73690

SuiUuaUntg i«&p<y -aaim '  u^i

ajjvgjiraJitjg u3pijaoa3iq £3Qa3m>(gaj<i
jaou^oflg a 3 qo

!f?  ♦ ■ (agaaa^

H'! • (J 3 ^pai 3 ^a 3 a 33 Q 0  i

<JiiP3r qun j:
U 3 UtČjt>Ut

Jimi 3 Q 0  U 13 j)U (U 3 t>flf 3 ' 3 tti 3  }Ji) 'i

v f  uumftuafrafftuH^ ,>  >
3 ifp@



Spifek

# ML.

i.

veliki ga Katehisma

prafhanjid ino odgovorih.

Vela nesvesan 8 Kr. ( S.  D.
svesan v’ ledernat rob H Kr. ( S.  D.

t

S’ pregnadlivim perpufhenjam kralovfke zefarfke fvptlolli,
, ino s*

dovolenjam dulidvnili nnprejpoftavlenih.

V’ G r a d z u,

fe najdejo per vfeh bukvovesih, ino rratifnjenc s’
Tanzerovimi pifmenzarni. /

1  8  4  5 .

Uvod.

Pr.  K aj  f e  pravi Katehisem?

Odg.  Katehisem fe pravi podvuzhenje v’
kerfhanfko-katolfhkimu navuku; takofe
tudi imenujejo fploh bukve, v’ katerih je
ti navuk sapopaden.

Pr.  V’ keliko poftavah je kerfhanfko-katol-
fhki navuk v’ temu Katehismu naprejne-
fhen 1

Odg.  Kerfhanfko-katolfhki navuk je v’ temu
Katehismu v’ petih poftavah ino v’ enimu
perftavku naprejnefhen.

Pr.  Katere io te pet poftave?

Odg.  Te pet poftave fo:

1. Vdra.

2. Vupanje.

3. Lubesen.

4. t Sveti Sakramenti.

5. Kerfhanfka praviza.

Perftavik govori od zhvelerih pofle'dnih rezhi,

A 2

4

I. P o f t a v x

Od vere.

I.  R a s d e 1 i k.

Kaj katolfhka vera je.

Pr.  Kaj fe pravi kerfhanfko-katolfhko ver-
vati ?

Odg.  Kerfhanfko-kalolfhko verovati fe pravi,
vfe sa refnizo dershati, kar je Bog rasodel,
ino kar zirkva vervati naprejpoflavi.

Pr.  Ali k’ svelizhanju ni sadofli. de katol-
fhki kriftjan le v’ ferzi verje, kar je
Bog rasodel?

Odg.  K’ svelizhanju ni sadofti, de katolfhki
kriftjan le v’ ferzi verje, kar je Bog raso¬
del; oti more tudi:

1. fvojo vero v’ djanji kasati,

2. kar v’ ferzi verje, kadar je potrebno,
s’ vuftami ozhitno fposnati.

Pr.  Sakaj moremo verovali, kar je Bog rasoddl ?

Odg.  Mi moremo verovati, kar je Bog raso¬
del, ker je Bog vezhoa refniza ino ne-
fkonzlina modroft, katera ne more ne
golufati, ne golufana biti.

Pr.  Je li vera vfakimu zbloveku, kateri bozbe
svelizhan biti, potrebna ?

Odg.  Vera je vfakimu zbloveku, kateri hozhe
svelizhan biti, potrebna ; sakaj bres vere
je nemogozhe, Bogu fe dopafti.

Pr.  Kar more vfak zhlovek, kadar k’ pameli
pride, potrebno vediti ino verovati, de
bo svelizhan?

Odg.  Vfak zhlovek, kadar k’ pameti pride,
more, de bo svelizhan, potrebno vediti
ino verovali:

1. De je en Bog.

g  2. De je Bog pravizhen fodnik, kateri
dobro plazha ino hudo fhtrajfa.

3. De fo tri bosbje perfhone eniga bitja
ino ene nature, Ozha^Sin, ino fveti Duh.

4. De je druga boshja perfhona zhlovek
poftala, de bi naf fkos fmert na krishi
odrefhila, ino vezhno svelizhaia.

Pr. Katere refnlze ima vfak ka tol f h ki kriftjan
sraven sgornih poglavitnih navukov ker-
fhanfko-katolfhke vere fhe vediti ino
verovati?

Odg.  Vfak katolfhki kriltjan ima sraven sgor¬
nih poglavitnih navukov kerlhanfko-ka-
tolfnke vere fhe vediti ino verovati:
rf  1. De je zhlovefhka dufha nevmerjozha.
-j>  2. De je gnada boshja k’ svelizhanju
potrebna, ino de zhlovek bres gnade
nizh saflushenja vredniga sa vezhno
- shivlenje ftoiiti ne more.

Pr, Kaj je vfakimu katolfhkimu kriftjanu sapo-
vedano vediti ?

Odg.  Vfakimu katolfhkimu kriftjanu je sapo-
vedano ve'diti:

1, Apoftolfko vero.

2, Gofpodovo molitvo.

3, Defet sapovedi boshjili ino pet zit-
kvenih sapovedi.

6

4. ,Sedem fvetih Sakramentov.

5. Kerfbanfko pravizo.

Pr.  Kde je to, kar katolfhki kriftjan vero¬
vati more, pofebno sapopadeno?

Odg - « Kaj katolfhki kriftjan varovati more, je
pofebno v’ apoftolfki veri sapopadeno.

Pr.  Kako fe moli apoftolfka vera ?

Odg.  Apoftolfka vdra fe tako moli:

Jes verujem na Boga Ozheta, vfigamo-
gozhniga ftvarnika nebel ino semle. Ino
na Jesufa Kriftufa, fina njegoviga ediniga,
Gofpeda nafhiga. Kateri je fpozhet od
fvetiga Duha, rojen is Marie divize. Je
terpel pod Ponziam Pilatusham, krishan
bil, vmerl, ino v’ grob poloshen. Dol
je fhel pred pekel, na tretji den od fmerti
vltal. Gor je fhel v’nebefa, fedi na defnizi
Boga, Ozhčta vfigamogozhniga. Od ondot
bo prifhel fodit shive ino mertve. Jes
včrujem na fvetiga Duha. ( Sveto katolfhko
zirkvo, gmajno fvetnikov, Odpufhanje
grehov. Vftajenje mefa. Ino vezhno shi-
vlenje. Amen.

Pr.  Keliko rasddlkov ima apoftolfka vera?

Odg.  Apoftolfka vdra ima dvanajft rasdelkov.

7

11 .  R a s d e 1 i k*

Od dvanajft rasdelkov vere.

§. 1. Od perviga rasdelka vere.

Jas verujem na Boga Ozheta, vfigamogozhniga
ftvarnika nebel -  ino semle.

a. Od Boga,

Pr.  Je vezh kakor en Bog?

Odg.  Le en fam Bog je.

Pr.  Kaj je Bog?

Odg * Bog je fam od febe naj popolnomej-
fho bitje ?

Pr.  Je vezh boshjih perfhon?

Odg.  Boshje perfhone fo tri.

Pr.  Kako fe imenujejo tri boshje perfhone?

Odg.  Perva boshja perfhona fe imenuje Ozha,
druga 4 Sin, tretja fveti Duh.

Pr.Kako fe imenujejo tri boshje perfhone vkup ?

Odg.  Tri boshje perfhone vkup fe imenujejo
prefveta Trojiza.

Pr.  t Skos kaj fposna katolfhki kriftjan pre-
Iveto Trojizo?

Odg.  Katolfhki kriftjan fposna prefveto Tro¬
jizo fkos snamenje fvetiga krisha, ker
on per prekrishanji vlako teh treh bosh¬
jih perfhon imenuje.

Pr.  Kaj katolfhki kriftjan fhe vezh fposna
fkos snamenje fvetiga krisha ?

Odg.  Katolfhki kriftjan fhe tudi fposna fkos

8

snamenje fvetiga krisha, de naf je Jesuf
Kriftuf, kadar je na krishi vmerl, fkos
fvojo fmert odrefhil.

Pr.  Kako fe ftori krish ?

Odg.  Krish fe ftori s’ defnoj rokoj, ker fe
s’ njoj zhelo, vufta ino perfi sasnami-
vajo, ino fe rezhe: V’ imeni Boga •{*
Ozheta, ino *j* ( Sina, ino *{* fvetiga Duha.
Amen.

b. Od r Stvarjenja.

Pr,  Kdo je  vfe ftvaril?

Odg.  Bog je ftvaril nebo ino semlo, ino vfe,
kar je.

Pr.  Kaj fe pravi befeda ftvariti?

Odg.  Befeda ftvariti fe pravi, is nizhefa kaj
ftoriti.

Pr.  Katere fo naj imenitnejfhe ftvari boshje?

Odg.  Naj imenitnejfhe ftvari boshje fo angeli
ino zhlovek.

Pr.  Kaj fo angeli?

Odg.  Angeli fo zhifti duhi, katdri imajo sa-
ftopnoft ino voljo, telefa pa nimajo.

Pr,  Sakaj je Bog angele ftvaril ?

Odg.  Bog je angele ftvaril, de bi njega zhaftili,
lubili ino molili, njemu flushili, ino ludi
varovali.

Pr.  Kako je Bog angele ftvaril?

Odg.  Bog je angele v’ fvoji gnadi ino s’ velikimi
popolnoftimi ftvaril.

Pr.  ,So tudi vil angeli v’ gnadi boshji oftali ?

9

Odg.  Veliko angelov je gnado boshjo 1’kos
greh prevsetnofti sgubilo.

Pr. ICako je Bog prevsetne angele fhtrajfal ?

Odg.  Bog je prevsetne angele, kateri fe hudizhi
imenujejo, na vekoma savergel, ino v’
pekel pahnil.

Pr. Katere fo sa angeli naj irnenitnejfhe ftvari
hoshje ?

Odg.  Zhlovek je sa angeli naj imenitnejfha
ftvar boshja.

Pr.  Is zhefa je zhlovek ?

Odg.  Zhlovek je is telefa ino is nevmerjozhe
dufhe, katera je po podobi boshji ftvar-
jena.

Pri  Šakaj je Bog zhloveka ftvaril?

Odg.  Bog je zhloveka ftvaril, de bi njega
fposnal, zhaftil, lubil, molil, njemu flu-
shil, pokoren ino svelizhan bil.

Pr. Je zhlovek Bogu pokoren oftal?

Odg,  She pervi zhlovek Adam je bil s’ fvojoj
shenoj Evoj Bogu nepokoren.

Pr.  Kako je pervi zhlovek nepokoren bil?

Odg.  Pervi zhlovek je v’ paradishi fad eniga
drevefa jedel, kateriga je Bog njemu
prepovedal, ino fkos to grefhil.

Pr,  Je ti greh farno pervimu zhloveku fhkodil ?

Odg.  Ti greh ni farno pervimu zhloveku
fhkodil, ampak tudi nam, katdri fnio od
njega rojeni; on nam je zbafno ino vezhno
fmert, ino fhe vezh drugih nadlog na
telefi ino na dufhi prinefel.

10

Pr.  Je tudi zhlovek, kakor prevsetni angeli,
od Boga na vekoma savershen bil ?

Odg.  Zhlovek ni bil, kakor prevsetni angeli,
od Boga na vekoma savershen.

Pr.  Kaj je Bog k’ odrefhenju savolo greha
saversheniga zhloveka obluhil?

Odg.  Bog je k’ odrefhenju savolo greha sa¬
versheniga zhloveka oblubil Odre!henika
poflati, kateri fe tudi Mefiaf imenuje.

§. 2. Od drugiga rasdelka vere .

Ino na Jesufa Kriftufa, 4 Sina njegoviga cdiniga,
Gofpoda nafhiga.

Pr.  Kdo je Jesuf Kriftuf?

Odg.  Jesuf Kriftuf je:

1. Edinorojen ^in Boga Ozheta.

2. Bog ino zhlovek vkup.

3. Nafh gofpod, sapovednik ino vuzhenik.
Pr.  Kaj fe pravi Jesuf?

Odg.  Jesul le pravi teliko kakor Svelizhar.
Pr.  Sakaj je Jesuf Svelizhar imenovan?
Odg.  Jesuf je Svelizhar imenovan, kdr nam
je fkos njega svelizhanje dofhlo, ker
na ( je on od dolga ino I htrajlinge greha,
od vezhne fmerti, odrefhil.

Pr.  Kako fhe j e Jesuf imenovan?

Odg.  Jesuf je tudi imenovan Kriftuf, kar
fe teliko pravi, kakor masan.

Pr,  Sakaj je Jesuf Kriftuf edinorojen fin
boshji imenovan?

Odg.  Jesuf Kriftuf je edinorojen fin boshji

11

imenovan, ker je on fam od fvojiga
nebefhkiga Ozheta od vekoma rojen.

Pr,  Kako je Jesuf Kriftuf Bog ino zhlovek
vkup ?

Odg . Jesuf Kriftuf je Bog ino zhlovek vkup,
ker je on Bog od vekoma, ino ker je
on zhlovek v’ zhafi poftal.

Pr.  Sakaj je Jesuf Kriftuf nafh Gofpod ime¬
novan ?

Odg.  Jesuf Kriftuf je nafh Gofpod imeno¬
van, ker je on Bog ino nafh odrefhenik.

Pr.  Sakaj je fin boshji zhlovek poftal?

Odg-  ^inbosbjije zhlovek poftal, debinaffkos
fvojo fmert na krishi odrefhil ino sveli-
zhal,

3. Od tretjiga rasdelka vere.

Kateri je fpozhet od fvetiga Duha, rojen is Marie
divize.

Pr.  Ali ima Jesuf Ozheta?

Odg.  Jesuf ima kakm -  Bog nebefhkiga Ozheta,
kakor zhlovek nima Ozheta.

Pr.  Ali ni bil Joshef Ozha Jesufa Kriftufa?

Odg.  Joshef je bil le rednik Jesufa Kriftufa.

Pr.  Ali ima Jesuf mater?

Odg.  Jesuf kakor Bog nima matere, kakor
zhlovek imd Mario, prefveto divizo, sa
fvojo mater.

Pr.  Sakaj je Maria mati boshja imenovana?

Odg.  Maria je mati boshja imenovana, ker
je ona Jesufa Kriftufa, kateri je Bog ino
zhlovek vkup, rodila.

12

Pr.  Od koga je Maria Jesufa fpozhela ?

Odg.  Maria je Jesufa od fveliga Duha fpo¬
zhela.

Pr.  Kde je Maria Jesufa rodila ?

Odg . Maria je Jesufa v’ Betlehemi v’ eni
fhtali rodila.

§. 4- Od zhetertiga rasdelka vere.

Je terpel pod Ponziam Pilatusham, krishau bil,
vmerl, ino v’ grob poloshen.

Pr.  Je Jesuf samogel terpeti?

Odg.  Jesuf je kakor zhlovek, ne pa kakor
Bog terpeti samogel.

Pr. Je Jesuf tudi refnizhno terpel?

Odg.  Jesuf je refnizhno, ino fizer na dulhi
ino na telefi terpel.

Pr.  Kaj je Jesuf na lvoji dufhi terpel ?

Odg.  Jesuf je na fvoji dufhi veliko bridkoft
ino shaloft terpel.

Pr.  Kaj je Jesuf na tvojim telefi terpel?

Odg.  J esuf je na fvojim telefi veliko rev ino
nadlog, veliko shlakov ino ran terpel,
on je gajshlan ino s’ ternjam kronan bil.

Pr.  Kaj je Jesuf fhe vezh terpel?

Odg.  Jesuf je terpel veliko sanizhovanja,
saframovanja, preklinjanja, kriviga obdol-
shenja, ino vezh drugih kriviz.

Pr,  Kde je Jesuf Kriftuf krishan bil, ino
vmerl?

Odg.  Jesuf Kriftuf je na gori Kalvarji, bliso
mefta Jerusalema, krishan bil, ino na
krishi vmerl.

13

j. Or/ petiga rasdčlka vere.

. Dol je fhel pred pekel, n» tretji den od fmerti vftal.

Pr.  Je J esuf Kriftuf s’ teleTam ino s’ dufhoj
pred pekel lhel?

Odg .Le dufha Jesufa Kriltufa je pred pekelfhla.

Pr.  Kaj fe saftopi pod befedoj pekel ?

Odg.  Pod befedoj pekel fe saftopijo tifti
fkrivni kraji, v’ katerih fo dufhe mert¬
vih hranjene, katere nifo nebefhkiga
svelizhanja dofegle.

Pr.  Je vezh takih fkrivnih krajov, kateri fe
pekel imenujejo?

Odg.  Takih fkrivnih krajov, kateri fe pekel
imenujejo, je vezh; tako fe imenuje:

1. Ino s’ tem pravim imenam kraj, kde
prekleti vezhno terpijo.

2. Kraj, kde dufhe zhafne fhtrajfinge
sa fvoje v’ shivlenji ne fpokorjene
grehe terpijo; ti kraj fe imenuje vize.

3. Sadnizh kraj, v’ katerimu fo bile dufhe
brumnih mertvih hranjene, kde fo v*

f svelizhanfkim vupanji fvojiga odre-

fhenja mirno ino bres terplenja zha-
kale, dokler je Jesuf k’ njim dol pri-
fhel; ti kraj fe imenuje predpekel.

