ko izteče rok, določen v členu 7. (rok, ki se šteje od dne ko je bolezen prestala).
Ta konvencija ne poseza v ničemer v zakonske predpise o živalskih kužnih boleznih v obeh državah po-godnicah, po katerih se smejo, če se pojavijo kužne bolezni ob meji ali blizu meje, v prometu med srezi (prve stopnje), ki leže na obeh straneh meje, kakor tudi v obmejnem prometu čez ogroženi obmejni srez, odrediti radi zatora teh bolezni posebne omejitve ali prepovedi.
Vendar se ne smejo uporabljati take omejitve in prepovedi na provozni promet po železnici v zaprtih in plombiranih vagonih, če se v zakuženih obmejnih srezih pošiljka ne dotovarja, pretovarja in ne zadržuje.
Clen 9.
Obe stranki pogodnici si vzajemno pridržujeta pravico, pošiljati začasne ali stalne veterinarske delegate v drugo državo pogodnico, in to tudi brez predhodnega obvestila, da se pouče o zdravstvenem stanju živali, o ureditvi živinskih sejmov, o natovarjališčih za živali in o klavnicah, o pitališčih, o napravah za kontumaciranje, kakor tudi o uporabi določb sanitarno-veterinarne policije, ki so v veljavi.
Obe stranki pogodnici pozoveta svoja oblastva, naj dajejo pomoč in potrebna obvestila strokovnim delegatom druge stranke pogodnice, brž ko se izkažejo kot taki.
Clen 10.
Vsaka stranka pogodnica objavi vsakih 14 dni poročilo o stanju živalskih kužnih bolezni, ki se takoj neposredno in vzajemno priobči. Ce se pojavi goveja kuga, goveja pljučna kuga ali sramna kuga pri konjih na ozemlju ene države pogodnice, je treba brzojavno in neposredno obvestiti pristojno osrednje ohlastvo druge stranke pogodnice o nastopu in razširjenosti bolezni.
Razen tega še morajo upravna oblastva obmejnih srezov vzajemno obveščati, neposredno in nemudoma o nastopu in prestanku vseh živalskih kužnih bolezni v občirah, ki pripadajo obmejnim srezprn. Da se je pojavila sliuavka, je sporočiti brzojavno.
Clen 11.
Železniški vozovi, ki rabijo za prevoz kopitarjev, prežvekovalcev, svinj, perutnine kakor tudi pritikline, ki so pri navedenih transportnih sredstvih^ se smejo uporabljati samo, če so nedavno bili očiščeni in razkuženi.
Železniški vozovi, ki so rabili in bili uporabljeni za prevoz ob povratku na prevoznem ozemlju, se prepuste samo, če so predpisno očiščeni in razkuženi.
Clen 12.
Določbe te konvencije se smejo uporabljati na promet z živalmi v obmejnem pasu, kolikor ni v naslednjem drugače predpisano.
1. Promet glede paše je dovoljen ob naslednjih pogojih:
Ob prehodu čez mejo morajo predložiti lastniki črede (spremljevalci) dotični carinarnici v dveh izvodih spisek živali, ki še naj peljejo na pašo, izdan od krajevnega oblastva, v katerem morajo biti navedeni ime lastnika (gonjača), vrsta, spol, število in značilna znamenja živali. V spisku mora biti potrjeno, da na ozemlju te občine ni nobene živalske kužne bolezni, ki bi jo bilo treba obvezno prijaviti.
Ce bi šle živali čez ozemlje kakšne drugo občine, mora ta isto potrditi tudi za svoje ozemlje. Na spisku živali, ki naj bodo na paši več ko 7 dni, mora potrditi državni živinozdravnik, da so bile dotične živali nedavno pied svojim odhodom na pašo pregledane, da so bile spoznane zdrave, in da v izvorni občini, ob prehodu,čez ozemlje kakšne druge občine pa, da tudi v tej občini ni bolezni, katere prijava je obvezna in ki je prenosna na dotično vrsto. Ob povratku živali s stalne paše, ki se mora opraviti po isti poti,.potrdi pristojni državni živinozdravnik razen nedvomnega zdravstvenega stanja tudi to, da v občini, kjer so bile živali na paši, ob prehodu čez ozemlje kakšne druge občine pa, da tudi v tej občini ni nobene bolezni, katere prijava je obvezna in ki je prenosna na dotično vrsto.
2. Živali, uporabljene za delo (vprežna živina, živina za ježo in tovorna živina), ki se pregonijo z ozemlja obmejnega pasu ene stranke pogodnice v obmejni pas druge stranke pogodnice, morajo biti opremljene s pravilnimi potrdili o izvoru (živinskim potnim listom), izdanimi predpisno po občini, v katere ozemlju stoji hlev teh živali. Za več živali se sme izdati eno skupno potrdilo (živinski potni list).
V potrdilih o izvoru mora biti označeno, zakaj se gonijo živali čez mejo, kakor tudi, da so po izvoru iz dotičnega obmejnega pasu, in mora biti označen okoliš obmejnega pasu, kjer se naj uporabljajo dotične živali za dčlo. Razen tega mora občinsko oblastvo na potrdilu o izvoru potrditi, da na dan prehoda čez mejo v izvorni občini ni bilo bolezni, katerih prijava je obvezna in ki se utegnejo prenesti na dotično vrsto.
V izjemnih in nujnih primerih (požar, poplava ali druge elementarne nezgode, verska ali zdravniška pomoč) se ob prehodu črz mejo ne sme zahtevati potrdilo o izvoru.
3. Poedinični pojavi vraničnega prisada, šustavca, mehurčastega izpuščaja, rdečice ali stekline v občini ne ovirajo izdaje potrdila, za katero gre, za živali, omenjene v točkah 1. in 2., če se te bolezni niso pojavile v dvorcih, odkoder prihajajo živali, določene za prehod čez mejo.
Potrdila, izdana od občinskih oblastev, s katerimi se potrjuje, da so občine nezakužene, veljajo 30 dni za
«
delovno in pašno živino, 10 dni pa za vprežno živino, toda le, če se ni v tem času pojavila v občini, ki je izdala omenjena potrdila, nobena živalska kužna bolezen, zbog katere bi bilo treba ta potrdila razveljaviti.
4. Na pašno živino se uporabljajo ista določila zakona o sanitarno-veterinarni' policiji, kakor na domače živali. Lastnik ali njegov namestnik je posebej dolžan, prijaviti v 24 urah nastop kakršnegakoli znaka živalske kužne bolezni in tudi vsak primer, ko je žival poginila, občinskim oblastvom ozemlja, na katerem paša leži. Ce bi kakšna tuja žival, ki je na paši, za katero gre, obolela za kužno boleznijo, zbog katere bi se bolna ali sumna žival skladno z zakonskimi predpisi morala zaklati, mora vnesti dotična ugotovitvena komisija v zapisnik vse okolnosti, ki jih je upoštevati glede morebitne odškodnine. Ta zapisnik se pošlje v izvirniku ali pa v overovljenem prepisu oblastvom izvorne države.
5. Tuji samci se ne smejo uporabljati za parjenje z domačimi samicami; prav tako se ne smejo uporabljati domači samci za parjenje s tujimi samicami.
6. Ce bi se pojavila, dokler traja paša, kakšna bolezen, ki je prenosna na dotično vrsto, v kakšnem delu črede ali med delovno živino bodisi v občini, kjer leže paša in obdelovana zemljišča, bodisi ob cesti na obmejno postajo, preko katere mora ob povratku iti čreda ali pa delovna živina, je povratek živali prepovedan, razen če ni izjema potrebna zbog višje sile (nedostajanje živalske hrane, uime itd.). V teh primerih se smejo živali vrniti šele, ko ukrenejo pristojna oblastva prve stopnje primerne varnostne odredbe.
7. Živali, omenjene v točkah 1. in 2., so oproščene obmejne veterinarne kontrole.
Vendar se morajo vrniti živali pri tisti carinarnici, pri kateri so šle čez mejo, da se more njihova istovetnost preizkusiti.
8. Posebne odredbe, povzročene eventualno po potrebi kmetijske izrabe omenjenega pasu, ukreneta sporazumno ministrstvi za kmetijstvo obeh držav pogodnic s pristankom ministrstev za finance.
Clen 13.
Ce bi se pokazala med strankama pogodnicama glede tolmačenja ali uporabljanja te konvencije kakšna težava in če bi ena stranka pogodnica to zahtevala, je treba izposlovati mnenje mešane komisije, ki ga je treba upoštevati v končni odločbi. Vsaka stranka pogodnica imenuje po dva člana komisije. Ce se komisija ne bi mogla zediniti, je upravičena, odrediti petega člana Peti član mešane komisije se izbere izmed državljanov ene stranke pogodnice, drugič pa izmed državljanov druge stranke pogodnice in tako po vrsti izmenoma. Z žrebom se odloči, v kateri obeh držav je prvikrat izbrati petega člana.
Clen 14.
Določbe o omejitvah in prepovedih, ki bi bile morda še v veljavi na dan uveljavitve te konvencije in bi nasprotovale tem predpisom, se ukinjajo.
Clen 15.
Ta sanitarno-veterinarna konvencija se mora ratificirati in se izmenijo ratifikacijski instrumenti v najkrajšem roku v Bukarešti; stopi pa v veljavo, brž ko se opravi izmena ratifikacijskih instrumentov. Obe vladi ugotovita sporazumno dan, ko stopi ta konvencija začasno v veljavo.
Velja, da je ta konvencija sestavni del začasnega rumunsko-jugoslovanskega trgovinskega sporazuma, podpisanega v Bukarešti dne 4. avgusta 1930, ali trgovinske konvencije, ki morda nadomesti omenjeni sporazum.
Ta konvencija se lahko odpove samo na tri mesece naprej.
V potrditev tega sta podpisala pooblaščenca to konvencijo in pritisnila nanjo svoja pečata.
Sestavljeno v Beogradu, v dveh izvirnih izvodih v francoskem jeziku, dne 10. marca tisoč devet sto tri in tridesetega leta.
(M. P.) B. D. Jevtič s. r.
(M. P.) Aleksander N. Jacovaky s. r.
Končni zapisnik.
Obenem s sanitarno-veterinarno konvencijo so se dogovorile še naslednje poedinosti:
1. Določbe te konvencije se smejo uporabljati samo na izdelke, ki prihajajo z ozemlja strank pogodnic. Ta konvencija se ne nanaša na dopuščanje provoza čez ozemlje ene stranke pogodnice živali, živalskih delov, živalskih izdelkov, sirovin in predmetov, s katerimi se lahko prenaša kužna bolezen in so po izvoru iz drugih držav, namenjenih za uvoz na ozemlje ali za provoz čez ozemlje druge stranke pogodnice.
2. Določbe te konvencije se smejo razširiti, če je treba, po predhodnem sporazumu obeh strank pogodnic, na druge znane ali doslej neznane bolezni, ki bi bile dejansko nevarne, da se zatrosijo.
