Neteai o prvi e&speHiclii Pred kratkem so nasli ob severnovzhodnem rtu Novaje Zemlje (proti severnemu tečaju) ostanke prezimišča, katerega je zgradil tamkaj holandski pomorščak Viljem Barents leta 1597 po prvi prestani zimi v pokrajinah in morjih okrog severnega tečaja. Nordenskjold, Nansen in Amundsen so nam znani kot veliki pionirji severnih krajev. Veliko manj je znanega o usodi prvega severnega raziskovalca Viljema Barentsa, odkritelja Spitzbergov ter Medvedjega otoka, ki je postal na severu smrtna žrtev raziskovanj leta 1597. Sedaj so slučajno zadeli na preostanke njegovega zimskega taborišča na njegovi zarjnji poti. Gre namreč za ostanke soda, koče, čolna, harpun in raznih drugih predmetov. Še le po preteku par stoletij stopa v ospredje- pomen Barentsovih raziskovalnih voženj. Gospodarska razkrivanja Sibirije zahtevajo trgovski promet po morju ob norveški obali preko Novajo Zemlje do izliva velikih sibirskih rek v morje. Tega pota že je poslužil omenjeni Holandec na treh vožnjah. Po njem nosi tudi veliki del Ledenega morja ime Barentsovo morje. Prvi njegovi kratki potovanji v letih 1594 in 1595 sta bili takorekoč bre-zuspešni. Prihodnje leto se je lotil Viljem Barents skupno s ikapitanom Rypom novega potovanja, ki mu je bilo omogočeno, ko je bil predložen holandski vladi načrt: stopiti z narodi ob severu v trgovske zvcze. Obe ladji odpremljene ekspedicije sta odkrili dne 19. junija 1598 Spitzberge in sta odjadrali vedno dalje proti severo-vzhodu, da bi poiskali pravljični prehod, ki je postal cilj severnih ekspedicij v poznejših stoletjih. Dne 1. junija je bil odkrit majhen otok, ki je prejel radi na njem živečih številnih belih medvedov ime »Medvedji otok«. Danes je omenjeni puščobni otok zelo važen, ker se nahaja na njem najbolj severna vr.menoslovna opazovalnica. Barents se je ločil od Rypa ter sklenil, da bo cbjadral obal Novaje Zemlje. Kmalu je zašel v debcl led. Koncem avgusta je moral stopiti na suho, kjer je zgradil kočo za prezimovanje. Prva zi- ma ob severnem tečaju je nakopala raziskovalcem nepopisne težave. »Dne 27. septembra je bila zgradba k__o skoro gotova, a je nastopila tako ostra zima, da mornarji niso mogli držati lesa in žrebljev in so jim roke imravnost zmrznile«, čitamo v poročilu Barentsovega spremljevalca, Holandca de Veera. Še le maja prihodnjega leta so opro- stili ladjo ledu. Med tem je obolela v budi zimi večina moštva na skorbutu in pomrla. Še pri življenju ostali so nastopili s težko bolnim vodjem v čolnih povrat. Posrečilo se jim je, da so dose- gli obal Laplandije. Sedem dni za tem je umrl Barents na posledicah prestanga trpljenja, ko je še poprej zabeležil en del svojih raziskovalnih uspehov in strašnih doživljajev.