Pr.  Kda je Jesuf po fvoji fmerti fpet od
mertvih vftal?

Odg.  Jesuf je na tretji den, ino fizer is fvoje
laftne mozhi, nevmerjozh ino zhaftit-
liv, kakor premagavez fmerti ino hudizha
od mertvih vftal.

14

Pr.  Sakaj je Jesuf Kriftuf od raertvih vftal ?
Odg.  Jesuf Kriftuf je od raertvih vftal:

1. De bi pifmo ino fvojo laftno prero¬
kovanje ispolnil,

2. De bi fvetu nepremaglivo svisbanje
od refnize fvojiga navuka ino od fvo-
jiga boshjiga poflanja dal.

3. De bi nafho vupanje poterdil, ino
nam prihodno vltajenje sarefnil.

§. 6* Od fhefiiga rasdelka vere.

Gor je fhel v’ nebefa, Tedi na defnizi Boga, Ozheta
vfigamogozbniga.

Pr.  Kda je Jesuf v’ nebefa fhel ?

Odg.  Jesuf je na fhtirdefeti den po fvojim
gorvftajenju v’ nebefa fhel.

Pr.  Kaj fe pravi: Jesuf fedi na defnizi Boga,
Ozheta vfigamogozhniga?

Odg.  Jesuf fedi na defnizi boshji, fe teliko
pravi, kakor: Jesuf je v’ Itanovitnim
pofeftvi naj vikfhe oblafti ino zhafti
zhres vfe na nebi ino na semli.

§. 7. Od fedmiga rasdelka vere.

Od ondot bo prifhel, fodit shive ino mertve.
Pr.  Ali bo Jesuf fpet prifhel?

15

Odg.  Jesuf bo na fodni den is nebef fpet
prifhel.

Pr.  Sakaj bo Jesuf na fodni den fpet prifhel?
Odg.  Jesuf bo na fodni den fpet prifhel,
vfe ludi, shive ino mertve, foditi.

Pr.  Kako bo Jesuf na fodni den ludi fodil?
Odg.  Jesuf bo ludi po tem, kar fo dobriga
ali hudiga ftorili, fodil; on bo pravizhne
s’ vezhnim shivlenjam v’ nebefah plazhal,
ino grefhnike v’ pekli vezhno fhtrajfal.

§. 8. Od ofmiga rasdelka vere.

Jes verujem na fvetiga Duha.

Pr.  Katera bosbja perfhona je fveti Duh ?
. Sveti Duh je tretja boshja perfhona:
on je pravi -Bog.

Pr  Kde naf fveti Doli pofvezhuje?

Odg,  ,Sveti Duh naf pofvezhuje:

1. V’ fvetimu kerftu.

2. V’ Sakramentu fvete pokore.

3. Kelikorkrat mi druge fvete Sakra-
mente vredno prejmemo.

Pr , Kako naf fveti Duh pofvezhuje?

Odg.  ,Sveti Duh naf pofvezhuje, ker fkos
notervlivanje pofvezhujozhe gnade naf
k’ otrokam boshjim flori, ali pofvezbu-
jozho gnado v’ naf pomnoshi.

Pr.  Kaj fveti Duh fhe vezh fkos fvojo gnado
v’ naf flori ?

16

Odg.  On rasfveli nafho saftopnoft: on vuzhi
ino nal nagne, po volji boshji ravnati:
on nam dodeli 1'voje dare.

Pr.  Kateri fo dari fvetiga Duha?

Odg.  Dari fvetiga Duha fo nafledni: 1. Dar
modrofti. 2. Saftopnofti. 3. ,S\etovanja.
4. Mozhi. 5. Vednofti. 6• Foboshnofti,
7. ^traha boshjiga.

§. 9. Od devitiga rasdelka vere.

,Sveto katolfhko zirkvo, gmajno fvetnikov.
a. Od zirkve.

Pr.  Kaj je fveta katolfhka zirkva ?

Odg.  ,Sveta katolfhka zirkva je vidno sbira-
lifhe vfeb pravovernih kriftjanov pod
vidnim poglavarjam , rirafkim papesham,
kateri enake navuke fposnajo, ino enake
Sakramente vshivajo.

Pr.  Je tudi en neviden poglavar zirkve?

Odg.  Tudi je en neviden poglavar zirkve
Jesuf Kriftuf,

Pr.  Je vezh kakor ena prava zirkva?

Odg.  Prava zirkva je le ena, svun katere ni
svelizhanja vupati.

Pr.  Katere fo snamenja prave zirkve?

Od".  Snamenja prave zirkve fo te fhtiri:

° 1, de je edina, 2. fveta, 3. gmajn ali
katolfhka, ino 4. apoftolfka.

17

Pr.  Kako fe imenuje prava zirkva ?

Odg . Prava zirkva le tudi imenuje rimfka,
sato ker zirkva v’ Rimi je glava vfeli
drugih zirkev, ino fredifhe zirkvčne
edinofti.

b, Od gmajne fvetnikov.

Pr . Kako imajo verni kriftjani gmajno med
feboj?

Odg,  Verni kriftjani imajo gmajno med feboj,
kakor vudi telefa.

Pr.  V’ zhemu obftoji gmajna fvetnikov?
Odg.  Gmajna fvetnikov obftoji v’ tdmu, de
vfi vudi zirkve delesh imajo na duhov¬
nih fhazih.

Pr.  Kateri fo vudi zirkve, kateri med feboj
gmajno imajo?

Odg.  Vudi zirkve, kateri med feboj gmajno
imajo, fo:

1. Včrni na semli,

2. jSvetniki v’ nebefah, ino

3. Dufhe mertvih, katere fo v’ vizah.
Pr.  Kakfhno gmajno imajo vudi zirkve med

feboj ?

Odg.  Vudi zirkve imajo gmajno med feboj,
de njih molitva ino saflushenje njihovih
dobrih ddl eden drugirau pomagajo.

§ 10, Od defetiga rasdelka vere,

Odpufhanje grehov.

Pr.  Kaj naf vuzhi ti rasdelik vere?

Odg.  Ti rasdelik v6re naf vuzhi, de je Kriftuf
fvoji zirkvi oblaft dal grdhe odpufhati.

18

Pr.  Kdo ima v’ pravi zirkvi oblaft, grehe
odpufhati 1

Odg . V’ pravi zirkvi imajo fhkofi ino mefhniki
oblaft, grehe odpufhati.

Pr.  Kde bodo grt*bi odpufheni?

Odg.  Grehi bodo v’ Sakramentu kerfta ino
v’ Sakramentu pokore odpufheni.

§. 11. Od ednajfiiga rasdelka vere.

Yftajenje mefa.

Pr.  Kaj fe saftopi pod vftajenjam mefa?

Odg.  Pod vftajenjam mefa fe saftopi, de
bo Bog na fodni den mertve obudil,
ino de bodo ludje s’ fvojim mefam, to
je, s’ ravno tiftimi telefi, katere fo v’
shivlenji imeli, od mertvih vftali,

§. 12- Od dvanajfiiga rasdelka vere.

Ino vezhno shivlenje. Amen.

Pr.  Kaj verjemo ino fposnamo mi s’ befeda-
mi dvanajfiiga rasdelka vere?

Odg.  S’ befedami dvanajftiga rasdelka vere
mi verjemo ino fposnamo vezhno, ne-
preminozho svelizhanje, katero bo shelje
fvetnikov ino isvolenih popolnama is-
polnilo.

Pr.  Kaj poterdimo mi s’ befddoj: Amen?

Odg.  S’ befedoj : Amen, mi poterdimo, de
nad sapopadkam apoftolfke vere ne
dvojimo, ampak vfe sa refnizo defshimo,
kar je v’ njej sapopadeno.

19

Druga pofta v a.

Od v  u p a n j a.

L  R a s d e 1 i k.

Kaj kerjhanfko vupanje je.

Pr.  Kaj le  pravi kerfhanfko vupati?

Odg.  Kerfhanfko vupati fe pravi, od Boga
savuplivo perzhakati, kar je on nam
oblubii.

Pr.  Kaj vuparao mi od Boga?

Odg.  Mi vupamo od Boga vezimo shivlenje,
to je, vezhno svelizhanje, ino pomozhi,
tifto dofezhi.

Pr.  Sakaj mi vupamo?

Odg.  Mi vupamo, ker je Bog vfigamogozhen,

• v’ispolnjenju fvojih oblub sveft, nefkon-
zhno dobrotliv ino miloftiv, on tedaj
samore ino hozhe ispolniti, kar je ob¬
lubii.

Pr.  <Skos kaj fe kerfhanfko vupanje budi?

Odg.  Kerfhanfko vupanje fe fofebno fkosj
molitvo budi.

B 2

20

II.  R a s d e l i k.

Od molitve.

§. 1, Od molitve fploh.

Pr.  V’ zhčmu obftoji molitva?

Odg.  Molitva obftoji v’ povsdigovanji duha
k’ Bogu.

Pr.  Sakaj mi molimo ?

Odg.  Mi molimo, de Boga, kakor naj vik-
fhiga Gofpoda, po dolshnofti zhaftimo,
ino njega sa prijete dobrote sahvalimo,
ino tudi sa to proiimo, kar nam je sa
naprej potreba.

Pr.  Sgkaj fbe vezh mi molimo?

Odg.  Mifhe tudi molimo sa odpufbanje gre¬
hov, de bi v’ gmajn ino v’ pofebnih,
v’ laftnih ino v’ blishniga potrebah od
Boga pomozh fprofili.

Pr,  Ali fmo mi dolshni moliti?

Odg.  Mi fmo dolshni moliti; sakaj molitva
je ena naj imenitnejfhih dolsbnofti nafhe
v^re.

Pr.  Kde je vfe, sa kar mi moliti imamo, sa-
popadeno ?

Odg.  Vfe, sa kar mi moliti imamo, je \’Ozhe
nafhi, to je, v’ Gofpodovi molitvi;
sapopadeno.

§. 2« Od Gofpodove molitve pofebej.

Pr,  Kdo naf je moliti vuzhil ?

Odg.  Kriftuf, nafhGofpod, naf je moliti vuzbil.

Pr.  ( Skos kaj naf je Kriftuf moliti vuzhil?

Odg.  Kriftuf naf je vuzhil moliti fkos Ozha
nafh, kateri fe tudi Gofpodova molitva
imenuje.

n

Pr.  Kako fe moli Ozha nafh?

Odg.  Ozha nafh fe tako moli:

Ozha nafh, kateri fi v' nebefah, Pofve-
zheno bodi tvojo ime. Pridi k’ nam
tvojo kraleftvo. Isidi fe tvoja vola, kakor
v’nebefah, tako na semli. Daj nam dncf
nafh vfakdanji kruh, Ino odpufti nam
nafhe dolge, kakor tudi mi odpuftimo
nafhim dolshnikam. Ino naf ne vpelaj
v’ fkufhnjavo. Temuzh odrefhi nal od
slega, Amen.

Pr.  Is zhefa obftoji Gofpodova molitva ?

Odg.  Gofpodova molitva obftoji is 'miga
predgovora, ino federa profhenj.

a. Od predgovora.

Pr.  Kateri je predgovor?

Odg.  Predgovor je: Ozha nafh, kateri li v’
nebefah.

Pr. K’ komu mi klizhemo s 5  temi beledami
predgovora?

Odg. S’ temi befedami predgovora mi kli¬
zhemo k’ Bogu, kateri je nafh Ozha,

Pr. Sakaj mi Boga imenujemo Ozheta?

Odg. Mi imenujemo Boga Ozheta, ker je on
zhloveka po fvoji podobi ftvaril, ino sa
njega kakor Ozha fkerbi.

Pr.  Sakaj mi Boga imenujemo nafhiga Ozheta?

Odg.  Mi imenujemo Boga nafhiga Ozheta,
ker je on naf vl’e 1’kos fvetiga Duha v’
fvetimu kerftu k’ fvojim otrokam, k’ fvo-
jim erbizham, ino ravenerbizharu Jesula
Kriftula, ino k’bratam med feboj 1 to ril.

22

Pr.  Sakaj mi pravimo: Kateri fi v’ nebefah?
Odg • Mi pravimo: Kateri fi v' nebefah; sato,
ker Bog, ako ravno je on povfod pri-
zhujozb, vunder fofebno v’ nebefih pre¬
biva, kde fe on fvojim isvolenim od ob-
lizhja do oblizbjakashe, ino vshivati daja,

b. Odpervih treh profhenj Gofpodove molitve.

Pr.  Katera je perva profhnja ?

Odg.  Perva profhnja je: Pofvezheno bodi
tvojo ime.

Pr  Sakaj mi naj poprej profimo, de bi bosbjo
ime pofvezheno bilo?

Odg*  Mi profimo naj poprej, de bi bosbjo
ime pofvezheno bilo; ker mi vfelej ino
pred vfem sa to profiti, moremo, kar
bosbjo zhaft sadene, ino potler fhe le
sa to, kar je nam ali blishnirou potreba.
Pr.  Kaj mi profimo v’ pervi profhnji Ozha
nalha?

Odg."V’  pervi profhnji Ozha nafha mi profimo:

1. De bi Bog od vfeh ludi na semli fposnan
bil, ino de bi njegovo prefveto ime
povfod fposnano ino hvaljeno bilo.

2. De bi grefhniki k’ Bogu preobernjeni,
ino k’ pokori obudjeni bili.

3. De bi njegovo prelveto imd nikdar,
ne fkos kezerio ino krivo vero, ne fkos
preklinjanje Boga ino nekerfhanfko
shivlenje nepofvezheno ne bilo.

Pr.  Katera je druga profhnja?

Odg.  Druga profhnja je: Pridi k’ nam tvojo
kraleftvo.

23

Pr,  Kaj mi profitno v’ drugi profhnji ?

Odg.  Mi profimo v’ drugi profhnji:

1. De bi Bog fvojo zirkvo ino kraljeftvo
fvoje gnade rasfhiril ino vterdil; kra-
ljeftvo hudizha ino greha pa rasdjaJ.

2. De bi on vero, vupanje ino lubesen
v’ naf vlil, ino te zhednofti v’ naf po-
mnoshil.

3. Sadnizh, de bi on nam po tem shiv-
lenji nebefa dodeliti hotel.

Pr.  Katera je tretja profhnja ?

Odg.  Tretja profhnja je: lsidi fe tvoja vola,

kakor v’ nebefah, tako na semli.

Pr.  Kaj mi profimo v' tretji profhnji?

Odg.  Mi profimo v’ tretji profhnji:

1. De bi nam Bog gnado dodelil, nje¬
govo boshjo volo v’ vfakim pergodenju
na semli tako svefto ino radovolno
fpolniti, kakor njo angeli ino fvetniki
v’ nebelih ispolnijo.

2. De bi Bog vfe odvernil, kar ispolne-
nje njegove boshje vole sadershi.

e. Od Jhtirih sadnih projhenj Gufpodove
molitve.

Pr.  Katera je zhelerta profhnja?

Odg.  Zheterta profhnja je : |Daj nam dnef

nafh vfakdanji kruh.

Pr.  Kaj mi profimo v’ zheterti profhnji?

Odg.  V’zheterti profhnji mi profimo:

1. De bi nam Bog vfe dal, kar nam je
sa ohranjenje nafhiga tel^fniga ino
duhovniga shivlenja potrebno.

2« De bi Bog dragoto ino lakoto, ino
tudi greh, sa kateriga volo doftikrat
take fhtrajfinge pridejo, odnafdobro-
tlivo odverniti hotel.

Pr.  Katčra je peta profhnja?

Odg.  Peta profhnja je: Odpufti nam nafhe
dolge, kakor tudi mi odpuftimo nafhim
dolshnikam.

Pr.  Kaj mi profimo v’ peti profhnji?

Odg.  V’ peti profhnji mi profimo, be bi nam
Bog nafhe grehe odpuflil, kakor mi
tiftim is ferza odpuftimo, katdri fo naf
rasshalili.

Pr.  Katera je fhefta profhnja ?

Odg.  4 Shefta profhnja je: Ino naf ne vpelaj
v’ fkufhnjavo.

Pr.  Kaj mi profimo v' fhefti profhnji?

Odg.  Mi profimo v’ fhefti profhnji, de bi
nam Bog ob zhafi fkufhnjave fvoje po-
mozhi ne odtegnil, ino ne perpuftil,
de bi mi fkufhnjavi podlegli.

Pr.  Od koga bomo mi fofebno fkufhani?

Odg.  Mi bomo fofebno fkufhani, od fveta,
od nafhiga mefa, to je, od nafhih hudih
slafti ino shelj, ino od hudizha.

Pr.  Bodo tudi brumni ino pravizhni od Boga
fkufhani?

Odg.  Tudi brumni ino pravizhni bodo od
Boga fkufhani, kader Bog njih zhednoft
fkufha:

1. ^kos bolesni.

2. ( Skos firomafhtvo ino druge nadloge.

Pr.  Katera je fedraa profhnja ?