3. Da so živali po izvoru z ozemlja ene stranke pogodnice, se sme potrditi samo, če so bili parkljarji najmanj 3 mesece, kopitarji pa najmanj mesec dni na ozemlju dotične države. Domneva se pa, da so živali, za katere se izdajo potrdila o izvoru, dejanski bile v občini, označeni v potrdilu, prosti živalskih kužnih bolezni, ne pa v kakšni drugi občini, odkoder je provoz čez ozemlje druge stranke pogodnice skladno z določbami te konvencije prepovedan.
4. Vstopni postaji, upoštevni za provozni promet, omenjen v členu 1. konvencije, sta;
v kraljevini Jugoslaviji: Velika Kikinda;
v kraljevini Rumuniji: Jimbolia.
Provozni promet se vrši, kolikor se ne nanaša na neposredni obmejni promet, lahko samo z železnico in se smeta uporabljati na jugoslovanskem ozemlju samo progi Jimbolia—Rakek in Jimbolia—Sušak.
Vstopni postaji in spredaj označeni železniški progi se smejo odslej izpreminjati in doponjevati samo po skupnem sporazumu.
Da se more opravljati obmejna veterinama kontrola hitro in brez ovir, jo opravljajo obenem in skupno jugoslovanski obmejni živinozdravniki in rumunski zdravniki v rumunski izstopni postaji Jimboliji. Pregled živih živali se sme vršiti samo ob dnevni svetlobi. V ta namen se iztovorijo pošiljko prispelih živali na posebej določeni klančini in se vagoni takoj nanovo natovore, ko se očistijo.
Za provoz živali v provoznem prometu se smejo uporabljati samo nepokvarjeni in predpisno razkuženi vagoni, ki imajo cela tla, ki ne pripuščajo odtoka tekočih snovi ali ostankov živalske hrane. Odprtine vagonskih vrat morajo biti zadelane z deskami do primerne višine in tako, da se prepreči ob odpiranju vrat izpadanje živalske hrane, nastelje, izločkov itd. Za nasteljo se ne
sme uporabljati zemlja, pesek ali slama, marveč 6amo lesni skobljanci ali čista šota.
Obe stranki pogodnici opravljata v tej postaji Jim-boliji tudi svojo obmejno veterinarno kontrolo glede vseli ostalih provoznih pošiljk.
5. Pri transportu živih živali se vagoni nikakor ne 6mejo preoblagati. V ta namen se izdajo navodila, ki jih morajo nakladalne postaje strogo upoštevati.
6. Direktni provoz živih živali z ozemlja ene stranke pogodnice čez ozemlje druge stranke pogodnice je dovoljen ob pogojih, določenih v členu 3., če izjavi namembna sosednja država ali kakšna druga provozna država, da pošiljko sprejme.
Stranki pogodnici priobčujeta vzajemno druga drugi pravočasno vse omejitve in prepovedi glede tega prometa, ki prispejo iz namembnih in provoznih držav.
7. Direktni provoz presnega in predelanega mesa, zaklane živine-in živalskih sirovin z ozemlja ene stranke pogodnice čez ozemlje druge stranke pogodnice po železnici v zaprtih in plombiranih vagonih je dopusten brez omejitve, če so po izvoru z ozemlja ene stranke pogodnice. To blago se prepušča provozno v majhnih količinah in v ne plombiranih vagonih samo, če je vsak kos po carinarnici plombiran.
8. Od potnikov se ne zahteva potrdilo o izvoru glede mesa, zaklane perutnine in mesnih izdelkov, ki jih imajo s seboj v količinah, ki ustrezajo njih lastni porabi na potu; prav tako je postopati kar zadeva meso in mesne izdelke do 3 (treh) kg, kakor tudi, kar zadeva zaklano perutnino, namenjeno za osebno porabo obmejnih prebivalcev; naposled, kar zadeva prenos gnoja iz obmejnega pasu.
9. Steklina pri psih in mačkih ni ovira, da se ne bi izdajala potrdila o izvoru, določena v členu 3. glede drugih domačih živali. Prav tako ne ovirajo garje pri ovcah in kozah, da se ne bi izdajala potrdila za kopitarje, niti garje pri kopitarjih, da se ne bi izdajala potrdila za ovce in koze. Končno poedini primeri vraničnega prisada, šustavca, mehurčastega izpuščaja pri konjih in govedih ter rdečice pri svinjah ne ovirajo izdajanja potrdil glede živali, namenjenih za zakol, izvzemši živali, ki prihajajo iz zakuženih dvorcev. Poedini primer teh bolezni se označi v potrdilu. Prav tako niso poedini primeri teh bolezni, ki so se pojavile na kraju natovoritve, ovira za natovoritev živali, namenjenih za izvoz.
Omejitve ali prepovedi zbog pojava ali raztrositve kakšne živalske kužne bolezni je uporabljati samo, če so neizogibne radi zaščite zdravja domačih živali, kakor tudi zato, da se prepreči prenos kužne bolezni, ki dejansko preti, skladno s stanjem živalske kužne bolezni.
10. Konji dirjači, tekači in kasači kakor tudi konji za tekme in jahaške igre in živali, ki jih spremljajo, smejo biti opremljeni, namesto z živinskimi potnimi listi, e posebnimi potrdili. Obe vladi pooblastita sporazumno dotične družbe za izdajanje navedenih potrdil. Ta potrdila so opremljena s pečatom in vizo dotičnih društev in morajo navajati lastnikovo ime in stanovališče, točen popis konja, njegov izvor in kraj namembe, in imeti pripombo, postavljeno od uradnega živinozdravnika, da je vsaka žival zdrava in da je bila naprava, iz katere prihaja, v poslednjih 40 dneh brez vsake živalske kužne bolezni.
11. Vstop živali, o katerih se da dokazati, da so določene za cirkuse, zoološke vrtove, lovišča in podobne naprave in ki velja na tej osnovi zanje poseben prometni režim; je zavisen od predložitve individualnega
potrdila o zdravju živali, izdanega od uradnega živinozdravnika, in če transportirajo te živali po železnici ločeno od živali, namenjenih za navadni promet, morajo ob živinozdravniškem pregledu pri raztovoritvi biti ocenjene za popolnoma zdrave in transportirane naravnost od raztovoritvene postaje do namembnega kraja.
12. Če bi okodnosti sanitarno-veterinarne policije nalagale začasno neke omejitve skladno z določbami poslednjega odstavka člena 8., ukrenejo administrativna oblastva dotičnih obmejnih srezov sporazumno potrebne odvračne odredbe in jih priobčijo višjim oblastvom.
13. Razume se po sebi, da mora biti presno meso, namenjeno za provoz čez ozemlje druge stranke pogodnice, od živali, ki so bile brez izjeme zaklane v klavnici, ki je pod stalnim živinozdravniškim nadzorom.
Vobče morajo ustrezati vse naprave, ke izvažajo meso čez ozemlje druge stranke pogodnice, zahtevam sanitarne in veterinarne policije.
14. Za sumne, da imajo kužno bolezen, se štejejo in se potemtakem smejo zavrniti od provoza živali, ki so bile transportirane v istem vagonu skupaj z bolnimi živalmi ali živalmi, sumnimi kužne bolezni, ali živali, ki so bile natovorjene, pregledane, napajane ali krmljene istega dne in na isti postaji, ali ki so na ta ali oni način bodisi neposredno bodisi posredno bile v dotiki z bolnimi ali kužne bolezni sumnimi živalmi, kakor tudi živali, ki prihajajo iz krajev, odkoder so poslednje dni prispele na obmejno postajo bolne živali.
15. Pošiljke živali, namenjenih za provoz, se ne smejo na ozemlju provozne države niti iztovarjati niti pretovarjati. Če bi pa postala pretovoritev iz tehničnih razlogov potrebna, se sme opraviti samo vpričo pristojnega uradnega živinozdravnika in po možnosti samo na železniških postajah, ki imajo za ta dela prikladne klančine.
Krmljenje in napajanje živali iz pošiljk, namenjenih za provoz, oskrbujejo spremljevalci živali; ti morajo uporabljati svoje posode, ki jih morajo vzeti po uporabi s seboj. Živali pošiljk, namenjenih za provoz, ne smejo prihajati v dotiko z domačimi živalmi ne neposredno ne posredno in tudi ne med napajanjem ali krmljenjem.
Bolne živali se na ozemlju provozne države načeloma no smejo iztovarjati ne pretovarjati; če bi pa bila pretovoritev iz tehničnih razlogov neizogibna, se sme opraviti samo vpričo pristojnega uradnega živinozdravnika.
16. Če se ugotovi v kakšnem provoznem transportu na ozemlju provozne države slinavka, ima provozna država pravico, zabraniti provoz živalim, sprejemljivim za to bolezen in po izvoru z ozemlja, odkoder prihaja opravljani provoz, in v smeri, označeni v členu 8. te konvencije.
Pošiljke, ki so že na potu, ko se objavi taka prepoved, se puste, da tranzitirajo, če prispejo na obmejno postajo v neoporečnem stanju.
17. Če bi prepovedala namembna država iz kakršnihkoli razlogov izvoz živali iz izvorne države, ima ta prepoved samogibno za posledico ustavitev provoza čez provozno državo.
Prav tako je postopati, če odkloni namembna država prevzem provoznih pošiljk, ki prispejo na njeno mejo, najsi je stanje pošiljke kakršnokoli.
18. Živali, storjene v sosedni državi med pašo, se morajo vrniti s svojimi materami v njih izvorno zemljo. Prepovedano je, prodajati živali v sosednji državi med pašo.
19. Meso in koža živali, poginulih ali zaklanih med pašo v sili, ki pa niso bile okužene niti sumne kakršna-
koli kužne bolezni, se smeta vrniti v izvorno državo na osnovi potrdila, izdanega po živinozdravniku, alli na osnovi listine, izdane po pristojnem oblastvu dotične države.
20. Da se preprečijo težkoče, ki bi se utegnile pojaviti med uporabo te konvencije, stopita centralni veterinami oblastvi obeh strank pogodnic v nujnih primerih vzajemno in neposredno v stik.
21. Po sebi se razume, da more potrdila, določena v členu 3. za perutnino, živalske dele, izdelke in sirovine kakor tudi za predmete, ki so lahko nosilci kužnine, izdajati državni ali od države posebej pooblaščeni živi-nozd ravnik.
22. Kar zadeva direktni uvoz živali in predmetov, omenjenih v členu 1. te konvencije, z ozemlja ene stranke pogodnice na ozemlje druge stranice pogodnice, si pridržujeta obe stranki pravico, izdati za vsak primer posebna dovolila, skladno z lastnimi zakoni.
Ta zapisnik je sestavni del danes podpisane sanitarno-veterinarne konvencije.
Sestavljeno v Beogradu v dveh izvodih, dne
10.	marca tisoč devet sto tri in tridesetega leta.
(M. P.) B. D. Jevtič s. r.