25

Odg,  ( Scdma profhnja je: Temuzh odrefhi
naf od slega.

Pr.  Kaj mi profitno v’ fedmi profhnji 1
Odg.  V’ fedmi profhnji mi profimo:

1. De bi naf Bog od slega dufhe, to je,
od greha odrefhil, ino pred zhafnoj
ino vezhnoj fhtrajfingoj greha obvarval.

2. De bi naf Bog tudi oi telefniga slega
odrefhil, zhe tifto ni k’ nafhirau sve-
lizhanju.

3. De bi nam Bog gnado dodelil, vfe
nadloge, katere nam pofhie, s’ poter-
peshlivoftjo ino ftanovitnoftjo terpeti.

Pr.  Kaj fe pravi befeda Amen?

Odg.  Amen, judovfka befeda, fe teliko pravi
kakor: sgodi fe, ali, bo fe sgodilo.

§. 3. Od angelfkiga dief/ienja.

Pr.  Katero molitvo katolfhki kriftjani vezhi-
del s’ ozhanafham molijo?

Odg.  Katolfhki kriftjani molijo vezhidel s’
ozhanafham angelfko zhefhenje.

Pr.  Kaj je angelfko zhefhenje?

Odg.  Angelfko zhefhenje je rtiolitva, s’ kateroj
mi fveto divizo Mario, mater boshjo,
pred vfemi angeli ino fvetniki zhafti-
mo, ino na pomozh klizhemo.

Pr.  Kako fe moli angelfko zhefhenje?

Odg.  Angelfko zhefhenje fe tako moli: Zhe
fhena fi Maria, gnade polna, Gofpod je s'
teboj. Ti fi shegnana med shenami, ino
' shegnan je fad tvojiga telefa, Jesuf. ( SveU-
Maria, matiboshja, profisa nafgrefhnike,
sdaj ino na nafho fmertno vuro* Amen.

26

/V.Sakaj mi rezhemo: 4 SvetaMaria,mati bosbja ?

Odg.  Mi rezhemo: 4 Sveta Maria, mati boshja,
ker je lveta diviza Maria Jesufa Kriflufa
rodila, kateri je refnizhno Bog.

Pr.  Ob katerim zhafu zhafti katolfhka zirkva
mater bosbjo pofebno s’ angelfkim zhe-
fhenjam ?

Odg,  Katolfhka zirkva zhafti mater bosbjo s’
angelfkim zhefhenjam pofebno, kadar fe
sjutraj, ob poldne, ino v’ vezher k’ molitvi
svoni.

Pr .Zhefa fe imamo pri temu svonen ju fpomniti ?

Odg,  Pri temu svonenju fe imamo pofebno
hvaleslino fpomniti, de je bosbji 4 Sin sa
naf zhlovek poflal.

. .- ..

III. P o f t a v a.

Od lubesni.

2. R a s d e 1 i k.

Kaj kerjhanfka lubdsen je.

rr.  Kaj fe pravi kerfhanfko lubiti?

Odg.  Kerfhanfko lubiti fe pravi, Boga kakor
naj vik f hi dobroto savolo njega famiga,
ino blishniga savolo Boga lubiti, savolo
Boga vfe radovolno ftoriti, kar je nam
sapovedal.

Pr.  Moremo mi Boga tudi fbe is drugiga
vsioka* kakor savolo njega famiga lubiti !

27

Odg.  Mi moremo Boga tudi salo J ubiti, ker
je on proti nam neisrezheno dobrolliv.

Pr.  Kako mi moremo Boga lubili ?

Odg.  Mi moremo Boga lubili zhres vfe, is
zeliga nafhiga fer'za,is žele nafhe dufhe, is
želenafhe pameti, inois vfehnafbibmozhi.

Pr.  Kaj fe pravi, Boga zhres vfe 1 ubiti ?

Odg.  Boga zhres vfe lubiti fe pravi, Boga
vfe m ftvarem naprejpoftaviti, ino bolj
fhtimati, kakor vfe, kar nam samore pri¬
jetno ino dopadlivo biti.

Pr.  Kdo je pod beledoj blishen saftoplen?

Odg.  Pod befedoj blishen je vlak zldovek,
prijatel, ino neprijatel, saftoplen.

Pr.  Kaj fe pravi, blishniga lubiti?

Odg.  Blishniga lubiti fe pravi, blishnimu do¬
bro hoteti, njemu ftoriti, kar je njemu
prijetno ino haflivo, vfe opuftiti, kar je
njemu neprijetno ino fhkodlivo.

Pr.  3e kerfhanfka lubesen potrebna?

Odg.  Kerfhanfka lubesen je tako potrebna,
de zhlovek, kateri je per fvoji pameti,
bres lubesni ne more vezhniga shivle-
nja dofezhi.

Pr.  Kako fe fkashe lube'sen proti Bogu ino
blishnimu? •

Odg.  Lubesen proti Bogu ino blishnimu fe
fkashe fkos dershanje defet sapovedi.

II.  R a s d 6  1 i k.

Od defet boshjih sapovedi J ploh.

Pr.  Katere fo defet bosbje sapovedi ?

Odg.  Po njih laftnimu sapopadku fo defet
boshje sapovedi te:

1. Veruj na eniga famiga Boga.

2- Ne imenuj imdna Gofpoda tvojiga
Boga po nevrednim.

3. Pofvezhuj prašnik.

4. Pofhtuj tvojiga ozheta ino tvojo ma¬
ter, de bofh dolgo shivel, ino de tebi
dobro pojde na semli.

5. Ne vbijaj.

(j. Ne ftori nezbiftofti,

7. Ne kradi.

8. Ne govori krive prizhe soper tvojiga
blishniga.

9 . Ne poshelji tvojiga blishniga shene.

10. Ne poshelji tvojiga blishniga blaga.

Pr.  Komu je Bog dal defet sapovedi?

Odg,  Bog je dal defet sapovedi Mojsefu na
gori 4 Sinai sa Israelfko ludftvo, kader je
po is-hodu is Egiptovfke deshele v’ pu-
fhavi bilo.

Pr.  Samore vfak zhlovek defet boshjih sapo¬
vedi dershati?

Odg.  Vfak zhlovek samore defet boshjih sa¬
povedi dershati, ker Bog njemu k’ temu
fvojo gnado da.

Pr.  Kaj sapopadejo defet boshje sapovedi?
Odg.  Perve tri sapovedi sapopadejo dolshno-
fti proti Bogu, drugih fedem pa dolshno-
fti proti blishnimu.

pr.  Kde fe sapopadik defet boshjih sapove¬
di v’ kratkim vkup  najde?

Odg.  Sapopadik defet boshjih sapovedi le v’
kratkim vkup najde v’ dvema sapove-
dama lube'sni.

Pr.  Katera je perva sapoved lubesni?

Odg.  Perva sapoved lubesni je: Lubi Go-
fpoda tvojiga Boga is zeliga tvojiga fer-
za, is žele tvoje dufhe, is žele tvoje pa¬
meti, ino is vfeh tvojih mozhi.

Pr.  Katera je druga sapoved lubesni?

Odg.  Druga sapoved lubesni je: Lubi tvoji¬
ga blishniga kakor fam Tebe.

Pr,  Kako je Kriftuf sapoved lubesni blishni¬
ga rasloshil?

Odg.  Kriftul’ je sapoved lubesni blishniga s’
temi befedami rasloshil: ^Storite luddm
vfe, kar vi bozhete, de bi vam ftorili;
sakajtoje, karpoftava ino preroki vuzhijo.

Pr.  Kaj je od vlake boshje sapovedi sapomniti?

Odg.  Od vfake boshje sapovedi je sapomnL
ti, de je v’ vfaki sapovedi nekaj sapo*
vedano, ino tudi nekaj prepovedano,

0

111 .  Rasdelik.

§. 1. Od treh pervih sapovedi, katere dolsh-
nofti proti Bogu sapopadejo.

Pr.  Kaj je fkos pervo sapoved sapovddano?

Odg,  t Skos pervo sapoved je sapov^dano, de
imamo na eniga Boga verovati, njega
moliti, na njega vupati, ino njega lubiti.

Pr.  Kaj je fkos pervosapoved prepovedano?

30

Odg.  £ Sko«pervo sapoved je prepovedano: ne¬
vera, malikovanje, krivoverfto, gariova-
nje, prašna vdra, zopernia, fovrashenje
Boga, obvupanje, nesavupanje, ali tudi
prevsetno savupanje na boshjo miloft.

Pr.  Adi ni soper pervo sapoved, angele ino
fvetnike zhaftiti, ino na pomozh klizati?

Odg.  Ni soper pervo sapoved, ampak dobro
ino haflivo je, angele ino fvetnike zha-
ftiti, ino na pomozh klizati.

Pr,  Sakaj katolfliki kriftjani angele na po¬
mozh klizhejo?

Odg , Katolfhki kriftjani klizhejo angele na
pomozh, ker fo ludem sa varhe poftav-
leni; kdr oni ludi lubijo, sa njih sve-
lizhanje fkerbijo, sa nje profijo, ino ker
Boga vedno gledajo, tudi molitvo ludi
pred njega nofijo.

Pr.  Sakaj katolfhki kriftjani tudi fvetnike
na pomozh klizhejo 'i

Odg.  Katolfhki kriftjani klizhejo tudi fvetnike
na pomozh, ne kakor de bi. samogli is
fvoje laftne mozhi pomagati, ampak sa
to, ker fo prijateli boshji, ino ker sa lu¬
di per Bogu profijo.

Pr.  Ali vshitek podob ali pildov v’ katolfh¬
ki zirkvi ni soper peVvo sapoved bosh¬
jo, katera prepove, podobe delati?

Odg . Vshitek podob ali pildov v’ katolfhki
zirkvi ni soper pervo sapoved boshjo,
sakaj ta le prepove, podobe delati, de
bi nje molili.

Pr.  Sakaj ino kako katolfhki kriftjani zhafti-
jo pilde ?

31

Odg.  Katolfhki kriftjani zhaflijo pildo, sato,
k^r tifti kar zhaftivredniga, kakor eno
boshjo perfhono, ali mater boshjo, ali
angela, ali fvetnika pred ozhi poftavijo.
Zhaft fe ne daja podobi, temu zli temu,
kar je v’ podobi pred ozhi poftavleno.

Pr.  Kaj je v’ drugi sapovedi prepovedano?

Odg.  drugi sapovedi je prepovedano, bosh-
jimu imenu nezhaft delati.

Pr.  Kako fe boshjimu imenu nezhaft dela?

Odg.  Boshjimu imenu fe nezhaft dela:

1. ( Skos vfe grebe.

2. Pofebno fkos preklinjanje Boga; kadar
kdo od Boga, od prave vere ino od nje¬
govih fvetnikov s’sanizhovanjam govori.

3. Kadar kdo bres potrebe, ali zelo po
krivem perfegne.

4. Kad,ar kdo Bogu florjeneoblube prelomi.

5. Kadar kdo ime boshjo bres potrebe
ino pofhtovanja imenuje.

6. Kadar kdo boshjo beledo ali pogu-
buje ali na slo obrazha.

Pr.  Kaj je v’ drugi sapovedi sapovedanO?

Odg.  V’ drugi sapovedi je sapovedano, de
imamo boshjo ime pofvezhovati ino s’
zhaftjo imenovati.

Pr.  Kako fe boshjo ime zhafli ino pofvezhuje ?

Odg.  Boshjo ime fe zhafti ino pofvezhuje:
J. Kadar Boga radovolno pred želim
fvetam fposnamo.

2. Kadar Boga v’ duhovnih ino telefnih
potrebah na pomozh klizhemo.

3. Kadar fkos pravizhno perfego Boga
na prizho poklizhemo, kako rezh ver-

32

jetno ftoriti.

4. Kadar Bog« ftorjene oblube svefto
ispolnimo.

5. Kadar befedo boshjo fkerbno ino po-
bosbno poflufbarao.

g. Kadar vfe na zhaft ino hvalo boshji-
ga imena ftorimo, ali Bogu perporo-
zhimo.

Pr.  Kaj je v’ tretji sapovedi sapovedano?

Odg.  V’tretji sapovedi je sapovedano, v’ne¬
delo, katera je she od zhafov apoftolov
fem k’ fpominu Kriltufoviga gorvftajenja
sa nafh prašnik poftavlena bila, od dela po-
zhivati, ino poboshne dela dopernafhati.

Pr.  Kaj je v’ tretji sapovedi prepovedano?

Odg.  V’ tretji sapovedi fo prepovedane:

1, Vfe hlapzhne dela bres potrebe ino
pravizhniga perpufhenja.

2. Vfe druge opravila, katere temu dne¬
vu ali nezhaft delajo, ali njegovo po-
fvezbovanje sadershijo.

2* Od fedem sadnih sapovedij katere dolsh-
nofti proti blishnimu sapopadejo.

Pr.  Kaj je v’ zbeterti sapovedi sapovedano?

Odg.  V* zheterti sapovedi je fofebno sapo¬
vedano, de imajo otrozi fvoje ftarifhe
lubiti, pofhtovati, njim ftrezbi, v’ vfem,
kar ni soper bosbje sapovedi, pokorni
biti, v’ duhovnih ino telefnih potrebah
njim pomagati, inc sa nje moliti.

Pr.  Kaj je v’zheterti sapovedi prepovedano?

Odg.  V' zheterti sapovedi je prepovedano,
ftarifham nepokoren biti, nje fovrashiti,

33

sanizhovati, saframovali, safhraogati, ali
kleti, nje v’ potrebah sapuftiti, ali njim
fhkodovati.

Pr.  Kaj je otrokam, kateri to sapoved is-
polnijo, oblubleno?

Odg.  Otrokam, kateri to sapoved ispolnijo, je
dolgo shivlenje ino vfe dobro oblubleno.

Pr.  Zhefar fe imajo otrozi, kateri te sapove-
di ne dopolnijo, bati?

Odg.  Otrozi, kateri tesapovedi ne dopolnijo, fe
imajo naj ojftrejfhih zhafnih ino vezhnih
fhtrajfing bati.

Pr.  Ali zheterta sapoved farno otroke ino
ftarifhe, ali tudi druge perfhone sadene ?

Or/g.Zheterta sapoved ne sadene farno otrok ino
ftarifhov, ampak tudi vfe podloshne, ino
vfe njih duhovne ino pofvetne gofpofke;
ravno tako vfe vuzhenike, tudi enokoliko
tifte perfhone, katere fo sa volo fvoje ftaro-
fti ino fvojiga ftana zhafti vredne.

Pr.  Kaj fo podloshni proti fvojim naprejpo-
ftavlenim ino gofpofkam dolshni?

Odg.  Podloshni fo dolshni proti fvojim na-
prejpoftavlenim ino gofpofkam, naj fo do¬
bri ali hudi, fe tako sadershati, kakor otro¬
zi proti fvojim ftarifham. ( Skoro vfe, karje
otrokam proti fvojim ftarifham sapoveda-
no ali prepovedano, je tudi podloshnim
proti fvojim naprejpoftavlenim sapove-
dano ali prepovedano.

Pr.  Kaj je fkos peto sapoved prepovedano?

Odg.  ( Skos peto sapoved je prepovedano, ne
koga drugiga, ne febe famiga vbiti, ali
ofhkodovati. G

Pr,  Kaj je fkos peto sapoved fhe vezh pre¬
povedano?

Odg.  4 Skospeto sapoved je tudi jesa, fovrashtvo,
pohujihanje, ino vfe rasshalenje blish-
niga prepovedano.

Pr.  Kaj je fkos peto sapoved sapovedano?

Odg.  c Skos peto sapoved je sapovedano:

1. Mir ino edinoft s’ vfakoterim, tudi zelo
s’temi dershati, kateri fonaf rasslialili.

2. Vfakimu dobre sglede davati.

^.Blishnirnu duhovneinotelovne dobrote

fkasovati.

Pr.  Kaj je fkos fhefto sapoved prepovedano?

Odo,  t Skos fhefto sapoved fo prepovedane vfe
Torte nezhiftiga djanja, sadershanja, befe-
de, radovolno dopadenje ino pervolenje
pernezhiftih miflih ino shelah, tudi vfe,
kar k’ nezhiftofti napeluje.

Pr.  Kaj napeluje k’ nezhiftofti?

Or/gvK’nezhiftofti napeluje neframnoft v’nofh-
nji, lenoba ino poftopanje, nemernoft v’ je¬
di ino pitji, preprijasna tovarfhija s’ per-
fhonarni drugiga fpola, radovidnoft ozhi,
ino branje nezliiftih bukev.

Pr.  Kaj je fkos fhefto sapoved sapovedano ?

Odg.  4 Skos fhefto sapoved je sapovedano : na
telefiinonadufhi fezhifto sadershati, ino
fizer zelo v’miflih, befedah, ino v’ sader~
shanji, tudi je sapovedano, vfeh pregrefh-
nih perloshnofti fe varovati.

Pr.  Kaj je fkos fedmo sapoved prepovedano ?

Odg.  Skosfedmo sapoved je prepovedano: tat¬
vina, golufija per meri ino vagi, sadersha-
njeptujiga blaga inosaflusheniga plazhila,

35

vohernija ino vfe pofhkodo vanje blishniga
na njegovim premoshenji ino na njegovih
pravizah.