(M. P.) Aleksander N. Jacovaky s. r.
Konvencija o ureditvi manjšinskih osnovnih šol v Banatu.
. (Besedilo glej »Službene novine« iz 1. 1933., str. 1153 do 1160.)
Konvencija
o ureditvi vprašanja administrativnih edinic, razdeljenih z mejo, s končnim zapisnikom.
(Besedilo glej »Službene novine« iz 1. 1933., str. 1161 do 1166.)
Konvencija
o pokojninskih skladih razdeljenih okrožij (županij).
(Besedilo glej »Službene novine« iz 1. 1933., str. 1167 do 1169.)
Konvencija o depozitih.
(Besedilo glej »Službene novinec iz 1. 1933., str. 1170 do 1172.)
Konvencija
o stranskih železnicah »Torontali Helyierdeku Vasuti
r. t.c.
(Besedilo glej »Službene novine« iz 1. 1933., str. 1173 do 1174.)
, fjio,,.	Sporazum
o uporabljanju konvencije, ki se nanaša na režim posestev, ki leže v obmejnem pasu, z dne 5. julija 1924.
(Besedilo glej »Službene novine« iz 1. 1933., str. 1175 do 1178.)
 ----  1	.	.	. i .	■	i
Sporazum
glede točke 5. zapisnika Jevtič—Titulescu.
(Besedilo glej »Službene novine« iz 1. 1933., str. 1179 in 1180.)
§2.
Ta zakon stopi v veljavo, ko ga kralj podpiše in se razglasi v »Službenih novinah«; obvezno moč pa dobi, ko se izpolnijo nasilednji pogoji: glede konvencije oj izročanju krivcev in sodni pomoči v kazenskih stvareh] ter zapisnika o podpisu, ko se izpolnijo pogoji iz člena'
23.	omenjene konvencije; glede konvencije o ukinitvi dvoj-] nega obdačevanja in o ureditvi administrativne pomočil glede neposrednih davkov, ko se izpolnijo pogoji člena 20.? omenjene konvencije; glede konvencije o izgonskih stroških, ko se izpolnijo pogoji člena 12. omenjene konvencije;, glede konvencije o cenitvi podatkov o vrednostih, ki jih upravljajo pupilarne in skrbstvene blagajne, ko se izpol-] nijo pogoji iz čl. 6. omenjene konvencije; glede konven-j cije o ureditvi dolgov in terjatev, sklenjenih v prejšnjih^ avstrijskih in ogrskih kronah, ko se izpolnijo pogoji iz] člena 11. omenjene konvencije; glede konvencije o zašči-j tevanju, čuvanju in ponovni postavitvi mejnikov in drugih] znakov, služečih za označevanje mejne črte, in glede' njene priloge, ko se izpolnijo pogoji iz člena 9. omenjeno konvencije; glede konvencije o socialnem zavarovanju, ko se izpolnijo pogoji iz člena 20. omenjene konvencije;;; glede konvencije o opravljanju obrtov, ko se izpolnijo pogoji iz čl. 9. omenjene konvencije; glede konvencije o državljanstvu in domovinstvu oseb, ki so ob razmejitvi;] izgubile svoje prvotno državljanstvo, z dnem izmena ratifikacijskih instrumentov; glede zapisnika o taksah1' za vize potnih listov, z dnem izmene ratifikacijskih instrumentov; glede konvencije o arhivih, ki zadevajo ozemlja, dodeljena kraljevini Jugoslaviji in kraljevini Rumuniji s trianonsko mirovno pogodbo in z zapisnikom,' s katerim se je določila dokončna mejna črta med kraljevino Jugoslavijo in kraljevino Rumunijo, sklenjenim in podpisanim dne 24. novembra 1923., z osmimi prilogami, ko se izpolnijo pogoji iz čl. 11. omenjene konvencije;; glede sanitarno-veterinarne konvencije s končnim zapisnikom, ko se izpolnijo pogoji iz člena 15. omenjene konvencije; glede konvencije o ureditvi manjšinskih osnovnih šol v Banatu, ko se izpolnijo pogoji iz člena 19. omenjene konvencije; glede konvencije o ureditvi vprašanja administrativnih edinic, razdeljenih z mejo, s končnim zapisnikom, ko se izpolnijo pogoji iz člena 11. omenjene konvencije; glede konvencije o pokojninskih skladih razdeljenih okrožij (županij), ko se izpolnijo pcgoji iz člena 6. omenjene konvencije; glede konvencije o depozitih, ko so izpolnijo pogoji iz člena 10. omenjene konvencije, glede konvencije o stranskih železnicah »Torontali Helyierdeku Vasuti r. f.«, ko se izpolnijo pogoji iz člena 4. omenjene konvencije; glede sporazuma o uporabljanju konvencijo s 5. julija 1923., ki se nanaša na režim posestev, ki leže v obmejnem pasu, ko se izpolnijo pogoji iz člena 12. omenjenega sporazuma, in glede sporazuma o točki 5. zapisnika Jevtič—Titulescu, ko se izpolnijo pogoji iz člena 4. omenjenega sporazuma.
§ 3.
Izjava vlade, podana od ministrstva pravde, odnosno od ministrstva za zunanje posle v smislu določb člena 3. konvencije o izročanju krivcev in o sodni pomoči v kazenskih predmetih, je za sodišča obvezna.
§4’
Nepremičnine rumunskih občin, ki preidejo po členu 4. konvencije o ureditvi vprašanja administrativnili edinic, razdeljenih z mejo, v last Jugoslavije, se prenesejo v zemljiških knjigah na ime Dunavske banovine. Ban Dunavske banovine proda te nepremičnine; denar pa, dobljen z njih prodajo, razdeli po odbitku stroškov in po plačilu dolgov, ki obremenjajo te nepremičnine presekanih občin, kot podporo med občine Kaluderovo, Kuštilj in Sukič za povečanje občinskih pašnikov. Banova odločba ne more biti predmet administrativnega spora.
Našemu ministru pravde priporočamo, naj ta zakon razglasi, vsem našim ministrom, naj skrbe za njegovo izvrševanje, oblastvom zapovedujemo, naj po njem postopajo, vsem in vsakomur, naj se mu pokoravajo.
V Beogradu, dne 8. septembra 1933.
Aleksander s. r.
Predsednik ministrskega sveta dr. M. Srškič s. r.
Minister za zunanje posle Minister za socialno politiko B. D. Jevtič s. r.	in	narodno zdravje
Minister za notranje posle	I.	Pucelj s. r.
Živ. A. Lazič s. r.	Minister pravde
Minister za prosveto	B. Maksimovič s. r.
dr. Rad. Stankovič s. r.	Minister za promet
Minister za kmetijstvo Laz. Radivojevič s. r. dr. Lj. Tomašič s. r.	Minister
Videl	za vojsko in mornarico,
in pritisnil državni pečat,	armijski general
čuvar državnega pečata, Drag. Ž. Stojanovič s. r. minister pravde	Minister za finance
B. Maksimovič s r.	dr.	Mil. Dordevič s. r.
(M. P.)
Banove uredbe.
676.
Objave
banske uprave o nohirarnu občinskih trošarin v letu 1934.
II.	No. 19579/2.
Občina Ig v srezu Ljubljana-okolica bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu* v 1. 1934./35. naslednje občinske trošarine:
a) od 100 1 vina Din 100'—,
b) od 100 1 piva Din 40'-—,
c) od lil stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 5-—,
č) od goveda nad 1 letom Din 25’—,
d) od goveda pod 1 letom Din 12'50,
e) od prašičev Din 12,50,
f) od drobnice Din 12’50.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 20. oktobra 1934.
677.
Izpremembe
v staležu državnih uslužbencev na področju Dravske banovine.
Z odlokom kraljevske banske uprave z dne 12. oktobra 1934, I. No. 5147/3, je postavljen B e r a n F r a n t i Š e k, obrtni učitelj X. položajne skupine na tehniški srednji šoli v Ljubljani, za obrtnega učitelja IX. položajne skupine na dosedanjem službenem mestu.
*
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 23. oktobra 1934, 1. No. 8205/1, je postavljen	Fajon Viktor	za	policijskega	stražnika-
pripravnika v III. skupini zvaničnikov pri upravi policije v Ljubljani.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z	dne 23. oktobra 1934,	I. No. 4386/3, je	postavljen	Kar neka r I van	za	policijskega	stražnika-
pripravnika v III. skupini zvaničnikov pri predstojni-štvu mestne policije v Mariboru.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 23. oktobra 1934, I. No. 8207/1, je postavljen	Kužnik Adolf	za	policijskega	stražnika-
pripravnika v lil. skupini zvaničnikov pri upravi policije v Ljubljani.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 23. oktobra 1934, I. No. 8208/1, je postavljen Kužnik Friderik za policijskega stražnika-pripravnika v III. skupini zvaničnikov pri upravi policije v Ljubljani.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 23. oktobra 1934, I. No. 8209/1, je postavljen Pelca r Štefan za policijskega stražnika-pripravnika v III. skupini zvaničnikov pri predstojništvu mestne policije v Mariboru.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 19 oktobra 1934, I. No. 8212/1, je postavljen S u s m a n Anton za policijskega stražnika-pripravnika v 111. skupini zvaničnikov pri predstojništvu mestne policije v Mariboru.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 23. oktobra 1934, I. No. 8213/1, je postavljen Š i r a j Alojzij za policijskega stražnika-pripravnika v III. skupini zvaničnikov pri predstojništvu mestne policije v Mariboru.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 23. oktobra 1934, 1. No. 3347/3, je postavljen Š t a n t e Alojzij za policijskega stražnika-pripravnika v III. skupini zvaničnikov pri predstojništvu mestne policije v Mariboru.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 23. oktobra 1934, I. No. 8214/1, je postavljen Šušteršič Ivan za policijskega stražnika-pripravnika v III. skupini zvaničnikov pri upravi policije v Ljubljani.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 23. oktobra 1934, I. No. 8217/1, je postavljen žužek Franc za polic, stražnika-pripravnika v III. skupini zvaničnikov pri upravi policije v Ljubljani.
Izdaj? kraljevska Maska uprav« Dravske banovine: njen predstavnik JrC tit-ednlk: Pohar Robert v Ljubljani, liska in ialagu; Tiskarna Merkur d. d.1? Ljubljani; njen predstavnik; Otmar Mibalek v Ljubljani.
SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Priloga k 88. kosu V. letnika z dne 31. oktobra 1934.
Razglasi kraljevske banske uprave
VI.	No. 1000/37.
2383
Pregled nalezljivih bolezni v Dravski banovini od 1. oktobra do 7. oktobra 1934.
Po naredbi ministrstva za narodno zdravje H. br. 4948 z dne 21. marca 1930.
					
Srez	ca •«-»	o — ► — o W c o	> ca	TI e	tanejo oskrbi
	O	z °	TJ «0	L3	o -
			o		
Skupina tifuzuili bolezni.
Brežice ...............
Celje .................
Dolnja Lendava . .
Kranj..................
Konjice ...............
Krško .................
Laško .................
Litija.................
Ljubljana (srez) . . Ljubljana (mesto) . Ljutomer	.	.
Maribor levi breg . Murska Sobota . . .
Novo mesto.............
Prevalje...............
Ptuj...................
Šmarje pri Jelšah .
Vsega
34 11	9
Griža. — Dysenteria.
Dolnja Lendava . . Gornjigrad . . . . .
Ko(*‘vje...............
K rško ................
Litija.................
Ljubljana (mesto) . Ljutomer	.	.	.
Murska Sobota . . .
Novo mesto.............
Ptuj ..................
Radovljica.............
Šmarje pri Jelšah .
Vsega
59 58
-I 1
148 83 87
34
98
1
2
6
9
5
3
15
2
Škrlatinka. — Scarlatina.
Celje..................
Celje (mesto) . . . . Dolnja Lendava . .
Konjice ..............
Krško 	  ,	,
Laško .................
Litija.................
Ljubljana (srez) . . Ljubljana (mesto) . Ljutomer	.	.
Maribor desni breg Maribor levi breg . Maribor (mesto) . . Murska Sobota . . .
Prevalje...............
Radovljica.............
Slovenjgradec . . . . Šmarje pri Jelšah^
Vsega
77
13	8
141
48
2
1
1
8
7
1
3 2
4 1 2 3
5 1
82
Srez	Ostali	Na novo oboleli	Ozdraveli	Omrli	Ostanejo v oskrbi
Ošpice. — Morbilli.					
Dolnja Lendava ....	1	—	1	—	—
Novo mesto			71	—			71
Vsega . .	1	71	1	-	71
Davica. — Diphteria et Croup.					
Brežice 		8	4	1	—	11
Celje		13	6	4	3	12
Celje (mesto)		1	1	—	—	2
Dolnja Lendava . , . .	5	1	3	—	3
Kranj			5	—	5	—	—
Kočevje		 , .	9	—	—	—	9
Konjice 		 ,	1	2	—	—	3
Krško 		2	1	—	—	3
Laško 		1	3	1	—	3
Litija		5	1	1	—	5
Logatec 		48	5	5	—	48
Ljubljana (srez) ....	18	5	12	—	11
Ljubljana (mesto) . . .	7	5	2	—	10
Ljutomer 		2	—	2	—	—
Maribor desni breg . .	1	7	—	—	8
Maribor levi breg . . ,	4	2	—	—	6
Maribor (mesto) ....	8	1	—	1	8
Murska Sobota .....	1	2	—	—	3
Novo mesto		1	—	—	—	1
Prevalje		6	3	4	—	5
Ptuj		6	3	2	—	7
Radovljica		2	—	—	1	1
Slovenjgradec		1	1	1	—	1
Šmarje pri Jelšah . . .	1	—	—	-	1
Vsega . .	150	63	43	5	161
Dušljivi kašelj. -	- Pertussis.				
Laško 			1			1
Ptuj (mesto)		1	—	1		—
Vsega	1	1		-	1
Šen. — Erysipela9.					
Celje			1	1		—	2
Črnomelj 		—	1		1	—
Dolnja Lendava ....	1	—			—	1
Kočevje		 , .	1	—			—	1
Konjice 	, ,	1	1			—	2
Litija		1	—			—	1
Logatec 		1	—			—	1
Ljubljana (mesto) . . .	2	—			—	2
Maribor levi breg . . .	2	—			—	2
Maribor (mesto) ....	1	—			—	1
Murska Sobota		—	1			—	1
Novo mesto			2	—			—	2
Ptuj		1	—	1	—	—
Radovljica		1	1			—	2
Šmarje pri Jelšah . . .	—	1	—	—	1
Vsega . .	15	6	1	1	19
Krčevita odrevenelost. -		- Tetanus.			
Kočevje			1	—	1	—	
Laško 		1	1	1	—	1
Ptuj		1	—	—	—	1
Vsega .	3	1	2	—	2
Otručična vročica. — Sensls puerperali9.
Kočevje			1	—	—	—	1
Ljubljana (srez) ....	—	1	—	—	1
Novo mesto .......	1	—	—	1	—
Ptuj		—	1	—	1	—
Vsega . .	2	2		2	2
Ljubljana, dne 12. oktobra 1934.
Kraljevska banska uprava Dravsko bauoviue v Ljubljani,
III.	No. 7957/1.	2543
Izkaz živalskih kužnih bolezni na področju Dravske banovine
po stanju z dne 10. oktobra 1934.
Opomba: Imena sedežev sreskih načelnikov (mestnih magistratov) to natisnjena z debelejšimi, imena občin pa z navadnimi črkami: kraji s številom okuženih dvorcev so navedeni v oklepajih.
Vranični prisad:
Krško: Sv. Križ (Stojanski vrh 1 dv.). Svinjska kuga:
Brežice; Kapele (Podvinje 3 dv.), Dobova (Sela 1 dv.). Črnomelj: Adlešiči (Dolenjci 1 dv., Groblje 1 dv.), Črno-melj-okolica (Loka 4 dv., Dobliče 2 dv.), Dragatuš (Dol. Butoraj 2 dv.), Semič (Coklovec 1 dv.), Vinica (Vinica 2 dv.). Dolnja Lendava; Dobrovnik (Žitkovci 1 dv.). Gornji grad: Bočna (Radmirje
I dv.), Ljubno (Ljubno 27 dv.), Luče (Luče 3 dv.), Solčava (Solčava 5 dv.). Krško: Boštanj (Boštanj 1 dv.), Št. Jernej (Dol. Maharovec 4 dv., Stara vas
II dv.), Kostanjevica (Kostanjevica 4 dvorci), Sv. Križ (Vel. Mraševo 6 dv.), Krško (Cesta 1 dv.), Leskovec (Gdenja vas 1 dv., Kalce 1 dv., Leskovec 4 dv.), Mokronog (Ostrožnik 1 dv.), Vel. Dolina (Vel. Dolina 1 dv.). Maribor desni breg: Hoče (Bohova 2 dv.), Limbuš (Hrastje 1 dv., Limbuš 3 dv., Pekre 1 dv.), Pobrežje (Pobrežje 1 dv.), Rače (Rače 4 dvorci, Sv. Marjeta na Dravskem polju 1 dv., Trniče 1 dv.), Slov. Bistrica mesto (Zg. Bistrica 1 dv.), Studenci (Studenci 1 dv.), Šmartno na Pohorju (Ošelj 2dv.). Maribor levi breg: Košaki (Pekel 1 dv., Počehova 1 dv.), Pesnica (Dobrenje 1 dvorec, Gradiška 1 dv.), Št. Ilj (Št. Ilj 1 dv.), Zg. Kungota (Plintovec 1 dv.). Metlika: Gradac (Krasinc 2 dv.). Prevalje: Dravograd (Otiški vrh 1 dv.), Črna (Črna 5 dv.), Guštanj (Guštanj 3 dvorci), Mežica (Mežica 3 dv., Mušenik 1 dv.). Prevalje: (Zagrad 1 dv.). Ptuj: Markovci (Markovci 1 dv.). Radovljica: Dovje-Mojstrana (Dovje 1 dv.), Lesce (Lesce 1 dv.), Boh. Srednja vas (Stara Fužina 2 dv.).
Svinjska rdečica:
Brežice; Artiče (Artiče 1 dv.), Brežice (Brežice 1 dv.). Črnomelj: Adlešiči (Dragoše 1 dv.). Gornji grad; Gornji grad okolica (Sv. Miklavž 1 dv.), Ljubno (Savina 1 dv.), Mozirje okolica (Šmihel 1 dv., Lepa njiva i dv.). Konjice: Oplotnica (Oplotnica 2 dvorca), Vitanje (Skomarje 1 dv.). Kranj: Stražišče 1 dvorec). Litija; Polšnik (Zg. Mamol 1 dvorec, Zg. Jelenje 1 dv.), Stična (Stična 1 dv.), Sv. Križ pri Litiji (Kompolje 1 dvorec, Radgonca 1 d v., Zagojzd 1 dv.), Šmartno (Leskovca 1 dv.), Trebeljevo
(Reka Gojzd 1 dv.), Višnja gora (Polje 1 d v., Star trg 1 dv.). Ljutomer: Veržej (Grlava 1 dv.). Logatec: Bloke (Vel. vrh
1 dv.), Hotederšica (Novi svet 1 dv.), Rovte (Žiberše 1 dv., Vrh 1 dv.). Maribor levi breg: Jurovski dol (Partinje
2 dv.), Korena (Selca 1 dv., Žikarce 1 dvorec), Košaki (Metava 1 dv.), Pesnica (Na Ranci 1 dv.), Sv. Lenart (Sp. Porčič 1 dv.), Sv. Marjeta (Ruperče 1 dv., Vosek 1 dv.), Senarska (Sp. Senarska 1 dvorec), Št. lij (Št. Ilj 1 dv.), Voličina (Lormanje 2 d v., Strma gora 1 d v., Varda 1 dv.). Metlika: Radatoviči (Gudalje 1 dv.). Murska Sobota: Bodonci (Va-darci 1 dv.). Ptuj: Kog (Vitan 1 dv.). Radovljica: Lesce (Lesce 1 dv.). Slovonj-gradec: Šoštanj okolica (Ravne 1 dv.), Pameče (Selovec 1 dv.), Velenje (Pesje 1 dv.). Ljubljana-mesto: (Kolezijska ul. t dv., Knezova ul. 1 dv.). Šmarje pri Jelšah; Ponikva (Dolga gora 1 dv., Hotinje 1 dv.).
Steklina:
Maribor levi breg: Košaki (Pekel 1 dvorec), Selnica (Vurmat 1 dv.). Ptuj: Breg (Zg. Breg 1 primer).
Konjske garje:
Krško: Studenec (Roviše 1 dv.).
Perutninska kolera:
Ljubljana: Moste (Moste 1 dv.), Do-brunje (Stepanja vas 2 dv.).
Kuga čebčlne zalege:
Maribor desni breg: Pragersko (Črešnjevec 4 dv.). Murska Sobota: Murska Sobota (Murska Sobota 1 dv., Rakičan 1 dv., Vadarci 1 dv.).
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 25. oktobra 1934.
*
I.	No. 8255/1.	2549
Razpis.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine razpisuje na osnovi § 31. zakona o banski upravi službeno mesto tajnika sreskega cestnega odbora Gornji grad, ki pa bo obenem vršil tudi cestno-nadzorniške posle.
Za to mesto se bodo upoštevali predvsem prosilci z dovršeno srednjo tehnično šolo — gradbeni oddelek. Ce bi pa takih ne bilo, pa tudi prosilci, ki bi mogli dokazati, da imajo poleg dovršene nižje srednje ali tej enake šole potrebno strokovno izobrazbo za samostojno cestno-nadzorniško službovanje.