Pr.  Kaj je fkos fedmo sapoved sapovedano?

Odg . c Skos fedmo sapoved je sapovedano, vfa-
kimu nj egovo puftiti,dati,floriti,vkradeno
nasajdati, ino ftorjeno fhkodo fpot po
praviti.

Pr,  Kaj je fkos ofmo sapoved prepovedano?

Odg.  ( Skosofmo sapoved je prepovedan^: Kri-
vizhnoprizhovanje, kriva tdshba, vfe fashi,
tudi safhalo inosa fdo, obrezbenje, opra-
vlanje, krivo natolzovanje, predersno fo-
denje, podpihovanje.

Pr.  Kaj je fkos ofmo sapoved sapovedano l

Odg.  c Skos ofmo sapoved je sapovedano: refni-
za, pravizhnolt v’ nafhim govorjenji'jno
djanji, sagovarjanje dobriga imena blish¬
niga , preklizanje obrezhenja ino opra-
vlanja, ! >

Pr.  Kaj prepovete dve sadni sapovedi ?

Odg.  Dve sadni sapovedi prepovete vfeposbe-
lenje tiftiga, kar drugim flifhi.

Pr.  Kaj je fkos dve sadni sapovedi sapovedano ?

Odg.  ( Skcs dv^sadni sapovedi je zhiftoft ferza,
bersdanje hudih flafti, inofofebno je Sapo¬
vedano, nobeniga poshelenja do tega ime¬
ti, kar ni nafho.

Pr.  Sakaj je Bog tudi nafho hotenje ino po-
shelenje poftavi podvergel?

Ot/g - . Bog je tudi nafho hotenje ino poshelenje
poftavi podvergel, de bt nam pokasal:
1. De je on Gofpod nalhih ferz.

C 2

36

2. De njemu nizh ni fkrito od vfega
tega, kar fe v’ nafhih ferzah godi.

3. De je njegova poftava veliko imenit-
nejfha, kakor vfe zhlovefhke poftave,ka¬
tere le nafho svunajno djanje ravnati sa-
morejo, ne pa tudi nafhih snotrajnih
mifli.

4. De, zhe hozbemo greh konzhati, je po¬
trebno, njega prezej v’ sazhetku, kateri
je hudo poshelenje, sadufhiti.

7V. Kaj fe vuzhimo is dvuj sadnih sapovedi ?

Odg.  Is dvuj sadnih sapovedi fe vuzhimo, de
kriftjan naprejpifanih dolshnofti nima le
lamo od svunaj ispolniti, ampak de tudi
snotraj volo imeti, to je, is zeliga ferza per-
pravlen biti more, vfe ftoriliino opuliiti,
kar je sapovedano ino prepovedano.

Pr,  Kaj je Bog liftim oblubil, kateri nje¬
gove sapovedi dersbijo?

Odg.  Bog je tiftim, k&tčri njegove sapovedi
dershijo, vezhno shivlenje, ino tudi na
tem fvdti obiln shegen oblubil.

IV.  R a s d e 1 i k.

Ocl zirkvenih sapovedi fploh.

Pr.  Ali fmo mi dolshni, sapovedi zirkve
dershati, ino sakaj ?

Odg.  Mi fmo dolshni, sapovedi zirkve dershati:
1. Kdrnam zheterta sapovedbosbja dolsh-
noft naloshi, tako dobro duhovni, ka¬
kor pofvelni gofpofki pokorni biti.

37

2. Ker je Kriltuf, nat h boshji sapoved-
nik, v’ Evangelji ozhitno saporcdal,
zirkvo poflufhati.

Pr.  Koliko je zirkvenih sapovedi, katere to-
febno vediti ino dershati imamo?

Odg.  Zirkvenih sapovedi, katere fofebno ve¬
diti ino dershati imamo, je teh pet:

1. Prasnuj sapovedane prašnike.

2. ( Slifhi fveto mefhoob nedelah ino praš¬
nikih s’ fpodohnoj poboshnoftjo.

3. Dershi sapovedane poftne dni, kakor
ihtiridefetdanfki poft, fhtiri kvatre,
ino druge sapovedane pofte •, tudi fe
sdershi ob petkih ino fobotah od me-
fene jedi.

4. ( Spovej te vlako leto naj menje en-
krat naprejpoltavlenimu fpovedniku,
ino prejmi ob velikonozhnim zhafi
prefveto refhno telo.

5. Ne imej fvatovfhine ob prepovedanih
zhafib.

V.  R a s d e l i k.

Od zirkvenih sapovedi potebej.

1. Od pervih dviij zirkvenih sapovedi.

A. Perva zirkvcna sapuved: Prasnuj sapovedane

prašnike.

Pr.  K ij zirkva sapove l kos pervo sapoved?

Odg.  Zirkva sapove t kos pervo sapoved, praš¬
nike ravno tako prasnovati, kakor nede-
le, tedaj tudi ob prašnikih pozhivati, ne
delati,ampak poboshnedeladopernalhati.

I

38

Pr.  Kaj prepove zirkva lkos pervo sapoved ?

Odg.  Zirkva prepove fkos pervo sapoved, ob
prašnikih kaj takiga floriti, kar je ob
nedelah prepovedano, namrezh :

1. Hlapzhno delo bres potrebe ino pra-
vizhniga perpufhenja, katero delo je ob
prašnikih kakor ob nedelah zel den
prepovedano.

2» Take opravila ino vefelja, katere te¬
ma dnevu ali nezhaft delajo, ali nje¬
ga pofvezhenje sadershljo.

B. Druga zirkvena sapoved: ,Slifhi fveto mefho ob
nedelah ino prašnikih s’fpodobnoj poboslinofijo.

Pr.  Kaj je v’ drugi zirkvdui sapovedi sa-
povedano ?

Odg,  V’ drugi zirkveni sapovedi je sapove-
dano, ob nedelah ino prašnikih fveto
mefho zelo ino s’ poboshnoftjo flifbati.

Pr,  Kaj fhe je vezli sapovedano, de bi ne-
dele ino prašnike po namejnu zirkve
pofvezhovali ?

Odg,  De bi nedele ino prašnike po namejnu
zirkve pofvezhovali, je sapovedano, sra-
ven fvete mefhe tudi pridigo svefto
flifhati, fvete Sakramente pokore ino fve-
tiga refhniga'telef>. prijeti, duhovne bu¬
kve brati, popoldnefhno boshjo flushbo
obifkati, ino druge dobre dela dopernelti.

3.9

Pr.  Kaj je fkos drugo zirkvcno sapo ved
prepovedano?

Or/^. ( Skos drugo zirkveno sapoved je prepo¬
vedana fofebno lenoba v’flushbi bosh-
ji ob nedelah ino prašnikih; kakor:

1. Kadar kdo žele mefhe ne flifhi, ali ka¬
dar nje ne flifhi s’ poboshnofljo, ali
k’ predigi le malokda pride.

2. Kadar kdo zhaf sapovedane flushbe
bosbje s’ jedenjara ino s’ pitjem , s’
igranjam ino s’ drugimi vefeljizami
dopernefe, katere od flushbe bosbje
sadershijo.

1. Od fvcte mefhe.

a . Kaj fveta mefha je, ino kaj fe v’ tifti godi.

pr:  Kaj je fveta mefha ?

Odg . ( Sveta mefha je nekervavi ofer noviga
teftamenta, vfikdarfhen Ipomin kervavi-
ga ofra, kateriga je Jesuf Kriftuf na krishi
dopernefel.

Pr.  Kdo je fveio mefho noterpoftavil ?

Odg.  .lesuf Kriftuf je (Veto mefho per sadni
vezherji noterpoftavil.

Pr.  Kako je Jesuf Ivriltuf fveto naefho
noterpoftavil ?

Odg. i.  Jesuf Kriftuf je vsel kruh ino kelih
s’ vinam.

2 On je poshegnal oboje, ino rekel zhres
kruh: To je mojo telo; ino zhres kelih :
To je kelih tnoj« kcrvi.

40

3. On je oboje dal prizhujozhim apo-
ftolam savshili.

4. On je sapovedal: To ftorite k’ mo¬
jimi! fpominu.

Pr.  Kdo ofruje v’ katolfhki zirkvi fveto mefho?
Odg.  Per fveti tnefhi ofruje na nevidno visho
Jesuf Kriftuf fam febe fvojimu nebefh-
kimu Ozhetu sa naf; na vidno visho pa
mefhnik ti ofer opravi.

Pr.  Sakaj opravi mefhnik fveti mefhni ofer?
Odg.  Mefhnik fveti mefhni ofer opravi:

1. De bi boshjo naj vikfhi gofpoftvo ino
naj vezhi oblaft, katero Bog zhres vfe
ftvari ima, fposnali.'

2. De bi Bogu sa vfe njegove dobrote
hvalo dali.

3. De bi od Boga odpufhanje grehov
sadobili.

4. De bi od Boga vfe tifte gnade, kate¬
rih fmo potrebni, fprofili.

pr.  Komu fe ofer fvete mefhe ofra?

Odg.  Ofer fvete mefhe fe le famimu Bogu
ofra ino of^ati samore.

Pr.  Sa koga je ofer fvete mefhe od mefh-
nika ofran?

Odg.  Ofer fvete mefhe je od mefhnika sa
shive ino mertve ofran.

b.  Kako fe ima Cveta mefha flifhati.

Pr.  Kako moremo fveto mefho flifhati?
Odg.  ,Sveto mefho moremo zelo flifhati, ne
fmdmo nobeniga imenitniga dela tifte is
laftne sanikarnofti samuditi; ni sadofti,

41

prizhujozh biti, kadar fe ona bere; am¬
pak njo moremo 1. fkerbno, 2, pofhtlivo,
3. poboshno flifhati.

Pr.  Kateri fo naj imenitnejfhi deli fvetemefhe?

Oč/g\Najimenitnejfhi deli fvetemefhe fo:Evan-
geli,ofrovanje,povsdigovanje ino obhajilo.

Pr.  Kaj moremo per evangelji ftoriti?

Odg.  Per evangelji fe moremo fpomniti, de
je nafha dolshnoft, navuke evangelja sna-
ti, tudi pred želim fvetam fposnati, nje
sagovarjati, ino po njih shivčti.

Pr.  Kaj moremo per ofrovanji ftoriti?

O^.Per ofrovanji moremo nafho mifel ino
namejn s’ miflijo ino s’ namejnam mefh-
nika fkleniti, ino fe Bogu ofrati.

Pr.  Kaj imamo per povsdigovanji ftoriti?

Odg . Per povsdigovanji moremo Jesufa Kri-
ftufa pod podobami kruha ino vina mo¬
liti, ino kadar na perfi terkamo, fpo¬
snati, de fo nafhi grehi nad fmertjo Je¬
sufa Kriftufa krivi. Tudi moremo nafhe
grehe sgrivati, včro, vupanje ino lubesen
obuditi.

Pr.  Kaj moremo per obhajili mefhnika ftoriti ?

Odg.  Per obhajili mefhnika, zhe fe kdo v*
djanji ne obhaja, naj on tifto na duhov¬
no visho ftori, to fe pravi, on more shelje
imeti, refhno telo Jesufa Kriftufa vred¬
no prijeti.

2. Od predig.

Pr.  Kaj fhc vezh k’ boshji flushbi f lil hi?

Odg.  P ridiga, poflufhanje bosbje befede, tudi
flifhi k 5  boshji flushbi.

Pr.  Sakaj moremo predigo flifhati?

Odg,  Predigo moremo flifhati:

1. Ker fe v’ predigah boshja befeda
pove ino raslaga.

2 Ker malo kateri zhlovek refnize nafhe
vere sadofti dobro ve ino saftopi; sa¬
kaj njih veliko v’ mladofti ne poflu-
fb a sadofti dolgo, ino fkerbno ker-
fhanfkiga navuka, v’ katerim fe verni
ino djanjfki navuki raslagajo.

Pr.  Kaj more tifti ftoriti, kateri liozhe is
predig kaj prida imeti?

Odg.  Kdor hozhe is predig kaj prida imeti,
more: l.Bres rasmifhlenja ino prav svefto
poflufhati. 2. To, kar le pove, more na
febe oberniti, ne drugim ozhitati. 3. Sad-
nizh more pravo volo imeti, ino fi persa-
devati, navuke predgarja ispolniti.

§, 2. Od treh sadnih sapovedi zirkve.

C. Tretja zirkvena sapoved: Dershi sapovedane
poftne dnf, kakor fhtiridefetdanfki poft, fhtiri
kvatre, ino druge sapovedane pofte: tudi fe
sdersbi ob petkih ino fobotah od m eten e jedi.

Pr.  Kaj sapove tretja zirkvena sapoved?

Odg,  Tretja zirkvena sapoved sapove, de fe
imamo ob petkih ino fobotah od niele-
nih, ob drugih sapovedanih poftih pa tudi

43

od vfeh Tort mlezhnih ino jajzhnih jedi
sdershali; svunaj zhe je vshitek takih je¬
di she perpufhen fkos pravizhno ino
gmajn navado, kakor je fkoro v’ vfeh
nemil!kih deshelah vpelana.

Pr.  Ali fe tretja sapo ved she žela ispolni,
zhe fe ob sapovedaoih poftih le od pre¬
povedanih jedi sdersbimo?

Odg.  De fe tretja sapoved žela ispolni, mo¬
remo ob sapovedanih poftih fi tudi kaj
pertergati, katero perterganje v’lem obfto-
ji,defe zhres den le enkrat do filiga najemo.

D. Zheterta zirkvena sapoved: t Spovt5j fe vfako ldto

naj men je enkrat naprejpoftavlcnimu fpovedniku,
ino prejmi ob velikonozhnim zhafi prefveto
reflino telo.

Pr.  Kaj sapove zheterta zirkvena sapoved?

Odg.  Zheterta zirkvena sapoved sapove vfa-
koletno fpoved, ino tudi fveto obhajilo
ob velikonozhnim zhafi.

E, Peta zirkvena sapoved: Ne imej fvatovfhine

ob prepovedanih zhafih.

Pr.  Kaj je fkos peto zirkveno sapoved pre¬
povedano?

Odg.  c Skos peto zirkveno sapoved je prepo¬
vedano, od perve adventne nedele no¬
ter do prašnika fvetih treh kralov, inr*
od pepelnizhne frede noter do perve ne¬
dele po veliki nozhi fvatovfhino imeti,

4 *

IV. P o f t a v a.

Od fvetih Sakramentov.

L  R a s d e 1 i k.

Od fvetih Sakramentov fploh.

Pr.  K nj  je Sakrament?

Odg.  Sakrament je vidno snamenje nevidne
gnade, katero je od Kriftufa, nalhiga Go-
fpoda, k’ nafhimu pofvezhenju poftavleno.

Pr,  Kako bomo mi fkos fvete Sakramente
pofvezheni?

Odg.  Mi bomo fkos fvete Sakramente pofvezhe¬
ni, ker nam eni pofvezhujozho gnado ino
opravizhenje delijo, drugi pa to gnado
naf pomnosbijo.

Pr.  t Skos katere Sakramente fe nam navad¬
no pofvezhujozha gnada ino opravi¬
zhenje podeli?

Odg.  Pofvezhujozha gnada ino opravizhenje
fe nam navadno fkos Sakramente ker-
fta ino pokore podeli.

Pr.  Od koga imajo Sakramenti fvojo raozh
k’ djanju ?

Odg.  Sakramenti imajo fvojo mozh k’ djanju
od fvojiga sazhetnika Jesufa Kriltjufa.

Pr.  Koliko je Sakramentov, ino kako fe
imenujejo ?

4.5

Odg.  Sakramentov jefedem; onife imenujejo:

1. 4 Sv. Kerft.

2. ,Sv. Firma.

3. <Sv. Refhno Telo.

4. ,Sv. Pokora.

5. t Sv. Poflcdno olje.

6. ^Sv. Mefhmkovo shegnovanje.

7. t Sv. Sakon.

II.  R a s d e 1 i k.

Od Cvetih Sakramentov pofebej.

1. Od Sakramenta fvetiga kerfta.

Pr.  Kaj je fveti kerft?

Odg,  t Sveti kerft. je pervi ino naj potrebnefhi
Sakrament, v’ katerim zhlovek fkos vo¬
do ino befedo bosbjo od poerbaniga greha,
ino od vfeh drugih pred^kerftam ftorje-
nih grehov ozhifhen, ino v’ Kriftufi ka¬
kor novaftvark’ vezhnimu shivlenju pre¬
rojen ino pofvezhen bode.

Pr.  Sakaj fe fveti kerft imenuje pervi Sa¬
krament?

Odg.  ,Sveti kerft ie imenuje pervi Sakrament
sato v ker more zhlovek pred kerfhen biti,
preden sa more en drugi Sakrament prijeti.
Pr.  Sakaj fe fveti kerft imenuje naj potreb¬
nefhi Sakrament?