Prošnje, opremljene z vsemi dokumenti po § 3. zakona o uradnikih, je vložiti najkesneje do 15. novembra 1934 ri kraljevski banski upravi Dravske anovine v Ljubljani.
Kraljevska banska uprava Dravsko banovine v Ljubljani,
dne 26. oktobra 1934.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
I Po 541/34-2.	2555
Oklic.
Tožeča stranka Bradeško Ivan, zasebnik, Podolnice št. 5, p. Horjul,^ je vložila proti toženi stranki Bradešku Francu, posestniku, Podolnica št. 5, p. Horjul, radi Din 17.588-50 s prip. k opr. št. I Po 541/34—1 tožbo.
Narok z.a ustno razpravo se je določil na 6. decembra ob pol 9. uri pred tem sodiščem v sobi št. 134, razpravna dvorana.
Ker bivališče tožene stranke ni znano, se postavlja g. dr. Krivic Rudolf, odvetnik v Ljubljani, za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca.
Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. I., dne 23. oktobra 1934.
Og 29/34—3.	2552
Amortizacija.
Na prošnjo Žitnika Staneta, H.rade-ckega cesta št. 39, se uvaja postopanje za amortizacijo vrednostnega papirja, ki ga je prosilec baje izgubil ter se njega imetnik pozivlje, da uveljavi tekom 6 mesecev po razglasu svoje pravice, sicer bi se po poteku tega roka proglasilo, da je vrednostni papir brez moči.
Oznamenilo vrednostnega papirja: Garancijsko pismo Mestne hranilnice v Ljubljani št. 6753 za plačilo Din 6000, na Žitnik Petra.
Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. V.,
dne 16. maja 1934.
*
0 132/33-35	2479-3-3
Poklic dediča neznanega bivališča.
Drevenšek Jožefa, vdova po vojnem referentu v Gornjem gradu št. 125, je dne 5. oktobra 1933 umrla. Poslednja volja se ni našla/
Repenšek Anton in Repenšek Marija, zapustničina otroka, katerih bivališče sodišču ni znano, se pozivljeta, da se tekom enega leta od danes naprej zglasita pri tem sodišču. Po preteku tega roka se bo razpravljala zapuščina z ostalimi dediči in z gospodom Gle-ščičem Ivanom, posestnikom v Gornjem gradu, ki je postavljen za skrbnika odsotnima Repenšku Antonu in Mariji.
Sresko sodišče v Gornjem gradu, odd. I., dne 19. oktobra 1934.
1 149/34.	2544
Dražbeni oklic.
Dne 20. novembra 1934 dopoldne ob devetih bo na mestu samem na Cvenu št. 33 dražba nepremičnin:	zemljiška knjiga C ven, vi.
štev. 47.
Cenilna vrednost: Din 129.573-65. Najmanjši ponudek: Din 86.382-50. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tetra sodišča.
Sresko sodišče v Ljutomeru, dne 22. oktobra 1934.
*
I 1085/34—10.	2518
Dražbeni oklic.
Dne 2. decembra 1934 dopoldne ob d e v e t i h bo dražba nepremičnin po posameznih parcelah na mestu samem v Leskovcu: zemljiška knjiga Brusnice, vi. št. 239.
Cenilna vrednost: Din 114.482-25. Vrednost pritikline: Din 3.470'—. Najmanjši ponudek: Din 85.861-68.
Pred začetkom dražbe je položiti za va-dij v gotovini zneske, kakor so navedeni pri posameznih parcelah, ali pa v vrednostnih papirjih, ki so sposobni za nalaganje novcev varovancev.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Novem mestu, dne 9. oktobra 1934.
*
I 100/34—15.	2411
Dražbeni oklic.
Dne 3. decembra 1934 d o -poldne ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 19 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Litija, vi. št. 155.
Cenilna vrednost: Din 36.819-10. Vrednost pritikline: Din 150—. Najmanjši ponudek: Din 18.484-55. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi so ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Litiji, dne 2. oktobra 1934.
*
I 545/33—13.	2410
Dražbeni oklic.
Dne 3. decembra 1934 d o -poldne ob devetih bo pri podpi' sunem sodišču v sobi št. 19 dražba bo* premičnin: zemljiška knjiga Polšnik, v 4 št. 8
Cenilna vrednost: Din 60.183-80. Vrednost pritikline: Din 5.17’5-20,
Najmanjši ponudek: Din 43.572-60.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Litiji, dne 5. oktobra 1934.
I 229/34—6.	2539
Dražbeni oklic.
Dne 4. decembra 1934 ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 1 dražba nepremičnin; zemljiška knjiga Dolenja vas, vi. št. 604, 85.
Cenilna vrednost: Din 100.500-—.
Najmanjši ponudek: Din 67.000-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Cerknici, dne 20. oktobra 1934.
*
I 729/34.	2437
Dražbeni oklic.
Dne 4. decembra 1934 dopoldne ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 3 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Libeliče, vi. štev. 23.
Cenilna vrednost: Din 5.000-—.
Najmanjši ponudek: Din 3.320-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče na Prevaljah, dne 12. oktobra 1934.
*
V I 941/33—11	2473
Dražbeni oklic.
Dne 5. decembra 1934 dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 16 dražba nepremičnin: hiše št. 109 v Dravljah s kovačnico in njivo, vodnjakom, ograjo in pritiklinami (konj 9 komatom, slamoreznico in različno malo orodje): zemljiška knjiga k. o. Dravlje, vi. št. 33.
Cenilna vrednost: Din 169.940'—.
Vrednost pritikline: Din 1.730'— (že všteta v gorenji cenilni vrednosti).
Najmanjši ponudek: Din 113.293'34.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe,
3e priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom draž-be,
sicer bi se ne mogle več uveljavljati 1
glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Ljubljani,
dne 9. oktobra 1934.
jjj
I 1479/34.	2515
Dražbeni oklic.
Dne 5. decembra 1934 dopoldne ob p o 1 d e s e t i h bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 7 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga d. o. Drste-lja, vi. št. 13.
Cenilna vrednost: Diij 24.507-20.
Pritiklin ni.
Najmanjši ponudek: Din 16.339-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Ptuju, odd. IV.,
dne 9. oktobra 1934.
I 1889/31—29.	•	2458
Dražbeni oklic.
Dne 5. decembra 1934 dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 7 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga d. o. Gorišnica, vi. št. 53, zemljiška knjiga d. o. Slomi, vi. št. 98.
Cenilna vrednost: Din 117.264-— s pritiklinami vred.
Vrednost pritikline; Din 4.720-—
Najmanjši ponudek: Din 78.176-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Ptuju, odd. IV.,
dne 8. oktobra 1934
I 1556/34—6.	2514
Dražbeni oklic.
Dne 5. decembra 1934 d o p o J -d n e o b pol devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 7 dražba nepremičnin; zemljiška knjiga d. o. Nova vas, vi. št. 84.
Cenilna vrednost: Din 17.059-10.
Najmanjši ponudek: Din 11.373-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Ptuju, odd. IV.,
dne 8. oktobra 1934,
V I 2323/34.	2507
Dražbeni oklic.
Dne 5. decembra 1934 dopoldne ob devetih po pri podpisanem sodišču v sobi štev. 15 dražba nepremičnin: hiše v Jaršah št. 46 z vrtom, zemljiška knjiga k. o. Stožice, vi. štev. 773.
Cenilna vrednost; Din 60.380-—.
Pritiklin ni.
Najmanjši ponudek: Din 40.254-—
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Ljubljani, dne 3. oktobra 1934,
Va I 4153/33—15	2471
Dražbeni oklic.
Dne 6. decembra 1934 dopoldne ob pol devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 16 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Poljansko predmestje, vi. št. 79, hiša št. 61 (nova) na Poljanski cesti z dvoriščem in sočivnim vrtom, v cenilni vrednosti Din 151.010'—, vi. št. 145 iste k.
o., hiša št. 59 (nova) na Poljanski cesti z gospodarskim poslopjem, dvoriščem in sočivnim vrtom, v cenilni vrednosti Din 285.500'—.
Pritiklin ni.
Najmanjši ponudek: za vi. št. 79 Din 100.734'-; z vi. št. 145 Din 190.333'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Ljubljani, odd. Va., dne 9. oktobra 1934.
*
Va T 2124/34.	2509
Dražbeni oklic.
Dne 6. decembra 1934 dopoldne ob devetih 15 minut bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 16 dražba nepremičnin: a) hiše s kletjo in gospodarskimi poslopji, b) stavbni prostor z dvoriščem, c) betonski in peščeni hodnik, greznica za smeti in ograja, zemljiška knjiga k. o. Udmat, vložna štev. 374.
Cenilna vrednost: a) Din 158.384-—,
b)	Din 58.720-—, c) Din 6.750-—.
Pritiklin ni.
Najmanjši ponudek: Din 121.714-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Ljubljani, dne 12. oktobra 1934. —
*
V I 1405/34	2472
Dražbeni oklic.
Dne 7. decembra 1934 dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 16 dražba nepremičnin: hiše na Igu št. 63 z gospodarskimi poslopji in zemljiškimi parcelami (njiva, travniki, gozdovi) ter kozolcem in raznim gospodarskim orodjem: zemljiška knjiga k. o. Studenec, vi. št. 105.
Cenilna vrednost: Din 167.521'—.
Vrednost pritikline: Din 1.495'— (ki je že všteta v gorenji cenilni vrednosti).
Najmanjši ponudek: Din 111.680'46.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Ljubljani, dne 10. oktobra 1934.
*
V I 2425/34.	2508
Dražbeni oklic.
Dne 7. decembra 1934 dopoldne ob devetih po pri podpisanem sodišču v sobi štev. 16 dražba nepremičnin: hiše z gospodarskimi poslopji in vodnjakom ter vrtom in eno lestvo, zemljiška knjiga k. o. Vič vložna šte-v. 812.
Cenilna vrednost: Din 186.966-60.
Vrednost pritikline: Din 30'— (že všteta v gorenji cenilni vrednosti).
Najmanjši ponudek: Din 105.010-30.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V- ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Ljubljani, dne 13. oktobra 1934.
*
I 876/34—13.	2378
Dražbeni oklic.
Dne 10. decembra 1934 dopoldne ob enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 26 dražba nepremičnin; zemljiška knjiga Blejska Dobrava, vi. št. 268.
Cenilna vrednost: Din 87.100-—.
Najmanjši ponudek: Din 43.550-—.
Jamčevina: Din 8.710-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri druž-
benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Radovljici,
dne 4. oktobra 1934.
Vpisi v trgovinski register.
Vpisali sta se nastopni firmi:
1123.	v
Sedež podružnice: Ljubljana.
Sedež firme-centrale: Beograd.
Dan vpisa: 15. oktobra 1934.
Besedilo: »Ta-Ta«, akcionarsko društvo za proizvajanje, konfokcioniranje in trgovino raznih trgovskih predmetov ali skrajšano »Ta-Ta« A. D.
V srbskohrvatskem jeziku:
»Ta-Ta« Akcionarsko društvo za proizvodnji!, konfekcioniranje i trgovinu raznih trgovačkih artikala. Ali skrajšano; »Ta-Ta« A. D.
V francoskem jeziku :
»Ta-Ta« Societe anoiiyine pour la produeiion, eonfcction et le cominerce (Particles divers, ali skrajšano »Ta-Ta«
S.	A.
V nemškem jeziku:
»Ta-Ta« Aktiengesellschaft fiir Erzeu-gung, Konfektionierung und Vertrieb voii verschiedenen Handelsartikeln, ali skrajšano: »Ta-Ta« A. G.
Obratni predmet: Trgovina z vsemi industrijskimi, obrtnimi, umetno-obrt-nimi in poljskimi proizvodi, proizvajanjem, konfekcioniranjem vseh življen-skih potrebščin in potrebnih predmetov za ženske in moške, nadalje montaža raznih artikljev in predmetov, potrebnih v gospodinjstvu, proizvodnja in trgovina z živilskimi potrebščinami in jestvinami, kakor tudi točenje pijač vsake vrste.
Družbina oblika: Tvrdka je podružnica istoimenske firme v Beogradu, ki je delniška družba s pravili 25. julija 1934 ter delniško glavnico 1,000.000 Din, razdeljeno na 1000 delnic a Din 1000-—, ki se glase na donosilca in so popolnoma vplačane ter je ustanovljena za nedoločen čas.
Družba bo na ta način podpisovala, da bo izpod napisanega, tiskanega ali .s štampiljo udarjenega naslova firme podjetja stavila podpis dveh članov izvršnega odbora ali enega člana izvršnega odbora s članom upravnega odbora, ali pa dveh članov upravnega odbora, ali enega člana izvršnega odbora z direktorjem ali prokuristom.
Upravni odbor sestoji iz 5 do 7 Članov.
Družba objavlja svoje oglase v »Službenih novinah« v Beogradu.
Člani uprave so:
1. Franjo Latkovič, predsednik Prve hrvatske obrtne banke d. d. v Zagrebu, Preradovičev trg 2.
2. Milorad Radojlovič, trgovec, Beograd, Kneza Mihajia 7,
3. Jovan Maksimovič, danski konzul in banski svetnik v Zagrebu, Trg Kralja Petra 8.
4. Milan Franič, direktor »Textil« d. d. Zagreb, Račkoga ul. 9.
5. Dr. David Karlovič, vseučiliščni profesor v Zagrebu, Kraljice Marije 24.
Prokurist družbe je:
Veselič Slavko iz Ljubljane, Beethovnova ulica 14.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 12. oktobra 1934.
Fi 905/34 — Rg B III 106/1.
*
1124.
Sedež: Podnart, občina Ovsiše, srez Radovljica, Dravska banovina.
Dan vpisa: 12. oktobra 1934.
Besedilo: Dr. ing. M. & C. A. Pogačnik, kemični laboratorij.
Obratni predmet:	obrt izdelbvanja
kozmetičnih in drugih v to stroko spadajočih sredstev.
Družbina oblika:	Javna trgovska
družba od 1. avgusta 1934.
Družabniki: Pogačnik Ciril, posestnik in industrialec, dr. ing. Metod Pogačnik, kemik, in Pogačnik Anton ml., zasebnik, vsi v Podnartu št. 13.
Družbo zastopata in njeno firmo podpisujeta dva družabnika skupno tako, da pod pisano ali s štampiljko odtisnjeno besedilo tvrdke pristavita svoj lastnoročni podpis.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani* odd. III.,
doie 11. oktobra 1934.
Rg A VII 149/1.
Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopnih firmah:
1125.
Sedež; Ljubljana.
Dan vpisa: 22. oktobra 1934.
Besedilo: Akcijska družba za kemično industrijo na Dunaju, podružnica v Ljubljani.
Vpiše se upravni svetnik dr. Ravnihar Vladimir, odvetnik v Ljubljani. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 20. oktobra 1934.
Fi 932/34 — Družb. II 100/97.
*
1126.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 22. oktobra 1934.
Besedilo: Bush Service Corporation, družba z o. z.
Po sklepu občnega zbora z dne 5. oktobra 1934 se je družba razdružila in prešla v likvidacijo.
Likvidator: Janavšek Rudolf, ravnatelj v Ljubljani, Dalmatinova ul. 1.
Likvidacijska firma; kakor doslej s pristavkom: »v likvidaciji«.
Podpis firme: Likvidator samostojno podpisuje likvidacijsko firmo.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 20. oktobra 1934.
Fi 925/34 - Rg C IV 116/18.
1127.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 22. oktobra 1934.
Besedilo: Potnik in drus;, družba z o. z. Izbriše se poslovodkinja Potnik Terezija, vpiše pa se poslovodkinja Godec Vera, soproga rudarskega inženjerja v Ljubljani, Metelkova ul. 13.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 20. oktobra 1934.
Fi 938/34 — Rg C V 121/4.
*
1128.
Sedež: Ljubljana, Aleksandrova c. 4.
Dan vpisa: 12. oktobra 1934. Besedilo: Ing. 31. A. Štebi.
Obratni predmet: izvrševanje civilno inženjerske prakse iz strojnoelektrične stroke, trgovina z električnimi potrebščinami in zastopstvo Škodovih zavodov.
Lastnik firme odslej: Pavlič Leopold, trgovec v Ljubljani, Strma pot 8.
Obratni predmet odslej: trgovina z električnimi potrebščinami in zastopstvo Škodovih zavodov.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 11. oktobra 1934.
Fi 907/34 — Rg A VII 116/2.
*
1129.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 22. oktobra 1934.
Besedilo: Trgovska in gospodarska dr'žba z o. z.
Po sklepu izrednega občnega zbora z dne 15. oktobra 1934 se je izpreme-nila .družabna pogodba z dne 6. februarja 1929 v odstavkih »Šestič« in »Sedmič«, odstavek »Osmič« pa se je razveljavil.
Zastopstvo družbe odslej: Dokler ima družba le enega poslovodjo, zastopa družbo in podpisuje družbino firmo samostojno ali poslovodja, ali pa eventualno postavljeni prokurist tako, da pristavi lasnoročno svoj podpis pod besedilom firme, ki je lahko natisnjeno, s štampiljko odtisnjeno ali pisano od kogarkoli, prokurist s pristavkom, ki označuje prokuro.
Če pa ima družba dva ali več poslovodij, zastopata družbo in podpisujeta družbino firmo na enak način kolektivno ali dva poslovodji, ali pa en poslovodja skupno s postavljenim prokuristom, slednji s prokuro označujočim pristavkom.
Izbrišeta se poslovodji Pinter Jernej in Gulič Rudolf, vpiše pa poslovodkinja Pinter Marija, abs. filozofka v Ljubljani, Gosposvetska cesta št. 2.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 20. oktobra 1934.
Fi 939/34 — Rg C IV 13/2.
*
1130.
Sedež: Maribor.
Dan vpisa: 25. oktobra 1934.
Besedilo: Drava, lesna industrijska delniška družba v Mariboru.
Pravna razmerja družbe slonijo od-®lej na po rednem občnem zboru delničarjev z dne 26. maja 1934 v prvem odstavku §a 33. izpremenjeuih in od kra-
ljevske banske upra* Dravske banovine dne 26. junija 1934 pod VIII Nro 3537/1 odobrenih pravilih.
Tvrdko podpisujeta kolektivno ali dva člana upravnega sveta ali en član upravnega sveta in eden po upravnem svetu imenovanih prokuristov, ali pa dva prokurista tvrdke, pri čemer pripiše vsak prokurist ob podpisu svojemu imenu označbo »per procura« ali skrajšano »ppa«.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. III., dne 25. oktobra 1934.
Rg B I 8/54.
❖
1131.
Sedež: Maribor.
Dan vpisa: 19. oktobra 1934.
Besedilo: Ivo Mihorko, trgovsko zastopstvo tehničnih električnih predmetov.
Izbriše se dosedanja imetnica Mihorko Mara, vpiše pa novi imetnik nedoletni Milovan Mihorko v Mariboru, Kralja Petra trg 6.
Pravico zastopati tvrdko in firmo podpisovati ima poslovodja, odnosno pooblaščenec te firme inž. Pero Oman, elektroinženjer v Mariboru, Dvorakova ulica 1, ki podpisuje za tvrdko na ta način, da pristavi pod natisnjeno, napisano ali s štampiljko odtisnjeno besedilo firme svoj lastnoročni podpis.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. III., dne 19. oktobra 1934.
Rg A III 155/5.
*
1132.
Sedež: Maribor.
Dan vpisa: 19. oktobra 1934.
Besedilo: Močivnik in drug, družba z o. z.
Družba sloni odslej na družbeni pogodbi z dne 12. junija 1934, izpremenjeni z notarskim zapisom z dne 12. septembra 1934 in notarsko odstopno pogodbo istega dneva.
Izbriše se poslovodja Močivnik Franc. Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. III., dne 19. oktobra 1934.
Rg C II 107/3.
*
1133.
Sedež: Rudno pri Železnikih.
Dan vpisa; 22. oktobra 1934.
Besedilo: Električna in gospodarska družba Rudno-Dražgoše, družba z o. z.
Izbriše se poslovodja Mihelčič Ivan star., vpiše pa poslovodja Mihelčič Ivan, elektrotehnik v Ljubljani, Lepi pot 12. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 20. oktobra 1934.
Fi 833/34 - Rg C II 179/15.
Izbrisale so se nastopne firme:
1134.
Sedež: Maribor, Gosposka ulica 5.
Dan izbrisa: 19. oktobra 1934. Besedilo: Leopold Blau.
Obratni predmet: trgovina z drobnim blagom in pleteninami.
Zaradi prestanka obrata.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. III., dne 19. oktobra 1934.
Rg Pos 232/8.
*
1135.
Sedež: Maribor.
Dan izbrisa: 19. oktobra 1934. Besedilo: Luka Celar.
Obratni predmet: trgovina z vinom na debelo.
Zaradi prestanka obrta.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. III., dne 19. oktobra 1934 Rg A III 14/4.
*
1136.
Sedež: Maribor.
Dan izbrisa: 11. oktobra 1934. Besedilo: Drago Kobi.
Obratni predmet: lesna trgovina. Zaradi prestanka obrta.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. III., dne 11. oktobra 1934 Rg A I 273/6.
*
1137.
Sedež: Maribor.
Dan izbrisa: 19. oktobra 1934. Besedilo: B. Kreincr & sin.
Obratni predmet: mizarstvo.
Zaradi ustanovitve družbe z o. z. Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. III., dne 19. oktobra 1934.
Rg A III 169/5.
*
1138.
Sedež: Maribor.