Odg.  .Sveti kerft fe imenuje naj potrebnefhi
Sakrament, ker bres kerfta nikdo, zelo
noben otrok, svelizhan biti ne more.
Pr.  Kaj nam dopernefe Sakrament fvetiga
kerfta?

46

Oc/jg.Sakramentfvetiga kerfta nam dopernefe:

1. Odpufhanje poerbaniga gy r #ha, ino
vfeh drugih pred kerftam ftorjeriih gre¬
hov, tudi vfeh vezhnih ino zhalnih
fhtrajfing.

2. Nafbi dufhi fe v’ tiflim bosbja gna-
da dodeli, 1’kos katero mi opravizhe
ni/ otrozi boshji, ino erbizhi vezhni-
ga svelizhanja poftanemo.

3. Ti, kateri kerft prejmejo, pridejo v'
zirkvo, ino poftanejo nje vudi.

4. Dufhi fe neisbriflivo snamenje vtif-
ne, sa tega volo tudi kerita ni-
kdo ne more vezli kakor enkrat s’ ve-
lanjam ino bres fmertniga greha prejeti.

Pr.  Kdo fme kerftiti?

Odg.  V’fili fme vfak zlilo vek keiftiti; svunaj
te pa imajo farno fhkofiino farmefhtri pra-
vizo kerftiti; s’ njih perpufhenjam pafrne-
jotudidrugi mefhniki ino diakoni kerftiti.

Pr.  Kaj more tifti ftoriti, kateri kerfhuje?

Odg.  Kateri kerfhr.je, more :

f. Mifel ali namejn imeti, po poftavi
Jesufa Kriftufa kerftiti.

2. On more perfhono, katero kerfhuje,
s’ natura If k oj vodoj politi.

3 On more med polivanjam te befede
isrezhti: Jes tebe kerftim v’imeni Boga
Ozheta, ino c Sina, ino fvetiga Duha.

Pr.  Kaj fo botri ftoriti dolshni?

Odg.  Botri fo dolshni, tifte, katerim fo per
kerfti botri, zhe ftarfhov ni, ali zhe ftarfhi
to samudijo, v’ kerfhanfki veri dobro
podvuzhiti.

47

.§. 2. Od Sakramenta fvete firme.

Pr.  Kaj je fvela firma?

Odg.  t Sveta firma je Sakrament, v’ katerim
kerfhen zhlovek fkos fveto krishmo ino
befedo boshjo od fvetiga Duha v’gnadi
poterdjen bode, de on fvojo vero fta-
novitno fposna, ino po tifti sljivi.

Pr.  Kaj nam dopernefe fveta firma ?

Odg.  c Sveta firma pomnosbi pofvezhujozho
gnado, ino dodeli to pofebno gnado, de
kerfhen zhlovek vero ftanovitno fposna,
ino po tifti shivi; ona tudi dufhi vtifne
neisbriflivo .snamenje, sa tega volo ne
morenikdo vezh, kakorenkratfirman bili.

Pr.  V’ kakfhnim ftani more zhlovek bili, de
fveto firmo vredno prejme ?

Odg.  De fveto firmo vredno prejmejo, more¬
jo fofebno odrafheni ludje v’ veri ino
v’temu, kar ti Sakrament sadene, dobro
podvuzheni, ino v’ ftani gnadebiti; oni
fe morejo tudi s’ molitvijo ino s’ dru¬
gimi dobrimi delami k’ temu perpraviti.

Pr.  Bodo k’ fveti firmi Ludi botri isvoljeni?

Odg.  Tudi k’fveti firmi bodo botri isvoljeni.

§. 3. Od prefvetiga Sakramenta refhniga
’ Teleja.

Pr.Kaj jeSakrament prefvetiga refhnigaTelefa?

Odg.  Sakrament prefvetiga refhniga Telela je
naj fvetejfhi Sakrament, je pravo telo
ino prava kri nafhiga Gofpoda Jesufa
Kriftufa pod podobami kruha ino vina.

48

Pr.  Kako je telo ino kri Jesufa KriftuTaV
prefvetim refhnim telefi prizhujofzho ?

Odg.  1. Pod podobami kruha je%hM) telo
Jesufa Kriftufa, tedaj tudi njegova kri
ino dulha prizhujozha.

2. Pod podobami vina ni le kri, ampak tu¬
di telo Jesufa Kriftufa ; on je pod vla-
koj podoboj, ino pod vfakim tudi naj
menjfhim delam tiftib zel, kakor
Bog ino zhlovek, prizhujozh.

Pr,  Kaj fe is te'ga svisha?

Odg.  Is tega fe svisha :

1. De Jesufa Kriftufa v’ prefvetim Sakra-
menli refhniga telefa moliti moremo.

2. De tifti, kateri Sakrament fveliga rdfh-
niga telefa tudi le pod enoj podoboj,
ali tudi le v’ enim deli hoftie savshije,
Jesufa Kriftufa zeliga, to je, tako dobro
njegovo telo kakor njegovo kri prejme.

3. De Jesuf Kriftuf tako dolgo, dokler
podobe nifo pozerane, pod tiftimi
vfelej prizhujozh oftane.

Pr.  Kda ino k’ zhemu je Jesuf Kriftuf Sakra¬
ment fvetiga refhniga telefa noterpoftavil?

Odg.  Jesuf Kriftuf je Sakrament fvetiga refhni¬
ga telefa noterpoftavil, kadar je s’ Tvoji¬
mi jogri velikonozhno jagne jedel:

1, K’ fpominu fvojiga terplenja ino fmerti,

2. De bi dufhe vernih k’ vezhnimu shi-
vlenju fhpishal.

Pr.  Ali lino mi dolshni, Sakrament fvetiga
refhniga telefa prejeti 1

49

Odg.  Mi fmo dolshni, Sakrament fvetiga
refhniga telefa prejeti, ker je to Jesuf
Kriftuf ozhitno sapovedal, ino ga noter+
poftavil, de bi naf k’ vezhnimu shivld-

. nju fhpishal.

■Pr.  Kda fmo dolsbni, Sakrament fvetiga
refhniga telefa prejeti?

Odg.  Po sapovedi zirkve fmo dolshni pod
fmertnim greham, Sakrament fvetiga
refhniga telefa naj menje enkrat v’ leti,
ino fizer ob velikonozhnira zhafi, pre¬
jeti.

Fr-  Ali ti fveti Sakrament fhe tudi ob dru¬
gih zhafih prejeti moremo?

Odg.  Ti fveti Sakrament moremo tudi pre¬
jeti v’ fmertni nevarnofti, ker je popot-
niza k’ vezhnimu svelizbanju. Zirkva
tudi sheli, de bi ga verni vezbkrat v’
leti prejeli, ker je duhovna fhpisha ino
sbivesh dufhe.

a,  Od perpravlenja k’ vrednim« vshitku lega
Sakramenla.

Pr.  Kaj moremo ftoriti, ako hozhemo fveto
refhno telo vredno prejeti?

Odg.  Ako hozhemo fveto refhno telo vredno
prejeti, fe moremo poprej prav ino do¬
bro k’ tdmu perpraviti.

Pr.  Kolikojno je perpravlenje k’ vrednim«
vshitku fvetiga refhniga telefa ?

Odg  Perpravlenje, katero je k’ vrednim«
vshitku fvetiga refhniga telefa potrebno,
je dvojno; eno sadene dufho, drugo telo.

P

50

Pr.  V’ zhemu obftoji perpravlenje, katero
dufho sadene ?

Odg.  Perpravlenje, katero dufho sadene, ob¬
ftoji v’ zhiltofti vefti, ino v’ pobosh-
nofti ferza.

Pr.  Kaj fe pravi: zbifto veft irae'ti?

Odg.  Zhifto veft imeti, fe pravi, od fmert-
nih grehov proft biti, to je, v’ ftani po-
fvezhujozhe gnade fe snajti.

Pr.  V’ zhemu obftoji poboshnoft ferza ?

Odg.  Poboshnoft ferza obftoji;

1. Y’ obudenju vere, vupanja ino lubesni.

2. V’ molenji prefvetiga Sakramenta
refhniga telefa.

3. V’ hvaleshnimu fpominu na fmert
Jesufa Kriftufa, na katero fpomniti je
ti Sakrament noterpoftavlen ino vshi-
vati sapovedan.

4. V’ ponisbnofti ino obudenji drugih
kerfhanfkih zhednolti, fofebno pa v’
lubesni blishniga.

Pr.  Kako fe moremo, kaj telo sadene, per-
praviti, de 'Sakrament fveliga refhniga
telefa vredno prejmemo?

Odg.  De Sakrament fveliga refhniga telefa
vredno prejmemo, moremo svunaj ne¬
varne bolesni:

1. Od polnozbi tefh biti.

2. V’ pofhtenim oblazhilu priti, ino s’
naj vezhim pofhtovanjam k’ bosliji
miši perftopiti. .

5t

b.  Od tega, kar je per vshivanji fvetiga refhniga
telefa ftoriti.

Pr.  Kaj moremo ftoriti, kadar fe pred ob-
hajilam Confiteor moli?

Odg.  Kadar fe pred obhajilam Confiteor
moli, moremo fhe enkrat grivingo zhres
nafhe grehe obuditi.

Pr.  Kako fe moremo sadershati, kadar mefh-
nik ludem fveto hoftjo pokashejo?

Odg.  Kadar melhnik ludem fveto hoftjo po¬
kashejo, moremo tifto ponishno moliti,
na perfi terkati, ino rezhi: Gofpod, jes
nifim vreden, de ti grefh pod mojo ftrč-
ho, ampak rezhi le befedo, ino osdra-
vlena bo moja dufha.

Pr.  Kako fe imamo per prejemanji fvete
hoftje sadershati ?

Odg.  Per prejemanji fvete hoftje fe vufta
zhedno odprejo, fe polosbi jesik na fpod-
no vuftnizo, fe vseme bel pert, zhe je
kateri pred rokami, pred fe, fe savshije
fveta hoftja bres shvezhenja ali dolgiga
dershanja v’ vuftah.

c.  Od tega, kar po fvetim obhajili ftoriti moremo.

Pr.  Kaj moremo po fvetim obhajili ftoriti?

Odg.  Po fvetim obhajili moremo:

1. Jesufa Iiriftufa sahvaliti sa nefkonzhno
gnado, katero je on nam fkos to fka-
sal, de fe je vredniga ftoril, k’ nam
priti;

2, Njega v’ ponishnofti moliti;

D 2

52

3.  4 Se njemu gorofrati;

4. Njega profiti, de bi on a’  fvojoj gna-
doj v’ naf ftanovitno oftati hotel;

5. Vero, vupanje ino lubesen obuditi,
ino vfe ftorjene dobre naprejvsetja
ponoviti;

(j. Njemu vfe nafhe nadloge ino potrebe
dufhe ino telefa naprejnefti.

§. 4. Od Sakramenta pokore.

Od tega, kar je najpred od tčga Sakramenta po¬
treba snati.

Pr.  Kaj je Sakrament fvete pokore?

Odg.  Sakrament fvete pokore je Sakrament,
v’ katerim k’ temu poftavlen mefhnik
na meflo Boga grefhniku po kerftu ftor¬
jene grehe odpufti, ako fe njih sgrivano
ino zhifto fpove, tudi refnizhno volo
ima, fe pobolfhati, ino pravo pokoro
delati.

Pr.  Je Sakrament fvete pokore vfem potreben ?
Odg,  Sakrament fvete pokore je vfem potre¬
ben, kateri fo po kerftu fmertno grefhili.
Pr.  Kaj mi sadobimo fkos Sakrament fvete
pokore?

Odg.  Mi sadobimo fkos Sakrament fvete po¬
kore : 1. Odpufhanje grehov. 2. Odpu-
fhanje vezhnih fhtrajling. 3» Gnado
boshjo. 4. Mir vefti.

Pr.  Kaj fe pravi: pravo pokoro delati?

Odg.  Pravo pokoro delati, fe pravi, k’ Bogu
fe verniti, od kateriga fe je kdo fkos
greh odvernil, fvoje grdhe zhertiti, ref-

53

ni zimo sgrivati, tiftih (e fpovedati, ino
sa nje sadofti ftoriti.

Pr.  Kaj je k’ Sakramentu pokore potrebno?

Odg.  K’ Sakramentu pokore je pet d^lov
•potrebnih.

Pr.  Kateri fo ti pet ddli?

Odg.  Ti pet deli fo: 1. Premifhlavanje velli.
2. Grivinga. 3.  Terdno naprejvsetje. 4.
4 Spoved. 5,  Naloshena pokora.

a.  Od premifhlavanja vefti.

Pr.  Kaj fe pravi: včft premifhlavati?

Odg,  Veft premifhlavati, fe pravi, premifliti,
kaj fmo mi od fvoje sadne fpovedi, ali
od zbafa, kadar fmo sazhdli greli fposna*
ti, pregrefhili.

Pr.  Kaj moremo per premifhlavanji vdfti
ftoriti ?

Odg.  Per premifhlavanji vefti moremo naj
poprej fvetiga Duha na pomozli klizati,
de naf rasfveti ino nam fposnati dd,
kaj ino s’ zhem fmo mi pregrefhili, po¬
tem moremo premifliti:

,Sploh :

Ali fmo s’ mifhlenjam, s’ poshelenjam,
s’ befedami, ali zelo v’ djanji grefbili.
Sraven tega fe moremo tudi fpomniti
na forto ino fhtevilo fmertnih grehov,
kakor tudi na okolfhine, katere greh sa
posnanje povezhajo ali. fpremenijo.

Pofebej:

1. Ali fmo soper defet boshjih sapovedi,
ali soper pet zirkvejiih sapovedi grefbili

54

2- Ali (mo eniga ali vezh, laftnih ali
tudi ptujih grehov krivi.

3. Ali fmo dela milofti proti blishniinu
fkasati, ali kaj drugiga dobriga, kar
fmo ftoriti dolshni bili, opuftili.

4. Ali fmo dolshnofti fvojiga ftana (pol¬
nili ali ne.

Pr.  Kaj je per premifhlavanji hudih mifli
ino shelj sapomniti?

Odg.  Per premifhlavanji hudih mifli fe more
gledati, zhe je zhlovek radovolno do-
padenie imel, ino per sheljah, ali je on
penolil, ako ravno djanje fe ni sgodilo.

Pr.  Kako fe sna zhlovek per premifhlavanji
vefti na fhtevilo fmertnih grehov (pom¬
niti?

Odg.  Per premifhlavanji vefti fe sna zhlo¬
vek na fhtevilo fmertnih grehov (pom¬
niti, kadar on pomifli, zhe fe je greh
vfak den, vfak teden, vfak mefez sgo-
dil, ino kolikokrat na den, na teden
ali mefez.

b.  Od grivinge.

Pr.  Kaj je grivinga?

Odg , Grivinga je zhertenje greha zhres vfe
hudo, ino snotrajna shaloft zhres ras-
shalenje Boga, s’ terdnim naprejvsetjam,
Boga ne vezh rasshaliti.

Pr.  Kakfhna more grivinga biti?

Odg.  Grivinga more biti: 1. snotrajna, 2.
zhres naturo, 3. zhres vfe drugo, ino
4» zhres vfe grehe.

N

55

Pr. Kako je grivinga snotrajna?

Odg.  Grivinga je snotrajna, kadar ni farno
v 1  vuftali, ampak tudi v’ ferzi, to fe pra¬
vi, kadar grefhnik ne isrezhe farno s’
befedami tvoje s hal o Iti, temuzh kadar
tudi snotraj v 1  ferzu skalo ft obzhuti.

Pr. Kako je grivinga zhres naturo ?

Odg . Grivinga |e zhres naturo, kadar je grefh¬
nik 1'kos gnado fvetiga Duha, ino fkos
zhresnaturne vsroke k’ grivingi ganjen.

Pr.  Kda je grivinga farno naturna ?

Odg.  Grivinga je lamo naturna, kadar grefh¬
nik farno sa pofvetnih vsrokov volo greh
obshaluje ino zherti 5  poltavim, ker je
zhafno nefrezhen poftal, ino v’ framoto
ali fhkodo prilhel.

Pr. Ali je farno naturna grivinga sadofti, per
Bogu odpufhenje sadobiti ?

Odg.  ^Samo naturna grivinga ni sadofti, per 1
Bogu odpufhenje sadobiti.

Pr. Kda je grivinga zhres vfe drugo? j

Qdg.  Grivinga je zhres vfe drugo, kadar je 1
grefhniku bolj skal, de je Boga rassha-
lil,  kakor de bi vi e na fveti bil sgubil.

Pr. Kako je grivinga zhres vfe grehe ?

Odg.  Grivinga je zhres vfe grehe, kadar vfe
grehe, nobeniga vunvsetiga, obfeshe.

Pr. Kolikojna je zhresnaturna grivinga?

0<lg>  Zhresnaturna grivinga‘ je dvojna: po-
polnama ino nepopolnama.

Pr.  Kaj je popolnama grivinga?

Odg.  Popolnama grivinga je zhresnaturna
shaloft ino zhertenje greha, ker fino

Boga, naj vikfhi dobroto, katero zhres
vfe lubiino, rasshalili; sraven tega more
terdno naprejvsetje biti, Boga ne vezli
rasshaliti.