Dan izbrisa: 11. oktobra 1934. Besedilo: Mellingberger — Ziegel-werke R. Kiffmann & U. Nassimbeni. Obratni predmet: opekarna.
Zaradi prestanka obrata.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. III.,
dne 11. oktobra 1934.
Rg A I 102/12.
*
1139.
Sedež: Maribor.
Dan izbrisa: 19. oktobra 1934. Besedilo: Marija Slamič.
Obratni predmet:, trgovina s papirjem in tobačna trafika.
Zaradi prestanka obrta.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. III., dne 19. oktobra 1934.
Rg A I 294/4.
&
1140.
Sedež: Maribor.
Glavni sedež: Zagreb.
Dan izbrisa: 19. oktobra 1934. Besedilo: Trgovačka kuča »Rekord« Vilim Schlesiuger, nodružnica Maribor.
Obratni predmet: trgovina z izgotovljeno obleko in perilom.
Zaradi opustitve poslovanja.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. III., dne 19. oktobra 1934.
Kg A III 211/5.
*
1141.
Sedež: Vuhred.
Dan izbrisa: 19. oktobra 1934. Besedilo: Karl Pušnik.
Obratni predmet: trgovina z živino. Zaradi prestanka obrta.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. III., dne 19. oktobra 1934.
Rg A I 183/8.
*
1142.
Sedež: Zg. Polskava.
Dan izbrisa: 19. oktobra 1934. Besedilo: Josip Zisel.
Obratni predmet: trgovina z mešanim blagom.
Zaradi prestanka obrta.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. III., dne 19. oktobra 1934.
Rg A I 127/7.
Vpisi v zadružni register.
Vpisale so se nastopne zadruge:
1143.
Sedež: Kotredež pri Zagorju ob Savi. Dan vpisa: 12. oktobra 1934. Besedilo: Vodovodna zadruga v Ko-tredežu pri Zagorju ob Savi, registro-vana zadruga z omejeno zavezo.
Obratni predmet: Zadruga ima namen prevzeti in oskrbovati vodovod ter s svojimi sredstvi vzdrževati vodovodne naprave.
Zadružna pogodba z dne 25. avgusta 1934.
Vsak zadružnik jamči s svojimi opravilnimi deleži in pa z njihovim enkratnim .zneskom.
Oznanila se izvršujejo z razglasi, nabitimi v uradnih prostorih zadruge.
Načelstvo sestoji iz načelnika, njega namestnika in enega odbornika.
Člani načelstva so: Jezernik Alojz, posestnik v Kotredežu št. 10 Forte Ernest, posestnik in gostilničar v Kotredežu 4/14, Zupan Franc, posestnik v Kotredežu št. 6.
Zadrugo zastopa načelstvo in podpisuje zanjo na ta način, da se podpišeta pod zadružno tvrdko dva člana načelstva.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 11. oktobra 1934.
Fi 853 — Zadr. X 470/1.
*
1144.
Sedež: Markovci.
Dan vpisa: 19. oktobra 1934. Besedilo: Gospodarska zadruga v Markovcih, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Obratni predmet: Zadruga ima namen
1.	oskrbovati svojim udom gospodar-
ske in gospodinjske potrebščine vsake vrste;
2. razpečavati kmetijske pridelke in obrtne izdelke svojih udov;
3. nabavljati kmetijske stroje in jih posojati udom;
4. ustanavljati in vzdrževati zadružna skladišča;
5. pospeševati sploh kmetijsko gospodarstvo svojih udov, zlasti s tem, da snuje naprave v povzdigo kmetijstva in domačega obrta, daje v gospodarskih zadevah nasvete in prireja poučne gospodarske shode in razstave.
Zadružna pogodba (statut) z dne
6.	oktobra 1934.
Opravilni delež znaša Din 10-— in se mora plačati takoj ob pristopu. Vsak zadružnik jamči s svojim opravilnim deležem in pa še z njegovim enkratnim zneskom.
Oznanila se izvršujejo po nabitju na zadružni deski.
Načelstvo sestoji iz 3 do 5 zadružnikov; člani načelstva so:
1. Knaus Oton, posestnik v Markovcih št. 163 (načelnik), 2. Časar Peter, posestnik v Čepinci št. 3 (naČ. namestnik), 3. Filo Blaž, šolski upravitelj in posestnik v Markovcih št. 86.
Pravico zastopati zadrugo ima načelstvo.
Podpis firme: Besedilo firme podpisujeta skupno po dva člana načelstva.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. UL,
dne 19. oktobra 1934.
Fi 46/34 — Zadr V 61/1.
*
1145.
Sedež: Žcnavlje.
Dan vpisa: 19. oktobra 1934.
Besedilo: Gospodarska zadruga v Že-navljah, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Obratni predmet: Zadruga ima namen:
1. oskrbovati svojim udom gospodarske in gospodinjske potrebščine vsake vrste;
2. razpečavati kmetijske pridelke in obrtne izdelke svojih udov;
3. nabavljati kmetijske stroje in jih posojevati udom;
4. ustanavljati in vzdrževati zadružna skladišča;
5. pospeševati sploh kmetijsko gospodarstvo svojih udov, zlasti s tem, da snuje naprave za povzdigo kmetijstva in domačega obrta, daje v gospodarskih zadevah nasvete in prireja poučne gospodarske shode in razstave.
Zadružna pogodba (Statut) z dne
5.	oktobra 1934.
Opravilni delež znaša Din 10'— in se mora plačati takoj ob pristopu. Vsak zadružnik jamči s svojim opravilnim deležem in pa še z njegovim enkratnim zneskom.
Oznanila se izvršujejo po nabitju na zadružni deski.
Načelstvo sestoji iz 3 do 5 zadružnikov; člani načelstva so;
1. Škerget Karel, šolski upravitelj, Zenavlje (načelnik),
2. Ballek Jožef, posestnik v Nerad-novcih št. 41 (nač. namestnik),
3.	Časar Štefan, posestnik v Ženav-ljah št. 63.
Pravico zastopati zadrugo ima načelstvo.
Podpis firme: Besedilo firme podpisujeta skupno po dva člana načelstva.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. III.,
dne 19. oktobra 1934.
Fi 44/34 — Zadr V 62/1.
Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopnih zadrugah:
1146.
Sedež: Jesenice.
Dan vpisa: 12. oktobra 1934.
Besedilo: I. delavsko konzumno društvo na Jesenicah, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Izbrišeta se člana načelstva Železnik Franc in More Franc, vpišela pa člana načelstva Razinger Alojz in Brgant Franc, tovarniška delavca na Jesenicah.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 11. oktobra 1934.
Fi 880/34 — Zadr. 1 113/83.
*
1147.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 22. oktobra 1934.
Besedilo: Obrtniška stavbna zadruga v Ljubljani, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Izbrišejo se člani načelstva Kovačič Rudolf, Šimenc Hinko in Ažnoh Edvard, vpišejo pa člani načelstva; Fuchs Alojzij, zlatarski mojster v Ljubljani, Sitar Franc, čevljarski mojster v Mali vasi, Remžgar Maks, inštalater v Ljubljani.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 20. oktobra 1934.
Fi 930/34 — Zadr. VIII 247/12,
1148.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 22. oktobra 1934.
Besedilo: »Skupni dom< v Ljubljani, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Izbrišeta se člana načelstva Vončina Miroslav in Čeh Ivan, vpišeta pa člana načelstva Prijatelj Jože, žel. upookje-nec, kot načelnik zadruge in Renčelj Anica, zasebnica, oba stanujoča v Ljubljani VII, Černetova ul. št. 6.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 20. oktobra 1934.
Fi 931/34 — Zadr. VIII 243/13.
Izbrisala se je nastopna zadruga;
1149.
Sedež; Zabreznica.
Dan izbrisa: 12. oktobra 1934. Besedilo: Pašniška in gozdna zadrug® v Zabreznici, reg. zadruga z omej. z®' vezo.
Ker sploh ni pričela poslovati. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 11. oktobra 1934.
Fi 777 - Zadr. X 94/3.
Konkurzni razglasi
1150.
St 33/34—2.	2553
Konkurzni oklic.
Razglasitev konkurza o imovini Produktivne zadruge kleparjev, inštalaterjev ln sorodnih strok v Ljubljani, reg. zadr. z o. z., registrovane pod isto firmo.
Konkurzni sodnik: Avsec Anton, sodnik okrožnega sodišča v Ljubljani.
Upravnik mase: dr. Schley Fran, odvetnik v Ljubljani.
Oglasitveni rok do 10. novembra 1934. Ugotovitveni narok pri podpisanem sodišču dne 16. novembra 1934 ob 10. uri v sobi št. 139.
Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 26. oktobra 1934.
• *
1151.
St 4/34—3.	2534
Sklep.
V stečajni zadevi Florjan Genovefe, posestnice v Kapli, in zapuščine po pok. Florijanu Francetu, bivšem posestniku istotam, se s sklepom okrožnega kot stečajnega sodišča v Celju na 18. oktobra 1934 ob 9. uri določeni narok za prvi zbor upnikov preklicuje in določa nov narok za prvi zbor upnikov na
15.	novembra 1934 ob 9. uri. Sresko sodišče na Vranskem, odd. I., dne 17. oktobra 1934.
*
1152.
S 23/26—135.	2530
Sklep.
Konkurzna zadeva o imovini Here, stavbne zadruge z o. z. v Ljubljani.
Konkurzni upravitelj je predložil kon-kurznemu sodniku preračun prispevkov, ki jih bodo morali doplačati posamezni zadružniki, ker imovina ne zadošča za kritje terjatev konkurznih upnikov.
V ta preračun prispevkov sprejeti zadružniki in konkurzni upniki morejo pri konkurznem sodniku podpisanega sodišča v sobi št. 135 ali pa pri upravitelju konkurzne mase dr. Cepudru Josipu, odv. v Ljubljani, vpogledati preračun prispevkov, ga prepisati in zoper njega v 14 dneh vložiti svoje opazke.
Narok, na katerem se bo razpravljalo o morebitnih opazkah, se določa na dne 5. decembra 1934 ob 9. uri pri podpisanem sodišču v sobi št. 140. Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 12. oktobra 1934.
❖
1153.
St 3/34—30.	2566
Sklep.
Stečajna zadeva Kramaršiča Draga, trgovca v Ljubljani.
Potrjuje se prisilna poravnava v stečaju, ki jo je sklenil prezadolženec e svojimi upniki na poravnalnem naroku dne 25. maja 1934 pred okrožnim sodiščem v Ljubljani.
Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 25. oktobra 1934,
1154.
S 11/31—121.	2546
Odprava konkurza.
Prezadolženec: Gulda Franc, veletrgovec v Mariboru.
Konkurz, ki je bil razglašen s sklepom opravilna številka S 11/31—2 o imovini prezadolženca, se odpravi, ker je bila razdeljena vsa masa, po § 151. konk. zakona.
Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III.,
dne 25. oktobra 1934.
*
1155.
S 3/32—105.	2545
Odprava konkurza.