Pr.  Kako Te popolnama grivinga obudi ?

Odg t  Popolnama grivinga fe tako obudi:

Moj Bog! vli moji grehi me is ferza
grivajo, ker fim jes fkos nje tebe, mo-
jiga lubesniviga Boga, naj vikfhi ne-
fkonzhno dobroto, katero is ferza lubiin,
rasshalil. Jes li terdno naprejvsemem,
s’ tvojoj gnadoj mojo shivlenje pobol-
1’liati, ino raji hi vfe,  tudi fmert terpeti,
kakor tebe, mojiga Boga, naj vikfhi do*
broto, s’ enim greham vezli rasshaliti.
Daj meni gnado, mojo naprejvsetje der-
shati, sato te profim fkos nefkonzhano
saflnshenje tvojiga boshjiga t Sina, na-
fhiga Gofpoda ino Svelizharja, Jesufa
Kriftufa.

Pr.  Kaj more tifti ftoriti, kateri hozhe po¬
polnama grivingo obuditi?

Odg.  Kdor hozhe popolnama grivingo obu¬
diti, more: 1. Boga sa njegovo gnado
profiti. 2.  t Si dobro k’ ferzu vsdti, kdo
tifti je, kateriga je on rasshalil. 3. Vezh-
krat grivingo obuditi.

Pr.  Kda je zhlovek dolshen, popolnama gri¬
vingo obuditi ?

Odg.  Zhlovek je dolshen, popolnama grivingo
obuditi: 1. Kadar bi imel en fvet Sakra-
ment prejetij pa ni v 1  ftani gnade, ino

57

I ierloshnofti nima, fe fpovedati. £. Ko-
ikorkrat fe v’ fmertni nevarnofti snajde.
Pr. Kda 1'he je vezk popolnama grivinga
obuditi ?

Odg.  Prav liaflivo je, popolnama grivingo
vfak den obuditi, polebno prejden fpat
gremo.

Pr. Kaj nam dopernefe popolnama grivinga?
Odg.  t Skos popolnama grivingo sadobijo vfi
tifti odpufhanje vfek grehov, kateri ni¬
majo perloshnofti, pa vunder pravo vo-
lo, fe fpovedati, kak hitro je mogozbe.
Pr.  Kaj je nepopolnama grivinga?

Odg.  Nepopolnama grivinga je zhresnaturna
shaloft ino zhertenje greha, ali sato, ker
je greh lam na febi gerd, ali sato, ker
grefhnik nebefa sgubi, ino vezhno fhtra|—|
lingo v 1  pekli saflushi; sraven tega more
terdno naprejvsetje biti, Boga ne vezli
rasshaliti.

Pr. Kaj more grefhnik, kateri nepopolnama
grivingo obudi, fhe vezli ftoriti?

Odg.  Grellmik, kateri nepopolnama grivingo
obudi, more (kos saflushenjeJesulaKri-
ftufa odpufhanje fvojih grehov vupati,
ino Boga kakor sazh^tnika vfe pravize
ino fvoje pravizhnofti lubiti sazheti.

Pr. Kako fe nepopolnama grivinga obudi ?
Odg.  Nepopolnama grivinga (e tako obudi:
Moj Bog! meni je shal is zeliga ferza,
de (im tebe rasshalil. Jes zhertim ref-
nizhno, ino fovrashim is ferza moje
grehe sato, ker lo na febi gerdi, kakor

58

tudi sato, ker fim fkos nje nebefa sgu-
bil, ino pekel saflushil; ino kakor jes
grehe fovrashim ino zhertim, tako jes
pravizo, ino tebe, o moj Bog! odsdaj
lubim, kateri fi sazhetik vfe pravize.
Jes savupam od tvoje nefkonzhne mi-
lofti, 1'kos saflushenje Jesufa Kriftufa mo-
jiga svelizharja odpufhanje mojih gre¬
hov, ino fi terdno naprejvsemem, s 1  tvo-
joj gnadoj sa naprej ne vezli grefhiti.

c.  Od terdniga naprejvsetja.

Pr.  Kaj je terdno naprejvsetje ?

Odg.  Terdno naprejvsetje je refnizhna vola,
fvojo shivlenje pobolfhati, ino ne vezh
grefhiti.

Pr.  K’ zhemu more ti perpravlen biti, ka¬
teri refnizhno volo ima, fe pobolfhati ?

Odg.  Kdor refnizhno volo ima, fe pobol¬
fhati, more perpravlen biti:

1. Vfeh grehov, kakor tudi blishnih per-
loshnolti ino nevarnofti k 1  grehu fe
ogibati.

2.  Vfemu nagnjenju k’ grehu fe soper-
ftaviti, ino vfe k’ ohranjenju gnade
potrebne pomozhi prejeti.

3. Ptujo blago nasaj dati, pohujfhanje,
katero je greh ftoril, ino fhkodo, ka¬
tera fe je blishnimu na njegovi zhafti,
na blagi ali na drugo vislio sgodila/
sopet popraviti.

4. V tem fovrashnikam ino rasshalnikam
is ferza odpuftiti.

59

5. Vfe dolshnofti fvojiga ftana svefto
fpolniti.

d.  Od fpovedi.

Pr.  Kaj je fpoved?

Odg.  t Spoved je sgrivano fposnanje, fkos
katero fe grefhnik pred sa fpovedova-
nje pravizhno poftavlenim mefhnikam
fvojih ftorjenih grehov obtoshi, de bi
od njega odveso sadobil.

Pr.  Kakfhna more fpoved biti?

Odg.  t Spoved more zhifta biti.

Pr.  Kako je fpoved zhifta?

Odg.  t Spoved je zhifta, kadar fe grefhnik
vfeh fvojih fke ne fpovedanih grehov
pred fpovednikam zhifto, pravizhno, ino
bres sadershanja obtoshi, tako, kakor fe
on po fkerbnim premifhlavanju vefti
kriviga fposna.

Pr.  Ali fpoved vela, ako grefhnik is ftraha
ali framoshlivofti v’ fpovedi fmerten
greh samolzhi?

Odg.  Ako grefhnik fmerten greh is ftraha
ali is framoshlivofti v 1  fpovedi samolzhi,
njegova fpoved ne le nizh ne vela, am¬
pak taki grefhnik fhe en nov fmerten
greh ftori, ker on Sakrament pokore
nevredno prejme.

Pr.  Kaj more grefhnik ftoriti, kateri je v’
fpovedi.fmerten greh vddama ali is ob-
dolshlive nemarno Iti samolzhal?

Odg.  Grefhnik, kateri je v 1  fpovedi frnerlen
greh vedama, ali is obdolsklive nernar-

nofti samolzhal, ni farno dolshen, tega
saniolzhaniga greha fe fpovedati, ampak
fe tudi obtoshiti:

1. V’ koliko fpovedih je on ti greh
samolzhal.

2. More on vfe fpovedi, katere je on po
samolzhanim grehu opravil, ino v’ ka¬
terih fe je on fmertnih grehov obto-
shil, kakor tudi tifto fpoved popolnama
ponoviti, v’ kateri je (inerten greh sa¬
molzhal, zhe fe je v’ tifti fpovedi tu¬
di drugih fmertnih grehov (povedal.

3. t Se more fpovedati, ako je on, ino
kolikokrat v’ tem ftani pre Cveto refhno
telo prejel, ino ako fe je to tudi ob
velikonozhnim zhafi sgodilo.

4. More povedati, ali je tudi druge fvete
Sakramente v 1  tem ftani prejel.

Pr.  Ali zhlovek ima vsrok, per fpovedi fe
framovati ali bati ?

Odg.  Zhlovek nima vsroka, per fpovedi fe
framovati ali bati:

1. Ker fe on ni framoval pred Bogam,
kateri vfe vidi, grefhiti, ino ker le ni
bal od njega vekomaj pogublen biti.

2. Ker je bolfhi fvoje grehe na tihem
fpovedniku povedati, kakor v’ grehih
nepokojno shiveti, nefrezhno vmreti,
ino na foden den sa tega volo pred
želim fvetam saframovan biti.

3. Ker fe fpovednik fam laftnih flabo-
fti kriviga ve, ino sa tega volo s’
grellmikam vfmilenje ima.

61

4. Kčr je fpovednik pod fmertnim gre-
ham, ino pod naj oftrejlhimi zhafni-
mi ino vezhnimi fhtrajfingami mol-
zhati dolshen.

Pr.  Kako fe more grefhnik v 1  fpovedi fpo-
vedati ?

Odg.  Grefhnik fe more v 1  fpovedi:

1. Vfelej saftopno, ino kolikor je rao-
gozhe, s’ pofhtenimi befedami fpo-
ve dati.

2.  Tako govoriti, de je le od fpoved-
nika, ne pa tudi od okoliftojezkih
flifhan.

Pr.  Ali fmo mi dolshni, tudi odpuftlivih ali
majhnih grehov fe (povedati ?

Odg.  Mi ni fmo dolshni, odpuftlivih ali majh¬
nih grehov fe fpovedati, vunder je to
prav haflivo ino dobro.

Pr.  Kaj more grefhnik ftoriti, prejden sazhne
grehov fe fpovedovati ?

Odg.  Prejden grefhnik sazhne grehov fe
fpovedovati, more poklekniti, fveti krisk
ftoriti, ino k 1  fpovedniku rezhti: Zliafti-
vreden, jes njih profim sa fveti shegen,
de bi fe fvojih grehov prav ino zhifto
fpovedati mogel.

Pr.  Kaj more ftoriti, kadar je on od fpo-
vednika shegen prejel ?

Odg.  Kadar je on od fpovednika shegen pre¬
jel, more, ako zhaf ino okollhine per-
puftijo, ozhitno fpoved ali Confiteor mo¬
liti. Tako: Jes vbogi grefhni zhlovek
fe fpovem ino fposnam Bogu, vfegamo-

62

gozhnimu, Marii prezhifti divizi, vlem
lubim fvetnikam, ino njim, duhovni
ozha, na mefto Boga, de fim od moje
sadne fpovedi, katera je bila ("tukaj le
imenuje den sadne fpovedi) doftikrat
ino veliko grefhil s’ millami, s 1  beleda-
mi ino s 1  djanjam; pofebno pa, de fim
i. t. d.

Sdaj fe sazhne po sgoraj popifani vislii,
ino kako fe vfak grefhnik pred Bogam
kriviga fposna, fvojih grehov fpovedo-
vati.

Pr.  Kako fe fpoved fklene ?

Odg.  t Spoved fe fklene s’ temi befedami:
Ti ino vfi moji drugi vedni ino neved¬
ni grehi, katere fim ali fam ftoril, ali
fim kriv bil, de fo nje drugi ftorili,
mene is ferza grivajo, ker fim fkos nje
Boga, naj vikfhi ino vfe lubesni vredno
dobroto, rasshalil. Jes li tudi terdno
naprejvsemem, mojo shivlenje pobol-
fhati, vfeh perloshnofti k’ grehu fe var-
vati, ino nikdar vezli grefhiti. Jes njih
profim, zhaftivredni, sa odveso mojih
grehov ino sa vredno pokoro.

e.  Od naloshene pokore ali sadoftiftorjenja.

Pr.  Kaj fe saftopi pod naloshenoj pokoroj,
katera k’ Sakramentu fvete pokore flifhi ?

Odg.  Pod naloshenoj pokoroj, katera k 1  Sa¬
kramentu fvete pokore flifhi, fe safto-
pijo tifte dela, katere fpovednik grefh-

63

niku sa (povedane grehe sa pokoro na-
loshijo.

Pr.  Sakaj fo grefhniki dolshni, Bogu The
sadofti ftoriti, ako ravno je she Kriftuf
sa grehe sadofti ftoril?

Odg.  Grefhniki fo tudi, ako ravno je she
L  Kriftuf sa grehe sadofti ftoril, flie dol¬
shni, Bogu sadofti ftoriti:

1. Ker ti, kateri hozhejo Iv-iftufoviga
sadoftiftorjenja deleshni poltati, k’ te¬
mu pomagati ino toliko ftoriti morejo,
kolikor premorejo, de bi Bogu ftor-
jeno rasshalenje popravili.

'* 2.  Ker Bog grel hnike, katerim je dolg
greha ino vezhno lhtra]fingo odpultil,
i'he tudi vezhkrat zhafno fhtrajfuje.
Pr.  Je naloshena pokora potreben del k’ Sa¬
ki amentu pokore?

Odg.  Naloshena pokora je tako potreben del
. k’ Sakramentu pokore, de bi, svunaj
nemogozhofti, tifto opraviti, Sakrament
pokore bres nje ne bil popolnama.

Pr.  Katere dela fe v 1  Sakramentu pokore
naloshijO ?

Odg.  Molitva, poft, almoshno dajati, ino dru¬
ge (pokorne dela, katere fo velikofti ino
kaki hinofti grehov permerjene, fe grefh-
niku sa pokoro naloshijo.

Pr.  Kako fe naloshena pokora more opraviti ?
Odg  Naloshena pokora fe more opraviti:

1. S 1  ponishnim ferzam.

2.  Svefto tako, kakor je naloshena.

3. Bres odloga, kakor hitro je mogozhe.

64

Perftdvik od odpuftkov.

Pr.  Kaj fo odpuftki?

Odg.  Odpuftki fo odpuflienje zhafnih fhtraj-
fing, katere bi mi po odpufhenim dolgi
grehov v’ tem shivlenji, ali pa po fmerti
terpeti mogli.

Pr,  Kaj morejo katolfhki kriftjani od od¬
puftkov verovati ?

Odg.  K-atolfhki kriftjani morejo od odpuft¬
kov verovati:

1. De prava zirkva od Jesufa Kriftufa
oblaft ima, odpuftke deliti.

2. De nam mozhno haflivo je, te od
zirkve deljene odpuftke sadobiti.

Pr.  Je vezh kakor ena forta odpuftkov?

Odg.  Odpuftki fo popolnama, ino fo tudi
nepopolnama.

Pr.  Kaj fo popolnama odpuftki ?

Odg.  Popolnama odpuftki fo odpufhanje
vfeh zhafnih fhtrajfing, katere je grefh-
nik saflusliil.

Pr.  Kaj fo nepopolnama odpuftki?

Odg.  Nepopolnama odpuftki fo ti f ti, fkos
katere ne bodo v le zhafue fhtrajfinge,
ampak le en del tiftih odpufhen. Tak- -
fhni lo odpuftki od fhtiridefet dni, od
eniga ali vezh let.

Pr.  Ali naf zirkva fkos odpuftke ne odveslie
od dolshnolti, sa grehe sadofti ftoriti?

Odg.  Zirkva naf fkos odpuftke ne odveslie
°  zelo od dolshnolti, sa grehe sadofti fto-
riti; ona le hozhe :

65

1. V’ naf duh pokore obuditi, ino fkerb
plazhati, s’ kateroj fpokorne dela
opravlamo.

2. Nafhi flabofli ino nepremoshnofti
na pomozh priti, katere naf vzhafi
sadershita, Bogu tako sadofti ftorili,
kako bi mogli.

Pr.  Kaj je na dalje potrebno, odpuflke sa-
dobiti ?

Odg . Odpuftke sadobiti, je potrebno:

1. De fmo v’ ftani gnade boshje.

2. De naprejpifane pogodbe ispolnimo.

* §. 5. Od Sakramenta pojledniga olja.

Pr.  Kaj je fveto poflddno olje?

Odg.  4 Sveto pofledno olje je Sakrament, v’
katerim bolnik fkos masanje s’ fvetim
oljarn ino fkos naprejpifano molitvo
mefhnika gnado boshjo k’ osdravlenju
dufhe ino vezhkrat tudi telefa- sadobi.

Pr.  Sakaj fe ti Sakrament imenuje pofled¬
no olje?

Odg,  Ti Sakrament fe pofledno olje ime¬
nuje, ker fe med vfemi fvetimi masa-
njami, katere je Gofpod, nafh svelizhar,
fvoji zirkvi sapovedal, naj na sadnjedeli.
Pr.  Kaj nam dopernefe fveto pofledno olje?
Odg.  e Sveto pofledno olje nam dopernefe:

1. Pomnoshenje pofvezhujozhe gnade.

2. Odpufhanje malih ino tiftih velikih
grehov, katerih fe bolnik is neob-
dolshlive posablivofti ali is nepre¬
moshnofti ni fpovedal.

E

66

3. Odrefherije od hudih naftopkov gre¬
hov ino od njih oftankov.

4. Mozh nadlesovanju ino fkufhnjavam
hudizha fe foperftaviti.

5. Poraozh proti preveliki bridkofli
blishne fmerti ino prihodne fodbe.

(j. Tudi vezhkrat telefno sdravje, kadar
je k’ dufhnimu svelizhanju.

p r .  Kako fe ima bolnik k’ poflednimu olju
perpraviti ?

Odg.  Bolnik fe ima k’ poflednimu olju per¬
praviti s’ shivoj veroj, ino s’ terdnim
savupanjam na Boga ; s’ popolnim isro-
zhenjam v’ boshjo volo; pred vfem pa
fe im& fkos fveto fpoved v’ ftan gnade
poftaviti, ali, zhe fe fpovedati ne more,
pravo grivingo zlires fvoje grehe obuditi.