Prezadolženec: Zivic Ivan, stavbenik v Mariboru.
Konkurz, ki je bil razglašen s sklepom opravilna številka S 3/32—1 o imovini prezadolženca, se odpravi, ker je bila razdeljena vsa masa, po § 151. konk. zakona.
Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III.,
dne 25. oktobra 1934.
*
1156.
Por 51/34—2.	2565
Poravnalni oklic.
Uvedba poravnalnega postopanja o imovini Šketa Martina in Šket Ane, gostilničarjev v Ljubljani, Miklošičeva c. 34.
Poravnalni sodnik: Avsec Anton, sodnik okrožnega sodišča v Ljubljani.
Poravnalni upravnik:	Zaic Lojze,
zadr. revizor v Ljubljani, Gledališka ulica 7.
Narok za sklepanje poravnave pri podpisanem sodišču, soba št. 139 dne 29. novembra 1934 ob 9. uri.
Rok za oglasitev do 24. nov. 1934. Poravnalna kvota 40%.
Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 27. oktobra 1934.
*
1157.
Por 26/34—55.	2564
Konec poravnave.
Poravnalno postopanje dolžnika Lenarčiča Stanka, trgovca in posestnika v Novi vasi št. 1, registrovanega pod firmo St. Lenarčič, Nova vas, trgovina z mešanim blagom, je končano.
Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III., dno 22. oktobra 1934.
*
1158.
Por 21/34—28.	2563
Konec poravnave.
Poravnalno postopanje dolžnika Jegliča Toma, mizarskega mojstra v Radovljici je končano.
Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 25. oktobra 1934.
Razglasi raznih uradov in oblastev
Narodna banka 2541 kraljevine Jugoslavije
Stanje 22. oktobra 1934. Aktiva.	Dinarjev
Podloga . . 1.973,886.462*88 (+13,952.191*97) Devize, ki niso v podlogi 34,008.037*51 (+	714.771*56)
Kovani novec v niklju 190,563.986*50 (4-17,870.035*50) Posojila . . 1.834,847.949*28 (+ 6,978.510*90) Vrednostni
papirji . .	17,746.887*50
Prejšnji pred-
jemi državi 1.720,224.941*40 (+	68.328*67)
Začasni pred-jemi gl. drž.
blagajni .	600,000.000*—
Vrednostire-
zervn. fonda 94,814.640*21 (+ 2,116.110*45) Vrednosti ostalih fondov ...	11,609.341*54	(+	22.000*—)
Nepremičnine ... .	156,887.048*23	(+	80.382*25)
Razna aktiva 251,501.125*79 (-j- 7,344.378*99)
6.886,090.420*84
Pasiva.	Dinarjev
Kapital . .	180,000.000’—
Rezervni
fond . . .	107,350.131*66
Ostali fondi 15,198.629*33 (+	217*—)
Novčanice v
obtoku . . 4.290,000.155*— (—17,817.600*—) Obveze na
pokaz . . 1.254,999.814*53 (+66,032.752*69) Obveze z rokom . . .	775,078.899*01	(— 9,800.000*-)
Razna pasiva 263,462.791*31 (+20,730.340*60)
6.886,090.420*84
Obtok in obveze . . . 6.544,999.969*53 Celotno kritje . . .
Kritje v zlatu . . . 32*52°/,,
Obrestna mera:	|
po eskomptu	, ■ • 6Vs •/•
po zastavah: na zlato in varante	6lh*/i
na vrednostne papirje , • • • . 7V*0/«
•j*
Št. 743.	2483—3—3
Razglas o licitaciji.
Sreski cestni odbor Kranj razpisuje za oddajo gradbenih del za razširitev banovinske cesto II. reda št. 118 v km 20 pri »Delavskem domu« v Kranju
II.	javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 5. novembra 1934 ob 11. uri dopoldne v pisarni sreskega cestnega odbora v Kranju.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na znesek odobrenega uradnega proračuna Din 53.180'— (petdeset tri tisoč sto osemdeset dinarjev).
Predpisana kavcija znaša Din 5.318’— za naše in Din 10.636'— za tuje državljane.
Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobivajo proti povračilu napravnih stroškov med uradnimi urami v pisarni sreskega cestnega odbora v Kranju.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasnih deskah sreskega načelstva v Kranju in občine Kranj.
Sreski cestni odbor v Kranju, dne 20. oktobra 1934.
Štev. 2922.	2535
Razpis
Občina Kočevska Reka, srez Kočevje, razpisuje pogodbeno mesto pomožnega delovodje (zvanifnika). Šolska izobrazba: najmanj štirje razredi srednje ali njej enake strokovne šole.
Pravilno kolkovane prošnje, opremljene z listinami po čl. 7. in 8. uredbe o občinskih uslužbencih, je vložiti tekom 15 dni po objavi tega razpisa v »Službenem listu« pri tej občini. Začetna mesečna plača je Din 600-—.
Občina Kočevska Reka, dne 23. oktobra 1934.
*
Štev. 337/342.	2485—3—3
Razpis.
Ker ni uspela niti prva niti druga pismena licitacija za dobavo mleka, razpisuje uprava bolnice za duševne bolezni v Novem Celju po določilih zakona o državnem računovodstvu tretjo pismeno licitacijo za dobavo mleka za čas od 1. novembra 1934 do 31. marca 1935 na soboto, dne 3. novembra 1.1. ob 11. uri v pisarni bolnice.
Višino kavcije in druge potrebne podatke pove uprava bolnice v Novem Celju.
Uprava bolnice za duševne bolezni v Novem Celju, dne 19. oktobra 1934.
•j.
ER No. 9602/34.	2503-3-3
Razpis nabave.
Za dobavo premoga občni državni bolnici v Ljubljani za dobo od novembra 1934 do 31. marca 1935 se razpisuje
II. ofertna licitacija, ki se bo vršila po
določilih čl. 89. v zvezi s čl. 82. ter ostalih predpisov zakona o držav, računovodstvu in pravilnika za njega izvrševalo
dne 19. novembra 1934
ob 11. uri v pisarni upravnika občne državne bolnice v Ljubljani. Pogoje, kakor tudi druga navodila z navedbo višine potrebne kavcije za udeležbo pri licitaciji daje uprava bolnice.
Uprava občne državne bolnice v Ljubljani, dne 22. oktobra 1934.
H5
St. 4888—4890.	2537-3—1
Razpis dobave živil.
Uprava drž. zdravilišča za tuberkulozo v Topolšici razpisuje v smislu odloka ministrstva za soc. politiko in narodno zdravje z dne 5. oktobra 1934, št. 20.118
III. pisnveno licitacijo za dobavo živil, in sicer za dobo od 1. decembra 1931 do 31, marca 1935.
Licitacije se bodo vršile: dne 19. novembra 1934 ob 11. uri za suhomesnate izdelke in mast, dne 21. novembra 1934 ob 11. uri za mleko, maslo in sir, dne 22. novembra 1934 ob 11. uri za perutnino in jajca.
Vsa pojasnila in dražbene pogoje dobe interesenti pri upravi proti plačilu takse Din 35'—.
Uprava drž. zdravilišča za tuberkulozo v Topolšici, dne 25. oktobra 1934.
•j.
No. 4820.	2556—3—1
Razglas o licitaciji.
Uprava banovinskega zdravilišča Dobrna razpisuje za oddajo gradbenih del I. etape pri razširjalnih gradnjah v zdravilišču 1. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 9. novembra 1934, ob 11. dop. v pisarni zdraviliške uprave. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se proti plačilu napravnih stroškov dobijo med uradnimi urami v I. nadstropju Beograjskega doma v Dobrni in v sobi štev. 33 (III, nadstropje) tehn. oddelka kralj, banske uprave v Ljubljani.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote o-dobrenega proračuna, ki znaša:
1. Za težaška in zidarska, betonska in železobetonska ter kanalizacijska dela  ...................Din 515.101-69
2. za tesarska dela . Din 83.664-—
3. za kleparska dela Din 108.964'—
4. za parketarska dela Din 42.621-50 in
5. za pečarska dela Din 46.474--.
Kavcija znaša za vse vrste del Din
80.000-—, za prvo skupino del 52.000 dinarjev za drugo Din 9.000-—, za tretjo Din 11.000-—, za četrto Din 5.000’— in za peto Din 5.000-—.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka kralj, banske uprave v Ljubljani in uprave zdravilišča v Dobrni.
Uprava banovinskega zdravilišča Dobrna,
dne 29. oktobra 1934.
Razne objave
2488-3-3
Poziv upnikom.
Jugo-zadruga za vnovčevanje kmetijskih pridelkov v Mariboru, reg. zadruga z omejeno zavezo, se je po sklepu občnega zbora z dne 15. marca 1934 razdružila in prešla v likvidacijo.
Pozivajo se upniki, da priglase v zakonitem roku eventualne terjatve. Likvidatorja:	Salamon	Karl,	Maribor,
Glavni trg 1, Krambergar Franjo, Ljubljana, Woli'ova ulica 1.
Objava.
Izgubil sem izpričevalo II.a razreda višje drž. realke v Ljubljani za leto 1925./26. na ime: Boltavzer Fra#jo, rodom iz Višnje gore. Proglašam ga za neveljavno.
Boltavzer Franjo s. r.
2540
Objava.
Izgubil sem šolsko odpustnico deške osnovne šole v Trbovljah iz 1. 1925., izdano na ime: Dolar Oton, rodom iz Stopnika. Proglašam jo za neveljavno.
Dolar Oton s. r.
Zagorje ob S. št. 115. •I*
2551
Objava.
Izgubil sem prometno tablico od bieikla, reg. štev. 57146, ter jo proglašam za neveljavno.
Rakičan, dne 20. oktobra 1934.
Horvat Ignac, čevljar, Rakičan 51.
❖
2550
Objava.
Izgubil sem orožni list za dvocevno lovsko puško, izdan od sreskega načelstva v Dolnji Lendavi dne 22. februarja 1928, štev. 726/2, tor izkaznico o zaprisegi lovskega čuvaja. Obe listini proglašam za neveljavni.
Spilak Mihael s. r.
Brezovica št. 48,
SA ODOBRENJEM KR. NAMJESNISTVA
izdan smo iMiIeinički izradjem sliku
VelŠC. Kmjs Psts-a II. u trobojnom tisku
Veličina 42 na 64 cm. — Cijena slici sa paspartuom Din 60'—, a sa pozlačenim okvirom i staklom Din 100'— Naručbe prima i razašilje uz unapred poslani novac ili pouzečem
ZAKLADA TISKARE NARODNIH N0VINA, ZAGREB
FRANKOPANSKA ULICA 26.
Traže se zastopnici u cjoloj zemlji.
Prednost imadu knjižare, papirnice i trafike.
Izdaja kraljevska hanska uprava Dravske banovine. Urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Tiska Ln zalaga Tiskarna Merkur v Ljubljani; ujen predstavnik; G. Mitialek v Ljubljaui.