Pr.  Je pofledno olje k’svelizhanju potrebno?

Odg.  Poflddno olje k’ svelizhanju ni zelo
potrebno, vunder bolnik naj ne samudi,
tifto prejeti, ino fizer savolo veliko gnad,
katere fkos tifto sadobi.

g, 6. Od Sakramenta mejhnikov shegnovanjn.

Pr.  Kaj je Sakrament. shegnovanja fploh?

Odg.  Sakrament shegnovanja fploh je Sakra¬
ment, fkos katdriga tiftim, kateri fe k’
flushbi zirkve podajo, duhovna oblaftino
pofebna gnada dodeljena bode, nekatere
zirkvene opravila k’ zhafti boshji ino k’
svelizhanju dufh pravino fveto opraviti.

Pr.  Kaj je Sakrament mefhnikoviga shegno¬
vanja pofehej?

67

Odg.  Sakrament mefhnikoviga shegnovanja
pofebej je Sakrament, 1'kos kateriga tem,
kateri sa mefhnike shegnani bodo, oblaft
tako dobro v’pravo telo Jesufa Kriftufa,
kakor tudi v’ duhovno telo, katero fo
verni, dodeljena bode.

Pr.  V’ zhemu obftoji oblaft mefhnikoviga
shegnovanja ?

Odg.  Oblaft mefhnikoviga shegnovanja ob¬
ftoji v’ temu:

1. De mefhniki kruh ino vino v’ pravo
telo ino v’ pravo kri nafhiga Gofpoda
Jesufa- Kriftufa fpremeniti, ino tiflo

* nebefbkimu Odletu ofrati samorejo,

2 De vernim grehe odpuftiti ali sader-
shati samorejo.

$. 7. Od Sakrament a fvetiga sakona.

Pr.  Kaj je Sakrament sakona?

Odg.  Sakrament sakona je nelozhliva savesa,
1’kos katero fe dvd nesakonfki kerfhan-
fki perfhoni, mosh ino shena, po na¬
vadni fhegi sarozhita, k’ zhemu njima
Bog fkos ti Sakrament gnado da, de v’
fvojim sakonfkim ftaui noter do fmerti
bogabojezha oftaneta, ino fvoje otroke
po kerfhanfkim Sledita.

Pr.  Kako imenuje apoftolPavl ti Sakrament?

Odg.  A.poftol Pavl imenuje ti Sakrament ve¬
lik Sakrament v’ Kriftufi ino v’ zirkvi;
ker duhovno edinolt Kriftufa s’ fvojoj
zirkvoj pomeni.

Pr,  K’ zh6mu je sakonfki lian poftavlen?

I' ?

68

Odg.  Sakonfki ftan je poftavlen:

1. De bi fe zhlovefhki rod pomnosliil.

2. De bi sakonfki en drugimu na po-
mozh bili.

3. Sa branilo soper nezhifto poshelenje
mefa.

Pr.  Je sakonfki ftan potreben?

Odg.  Sakon je fplob sa rasfhiranje zhlovefh-
kiga roda potreben, ne pa sa vfakiga
zhlovčka pofebej; sakaj nesakonfki ftan
je sa ene perfhone bol popolnama.

Pr.  Kaj nam dopernefe Sakrament sakona?
Odg.  Sakrament sakona pomnosbi pofvezhu-
jozbo gnado, ino da to pofebno gnado:

1. De sakonfki brumno noter do fmerti
vkupej shivijo.

2. De fvoje otroke v’boshjimu flrahujredijo.
Pr.  Kaj hozhe zirkva od perfhon, katere v’

sakon (topijo?

Odg.  Zirkva hozbe od perfhon, katere x*
sakon ftopijo:

1. De med njimi nobeniga sadersbka ni.

2. De sa tčga volo v’ sakon ftopijo, sa
zhefar volo je poftavlen.

3. De fe v’ boshjimu ftrahu s’ zhifto veftjo
v’ ti ftan podajo, ino sa tega volo poprej
k’ fveti fpovedi ino k’ obhajilu grejo.

Pr.  Kaj morejo tifti ftoriti, kateri v’ sakon
ftopijo?

Odg.  Tifti, kateri v’ sakon ftopijo, morejo tri¬
krat oklizani biti, fi sakonfko sveftoft
vprizho dvuj prizh pred fvojim farmefh-
tram oblubiti, ino fe porozhiti puftiti.

1 ' " -v \

69

Pr.  Katere fo dolshnofti sakonfkih med feboj?
Odg,  Dolshnofti sakonfkih med feboj fo te:

1. De mirno ino kerfhanfko med feboj
shivijo.

2. De mosh fvojosbeno kakor fvojo laftno
telo lubi, redi ino varuje ; sbena pa mo-
shu v’ pravizhnih rezheh pokorna je.

3. De eden drugiga v’ teshavah ne sapu-
fti, ampak oba svefto noter do fmerti
vkupej oftaneta.

Pr v Katere fo dolshnofti sakonfkih proti
fvojim otroka m ?

Odg.  Dolshnofti sakonfkih proti fvojim otro-
* kam fo, de oni tifte kerfhanfko redijo,
‘ino sa njih zhafno dobro ino vezhno
svelizhanje fkerbijo.

, , . .

Peta poftava.

Od kerfhanfke pravize.

Pr.  K a j je kerfhanfka praviza?

Odg.  Kerfhanfka praviza je: de fe hudiga
varujemo, ino dobro ftorimo.

P er vi del kerfhanfke pravize.

Varuj fe hudiga.

Pr,  Katdri je pervi del kerfhanfke pravize?
Odg.  Pervi del kerfhanfke pravize je: Varuj
fe hudiga.

Pr.  Kaj je hudo ali slo?

Odg.  Pravo ino edino hudo ali slo je greh.
Pr.  Kaj je greh fploh ?

70

Odg.  Gr6h fploh je radovolno prelomlenje
boshje sapovedi.

Pr.  Kolikoleri je greli?

Odg , Greh je dvoj: 1. Poerban grdh, ino 2.
ftorjen greh.

Pr.  Kaj je poerban greh?

Odg . Počrban greh je tifti, kateriga je Adam
v’ paradishi storil, ino mi v’ Adami, ino
kateriga fmo od njega počrbali.

Pr.  Kaj je ftorjen greh?

Odg.  .Storjen greh je prelomlenje boshje po-
ftave, katero grefbnikfam rad ftori.

Pr.  Kako fe ftori ftorjen ali laften greh?

Odg,  .Storjen ali laften greh fe ftori s’mifla-
mi, s’ befedami, ino s’ djanjam, ali s’ sa-
mudenjam tiftiga, kar je dolshnoft ftoriti.

Pr.  Kakfhen raslozhik je med 1 torjenimi grehi ?

Odg.  Raslozhik med ftorjenimi grehi je ti:
nekateri fo veliki ali fmertni, drugi pa
fo mali ali odpuftlivi grehi.

Pr.  Kaj je fmerten greh ?

Odg,  .Smerten grdh je veliko prelomlenje
boshje sapovedi.

Pr.  Kaj fmerten greh fhkodi?

Odg.  t Skos fmerten greh dufha sgubi du¬
hovno shivlenje, to je, pofvezhujozho
gnado boshjo; zhlovek poftane fovrash-
nik boshji, ino vezhne fmerti dolshen.

Pr,  Kaj fo odpuftlivi grehi?

Odg.  Odpuftlivi grehi fo male prelomlenja ,
boshje sapovedi.

pr,  Katere fo rasne forte ftorjenih grehov?

7X

Odg.  Rasne forte ftorjenih grehov fo te: 1.

t Sedem naglavnih ali poglavitnih grehov.

2. ,Sheft grehov soper fvetiga Duha. 3.

,Shtirje v' nebo vpijozhi grehi. 4. Devet

ptujih grehov.

Pr.  Kateri fo fedmčri naglavni grehi?

Odg.  Nafledni fo fedmeri naglavni grehi:

1. Napuh ali prevsetnoft. 2. Lakomnoft.

3. Nezhiftoft. 4. Nevdfhlivoft. 5. Po-
sbrefhnoft ali shertje ino pijanoft. 6,
c Serd ali jesa. 7. Lenoba ali vtraglivoft.

Pr.  Kateri fo fhefteri grehi soper fvetiga Duha ?

Odg.  ,Shefteri grehi soper fvetiga Duha fo:

1. Prevsetno na bosbjo miloft grefhiti.

2. Na boshji rmlofti obvupati.

3. ( Sposnani kerfhanfki refnizi fe soper-
flavili.

4. c Svojirau blisbnimusavolognade boshje
nevofhliv biti.

5. Proti svelizhanfkim opominam oterp-
no ferze imeti.

6. V’ nepokori do konza oflati.

Ti grdhi bodo teshko ali zelo ne, ne v’
tem, ne v’ unim shivlenji odpufheni.

Pr.  Kateri fo fhtirje v’ nebo vpijozhi grehi?

Odg.  ,Shtirje v’ nebo vpijozhi grehi fo:

1 Radovx>len poboj. 2. Mutaft ali fodo-

.. mitarfki greh. 3. Satiranje vbogih, vdov
ino firot. 4. Kadar kdo delavzam ino
najemnikam saflusheno plazhilo sa-
derslu ali odterga.

Pr.  Kateri fo deveteri ptuji grehi?

72

Odg.  Deveteri ptuji grdhi fo: 1. K’ grdhu
Ivitovati. 2. Drugim grefhiti velevati, 3,
V’ drugih grehe pervoliti. 4. Druge k’
grehu napelati. 5. Drugih grehe hvaliti.
6. K’ grehu molzhati. 7. Grehe pregle¬
dati, 8. Tiftih fe deleshen ftoriti. p. Tifte
sagovarjati.

Drugi del kerfhanfke pr avize.

.Stori dobro.

Pr.  Kaj je dobro?

Odg. Dobro je to, kaj je po boshji sapovedi.

Pr.  Kaj je po boshji sapovedi ?

Odg.  Po boshji sapovedi fo zhednofti ino
dobre dela.

Pr.  Ali je vezh fort zhednofti, katdre krift-
jan v’ djanji fkasovati more?

Odg.  Zhednofti, katere kriftjan v’ djanji fka¬
sovati more, je vezh fort; fo boshje zhed¬
nofti ino djanfke zhednofti.

Pr.  Kaj fo boshje zhednofti?

Odg.  Boshje zhednofti fo tifte, katere Boga
sa naj blishnifhi konez ali zil imajo.

Pr.  Katere fo boshje zhednofti?

Odg.  Tri boshje zhednofti fo: vera, vupanje
ino lubesen.

Pr.  Je zhlovek dolshen, tri boshje zhednofti
obuditi?

Odg.  Zhlovek je dolshen, tri boshje zhed¬
nofti obuditi,

Pr.  Kda je zhlovek pofebno dolshen, tri
boshje zhednofti obudili?

73

Odg.  Zhlovek je pod finertnim greham dol-
shen, tri boshje zhednofti obuditi: 1.
Kakor hitro k’ pameti pride. 2. Vezh-
krat v’ fvojirnu shivlenju, 3. Ob zhafi
fiine fkufhnjave soper te zhednofti- 4.
V’ nevarnofti shivlenja ino na fmertni
pofteli.

Pr.  Kako fe vera obudi ?

Odg.  Vera fe tako obudi:

Jes verjem na tebe, pravi trojnoedini
Bog, Ozha, 4 Sin ino fveti Duh. —Jes
verjem ino fposnam vfe, kar fi ti ras-
odel, kar je Jesuf Kriftuf vuzhil, kar
foapoftoli pridigali, ino kar nam fveta,
rimfka, katolfhka zirkva verovati na-
prejpoftavi. Vfe to jes verjem sato,
ker fi ti, o Bog! vezhna ino nefkonzh-
na refniza ino modroft, katera ne
more ne golufati, ne golufana biti.
O Bog! poterdi mojo vero.

Pr.  Kako fe vupanje obudi?

Odg . Vupanje fe tako obudi:

Jes vupam na tvojo nefkonzhno dobroto
ino miloft, o Bog! de meni fkos ne¬
fkonzhno saflushenje tvojiga edino-
rojeniga { Sina, Jesufa Kriftufa. v’ tern
shivlenji fposnanje, pravo grivingo ino
odpufhenje mojih grehov, po fmerti

f >a vezhno svelizhanje dal ino dode-
il bofh, tebe od oblizhja do oblizhja
gledati ino lubiti, ino bres konza vshi-
vati. Jes vupam tudi od tebe potrebne
pomozhi, vfe to dofdzbi. Jes vupam

74

oil tebe sato, ker fi ti to obl ubil, kteri
fi ti vfegamogozhen, sveft, bres konza
dobrolliv ino miloftliv. O Bog! po-
terdi mojo v upanje.

Pr.  Kako fe lubesen obudi?

Odg.  Lubesen fe tako obudi:

O moj Bog! jes tebe lubim is zeliga
mojiga ferza zhres vfe, ker fi ti naj
vikfbi dobrota, bres konza popolna-
ma, ino vfe lubesni vreden ; tudi sato
jes tebe lubim, ker fi ti proti meni
ino vfem ftvarem nefkonzhno dobrot-
liv. —Meni je is ferza shal, de fim
grefhil, de fim tebe, mojiga vfegamo-
gozhniga Gofpoda, mojiga naj bolfhiga
Ozheta, rasshalil. Jes fi terdno naprej-
vsemem, vse grehe ino vfe hude' per-
loshnofti opuftiti, ino nikoli vezh soper
tvojo fveto volo kaj ftoriti. Daj meni
gnado to mojo naprejvselje ispolniti.

Pr.  Kaj fo djanjfke zhednofti ?

Odg , Djanjfke zhednofti fo tifte, fkos katere
fe sadershanje kriftjana tako ravna, de
je Bogu dopadlivo.

Pr.  Katere fo djanjfke poglavitne zhednofti 1

Odg.  Djanfke poglavitne zhednofti fo te fhtiri:
Modroft. 2. Mernoft. 3. Pravizhnoft.
4. Mozhnoit. v

Pr.  Katere zhednofti fo poglavitnim greham
protipoftavlene?

Odg.  Ponishnoft je napuhu prolipoftavlena.
Dareshlivoft lakomnofti.

Zhiftoft nezliiftolti.

75

Lubesen nevofhlivofti.

Mernoft poshrefhnofti.

Poterpeshlivoft jesi.

Gorezboft k’ dobrima lenobi.

Pr.  Kaj fhe vezh k* kerfhanfki pravizi flifhi?
Odg . K’ kerfhanfki pravizi flifbijo fhe dolsh¬
nofti, katere je Jesuf Kriftuf pofebno
sapovedal.

Pr,  Kat&refo dolshnofti, katdre je Jesuf Kri¬
ftuf pofebno sapovedal?

Odg.  Dolshnofti, katere je Jesuf Kriftuf po¬
febno sapovedal, fo te:

1. Najpoprej boshjo kraleftvo ino nje¬
govo gnado if k ati.

2. 4 Sam febe satajiti.

3. ,Svoj krish nofiti.

4. Sa Kriftufam hoditi.

5. Krotek ino pohleven biti.

6- t Sovrashnike lubiti, dobro ftoriti tem,
kateri naf fovrashijo, moliti sa tifte,
kateri naf shalijo ino preganjajo.

Pr.  Kaj fhe vezh flifhi k’ kerfhanfki pravizi ?
Odg.  K’ kerfhanfki pravizi flifhi tudi liftih
ofem imenitnih zhednofti, katere je Go-
fpod Kriftuf na gori vuzhil, ino savolo
katerih je on zhloveka svelizhaniga ime¬
noval, ino fo te:

1. Svelizbani fo vbogi v’ Duhu, sakaj
njih je nebefhko kraljeftvo.

2. Svelizhani fo krotki, sakaj oni bodo
semlo pofedli.

3. Svelizhani fo shaloftni, sakaj oni bo¬
do potrofhtani.

76

4. Svelizbani fo, kateri fo lazhni irio
shejni pravize, saka j oni bodo nafiteni.

5. Svelizhani fo miloftivi, sakaj oni bo¬
do mi oft dofdgli.

6. Svelizbani fo, kateri fo zhiftiga ferza,
sakaj oni bodo Boga gledali.

7. Svelizbani fo mirni, sakaj oni bodo
otrozi boshji imenovani,

8. Svelizhani fo, kateri sa pravize volo
preganjanje terpijo, sakaj njih je ne-
befhko kraljeftvo.

Pr.  Katere fo dobre dela kriftjana?

Odg.  Dobre dela kriftjana fo djanja, katere
fo Bogu dopadlive, ino sa kriftjana, ka¬
teri nje ftori, saflushijozhe.

Pr.  Katere fo naj imenitnejfhe dobre dela?

Odg.  Naj imenitnejfhe dobre d^la fo: Mo¬
liti, poftiti fe, almoshno dajati.

Pr.  Katere fo telefne dela milofti?

Odg.  Telefne dtSla milofti fo nafledne fed-
mere:

1, Lazhne nafititi. 2. Sbejne napojiti.
3. Popotnike prejemati. 4. Nage ob-
lezbi. 5. Bolnike obifkati. 6. Jetnike
refbiti. 7. Mertve pokopati.

Pr.  Katere fo duhovne dela milolti?

Odg.  Duhovne dela milofti fo te fedmere:

1. Grefhuike fvariti. 2. Nevedne pod-
vuzhiti. 3. Dvojijozhim prav fveto-
vati. 4. Shaloftne potrofhtati. 5. Kri-
vizo volno terpčti. 6. Tdm; kateri naf

77

rasshalijo, is ferza odpuftiti. 7. Sa
shive ino mertve Boga profiti.

Pr.  Katferi fo evangeljfki fveti?

Odg.  Evangeljfki fveti fo:

1. Radovolno vboshtvo, 2. Vezhna zhi-
ftoft. 3. Popolnama pokorfhina pod
duhovnim poglavarjam,

P e r ft a v i k.

Od fhtirih poflednih rezhi.

Pr.  Katdre fo Eh tiri pofledne rezhi?

Odg.  ,Shtiri pefledne'rezhi fo: fmert, fodba,
pekel ino nebefa.

Pr r  Kaj je fmert?

Odg.  4 Smert je lozhenje dufhe od trupla

Pr.  Ali more vfak zhlovek vmrdti?

Odg.  Vfak zhlovek more vmrdti.

Pr.  Od zhefa pride, de vfak zhlovek vmre-
ti more?

Odg.  De vfak zhlovek vmreti more, pride
od grdha, kateriga je Adam v’ paradi-
shi ftoril. Ako bi Adam ne bil grefhil,
bi bili mi tudi na telefi nevmerjozhi
oftali. t Smert je fbtrajfinga greha.

Pr.  Kaj je od fodbe vdditi?

Odg.  Od fodbe je vdditi, de bo Jesuf dufho
vfakiga zhloveka hitro po fmerti pofe-
bej, na konez fvela pak vfe ljudi vkup
s’ dufho ino telčfam fodil.

78

Pr,  Kam bo duffaa v’ pofebni fodbi obfo-
jena ?

Odg.  Dufha bo v’ pofebni fodbi ali v’ vize,
ali v’ pekel obfojena, ali v’ nebela vseta.

Pr.  Kaj fo vize ?

Odg.  Vize fo kraj, kjer dufhe zhafne fhtraj-
finge sa grehe terpijo, katerih fe v’ shi-
vlenji nifo fpokorile.

Pr.  Katere dufhe pridejo v’ vize?

Odg.  Tiftih dufhe pridejo v’ vize, kateri,
zhe glih fo v’ gnadi bosbji vmerli, vun-
der sa volo njih v’ shivlenji ftorjenih
grehov boshji pravizi nifo sadofti ftorili.

Pr.  Kaj je pekel?

Odg.  Pekel je kraj, kjer bodo pogubleni
vezhno martrani.

Pr.  Kdo pride v’ pekel?

Odg.  Tifti pride v’ pekel, kateri v’ fmertuiih
grehi vmerje.

Pr.  Kaj fo nebefa?

Odg.  Nebefa fo naj frezhnefhi prebivalifhe
fvetnikov, kjer fe Bog fvojim sveftim
flushebnikam od oblizhja do oblizhja
kashe, ino febe famiga njim sa njih
preveliko plazhilo da.

Pr.  Kdo pride v’ nebefa?

Odg.  Tifti pride v’ nebefa, kateri je v’ gna¬
di bosbji vmerl, ino tifti, kateri je ftor-
jerie grehe ali v’ teni ali v’ drugim shi-
vlenju fpokoril.

79

§• 1 *

(Pervi tj eden.)

V’ zliemu vera fploh obftoji. Konez ino halek
rasodete vere.

Pr.  V’ zhemu obftoji vdra fploh?

Odg.  .Vera fploh obftoji v* snanju, kakor
tudi v’ vishi, Boga zhaftiti ino moliti.

Pr.  Kaj je konez rasodete vere?

Odg.  Konez rasodete vere je zhaft boslija.

Pr.  Kateri hafek imajo ljudje od rasoddte
vere?

Odg.  Hafek, kateriga ljudje od rasodete vere
imajo, je njih vezhna ino zhafna frezha.

Pr.  Kaj vd vfak kriftjan od hafka rasodete
vere?

Odg.  Vfak kriftjan vd , de pravovdrni fkos
rasodeto vero vezhno svelizbanje do-
feshejo, ino de ona pofebno k’ temu
flushi.

Pr.  Kaj ne ve vfakiod hafka rasodete vere?

Odg.  Vl aki ne ve, kako vera tudi nafho zhafno
frezbo povsdigne.

Pr.  Kateri navuk rasodete vere naf s’ na-
fhim ftanom sadovolne ftori?

Odg.  Savupanja poln navuk od previdnolfi,
s’ kateroj Bog fvdt, ino vfe sgodbe na

80

fveti visha, naf s’ nafhira ftanom. naj
je, kakfhen je, sadovolne ftori.

Pr.  Ali boshje sapovedi bafnejo zhlovefhki
fofefhini?

Odg • Boshje sapovedi zhlovefhki fofefhini
hafnejo, ker nje zhafno frezho povifhajo.

Pr.  S’ zhem fe fploh frezha zhlovefhke fo-
fefhine povifha ?

Odg.  4 Sploh fe frezha zhlovefhke fofefhine
povifha fkos pokorfhino.

Pr.  Komu fhlerta boshja sapoved sapove
pokornim biti?

Odg.  4 Shterta boshja sapoved sapove ne le
otrokam proti fvojim ftarfham, ampak
tudi podloshnim proti fvojim oblaftni-
kam, pokornim biti,

Pr.  Ji’ zhemu fo oblaftniki poftavleni?

Odg.  Oblaftniki fo poftavleni, sa frezho zhlo-
vefhkih tovarfhtev fkerbeti ino jo var-
vati; tega pa ne mdrejo ftoriti, ako
podloshni nifo pokorni.

Pr.  Kako boshje sapovedi frezho vfakiga
zhlovdka pofebej povifhajo?

Odg.  Boshje sapovedi frezho vfakiga zhlove-
ka pofebej povifhajo, ker nam vfe tifto
v’ varnofti ohranijo, kar k’ zhafni fre-
zhi ali flifhi, ali fe k’ njej fhteje.

Pr.  Kako peta sapoved nafho frezho ob-
varje ?

Odg.  Peta sapoved obvarje nafho shivlenje,
ker prepove vbijati.

81

Pr.  Kako fhefta sapoved frezho vfakiga zhlo-
veka obvarje ?

Odg.  c Shefta sapoved obvarje sakonfke pred
nesveftoboj, obdershi vfakiga zhloveka
per sdravju, kakor tudi dufho ino telo
per mozhi, katero nezhifte djanja ofla-
bijo.

Pr.  Kaj nam obvarje fedma ino ofma sa¬
poved?

■ Odg.  t Sedma sapoved nam obvarje nafho
pr,emoshenje, ofma nafho zhaft; ker fed¬
ma krafti, ofma pa krivo prizho soper
fvojiga blishniga' govoriti« prepovd.

Pr,  Kaj zhlovdku hafne deveta ino defeta
sapoved?’

Odg.  Devdta ino defeta sapoved vftavla na-
fhe shelje, katere fo sazhetek mnogih
nefrezh.

Odkod MaHS&a snarnje rasodčte včre sa-
dobi. Kratek sapepadik katehisnia-

•PrtrJ^dkod sadobi zhlovek vdzhiddl naj-
fprej snanje rasodete v6re?

Pdg.  Snanje rasodete vere zhlovek najprej
is katehisma sadobi.

pr.  Kaj naf katehisem vuzhi 1

Odg.  Katehisem naf vuzhi:

1. To, kar katolfhki kriftjan verovali,

2. To, kar ftoriti more, do bo svelizhan.

F

82

Fr  Kako imenujemo to, kar katolfhki krift-
jan vervati more ?

Odg.  Kar katolfhki kriftjan vervati more,
imenujemo verne navuke.

Pr.  Kaj fo verni navuki?

Odg.  Verni navuki fo navuki, katere sa re f -
nizo dershati moremo, zhe hozhemo
svelizhani bitk

Pr.  Kako imenujemo navuke od tega, kar
zhlovek ftoriti more, de bo svelizhani

Odg.  Navuke od tega, kar zhlovek ftoriti
more, de bo svelizhan, imenujemo djanj-
fke navuke.

Pr.  Kaj sapopadejo djanjfki navuki? •

Odg.  Djanjfki navuki sapopadejo poftave sa
nafhe djanja, katerih ne le vediti, am¬
pak nje tudi ftoriti moremo.

1. P črni navuki.

Pr.  Kde fo naj imenitnejfhi verni navuki
vkup ?

Odg.  Naj imenitnejfhi verni navuki fo vkup
v’ apoftolfki veri.

Pr.  Kd6 v’ kateliismi, rasvun apoftolike ve¬
re, fhe vezli vernih navukov najdemo?

Odg.  Tudi v’ drugih poitavah katehisma fhe
vezli varnih navukov najdemo.

Pr.  Pod katerimi rasdelki naj imenitnejfhi
verni navuki sapopadeni biti snajo?

Odg.  Naj imenitnejfhi verni navuki snajo
pod prihodnimi rasdelki sapopadeni
biti:

83

1. Boshje bitje, njegove laftnofti, ino
tifte dolshnofti, katere nam neke boshje
laftnofti naloshijo.

2.  Poglaviten navuk rasodete vdre od
treh boshjih perfhon.

3. Od Kriftufa isrozhene pomozbi sa
nafho svelizhanje.

a.  Boshjo bitje; njegove laftnofti; dolshnofti, ka¬
tere nam boshje laftnofti naloshijo.

Pr.  Kaj more kriftjan od Boga vediti ?

Odg.  Kriitjan more vediti, de je en Bog, de
je fam od febe naj popolnomejfko bitje.

Pr.  Kaj fino dolshni, ker je Bog naj popol-
nomejfho bitje?

Odg.  Ker je Bog naj popolnomejfho bitje,

. fmo dolshni, njega zhaftiti ino ljubiti.

Pr.  Kaj fhe vezh kriftjan od Boga vediti
more ?

Odg.  Kriftjan tudi vediti more, de je Bog
ftvarnik, obdershavz ino vishar vfeh rezili.

Pr.  Kakfhen je Bog proti nam?

Odg.  Bog je proti nam vfigadobrotliv: do¬
bro plazhuje, ino je proti sgrivanim
grefhnikam vfmilen.

Pr.  Kaj zhlovek ftoriti more, kdr je en Bog,
ino ker je proti nam vlegadobrotliv ?

Odg.  Ni sadofti, de zhlovek Boga le fposna,
njega zhres vfe ljubi, ino njegovi volji
pokoren je; on fe ga tudi bati, ino po¬
koro ftoriti more, zhe je grefhil.

Pr.  Šakaj more zhlovek fe Boga fhe dalje
bati?

F g-

84

Odg.  Zhlovek fe Boga fhe dalje bati more,
ker je Bog vfegavedejozh, sato vfe vej
ker kakor naj fvetejfhi hudo fovrashi,
ino kakor naj pravizhnejfhi pofhtrajfa.

(Drugi tj eden.)

b . Poglaviten navuk od treh boshjih perfhdn.

Pr.  Kaj naf boshja rasodeta^ ve'ra vuzhi od
Boga?

Odg  Boshja rasodeta vera naf vuzlii, de fo
tri boshje perfhone ene nature ino eni-
ga bitja, Ozha, t Sin ino fveti Duh.

Pr.  Kaj naf boshja rasodeta vera vuzhi' od
Boga Ozheta pofčbej ?

Odg.  Boshja rasodeta vera naf vuzhi pofe-
bej, de je Bog Ozha vfe ftvaril.

Pr.  Kaj naf boshja rasodeta vera vuzhj od
druge boshje. perfhone ?

Odg.  Boshja rasodeta Vera naf vuzhi, de je
druga boshja perfhona zhlovek poftala.

Pr.  Sakaj je druga boshja perfhona zhlovek
poftala ?

Odg.  Druga boshja perfhona je zhlovek po¬
ftala, de bi sa nafhe grehe sadofti fto-
rila, naf fkos fvojo terplenje ino fmert
s’ nebefhkim ozhetam fpravila, ino od
vezhniga pogublenja odrefhila.

Pr.  Kaj naf je druga boshia perfhona vuzhila?

Odg,  Druga boshja perfhona naf je zhednofti
vuzhila, ino sglede sa pofledovanje dala.

Pr.  Kaj naf rasodeta vera vuzhi od fvetiga
Duha ?

85

Odg.  Rasodeta vera naf vuzhi, de naf Rog
fyeti Dub v 1  fvetimu kerftu,• ioo fkos
vreden vsili tek drugih fvetih Sakrameu-
tov pofveti, ali pofvezhenje v’ naf po-
nmoslii.

c.  Od Rriftufa. isrozlirne pomozliisa nalho isve-
i  Hzhanje.

Pr.  Kaj je Jesuf k’ nafhimu isvelizhanju
isrozhil ?

Odg.  Kriftuf je dershanje boshjih sapovedi,
molitvo ino fvete Sakramente sa porno-
zhi k’ nafhimu svelizhanju isrozhil.

pr.  Kaj naf je Kriftuf vuzhil?

Odg.  Kriftuf naf je kerf kan f ko pravizo vuzhil.

Pr.  Kako naf je Kriftuf kerfkanlko pravizo
vuzhil ? '

Odg.  Kriftuf naf je kerfhanfko pravizo vu¬
zhil, de je naf od hudiga odvrazhal,
ino k 1  dobrimu ali k’ zhednofti budil.

Pr.  Kaj je Kriftuf vftanovil?

Odg.  Kriftuf je zirkvo, vidno sbiralifhe fvo-
jih vernih, vftanovil.

Pr.  Kdo more vud zirkve Kriftufove biti ?

Odg  Vli tifti morejo vudi zirkve Kriftufove
biti, kateri hozhejo svelizhani biti.

Pr.  Koga nam je Kriftuf poflal?

Odg.  Kriftuf je fvetiga Duha poflal, kateri
naf vfo refnizo vuzhi.

Pr.  Kaj je Kriftuf obljubil?

Odg  Kriftuf je obljubil per fvojih citati,
noter do konza fveta..

86

Pr.  Kaj je zirkva?

Odg  Zirkva je (tel)er ino terdnoft refnize.

Pr.  Kakfhuo oblaft ima zirkva?

Odg.  Zirkva ima oblaft, v’ prepirih zhres
verne ino djanjfke navuke foditi.

Pr.  Koga ima zirkva sa poglavarja?

Odg.  Zirkva ima Jesufa Kriltufa sa nevid-
niga, ino rimfkiga Papesha sa vidniga
poglavarja.

d.  Od ftana zhlovekov.

Pr.  Kako fta perva zhloveka ftvarjena bila?

Odg.  Perva zhloveka fta od Boga pravizhna
ino po njegovi podobi ftvarjena bila?

Pr.  Po zhem fta fe perva zhloveka poliuj-
f hala ?

Odg.  Perva zhloveka fta fe po radovolnim
prelomlenji boshjje sa pocedi pohujfhala.

Pr.  Kako fta fe perva zhloveka pohujfhala?

Odg.  Perva zhloveka fta fe od dobriga od-
vernila, ino k’ hudimu nagnjena poftala.

Pr.  Kakfhno Ihkodo nam je greh pervih
zhlovekov prinefel ?

Odg.  Greh pervih zhlovekov nam je sgubo
svelizhanfke gnade ino nagnjenje k 7  hu¬
dimu prinefel.

Pr■  Kako fe zhloveki v’ ogledi na Boga na
fvet narodijo 1

Odg.  Zhloveki fe v’ ogledi na Boga kak
otrozi jese na fvet narodijo.

Pr.  Kaj mi fkos kerft poftanemo?

87

Odg.  Mi fkos kerft poftanemo otrozi ; ino
prijateli bosh i, vudi zirkve Jesula lvri-
ftufa.

Pr.  Od zhefa bomo fkos kerft ozhifheni?

Odg.  ^Skos kerft bomo od poerbaniga greha
ozhifheni.

Pr.  Od zhefa bomo fkos Sakrament pokore
refheni?

Odg.  k Skos Sakrament pokpre bomo od vezh-
nih fhtrajfing, ino od dolga tiftih fmert-
nih grehov refheni, katere fmo po ker-
ftu ftorili.

Pr.  Ali fmo dolshni, zhe fo nam grehi od-
pulheni, fhe zhafne fhtrajfinge terpeti?

Odg.  Mi fmo dolshni, zhe fo nam grehi od-
pUlbeni, zhafne fhtra,finge terpeti.

/-'..Katere fo fhtrajfinge poerbaniga greha?

Odg,  ^Shtrajfinge poerbaniga greha fo mno¬
gotere nadloge ino flabolti telefa? ino
dufhe, pofebno pa fmert.

Pr.  -Kaj je fmert ?

Odg.  t Smerf je lozhenje dufhe od trupla?

Pr.  Kaj je dufha zhloveka?

Odg.  Dulha zhloveka je zbifti duh, tifto
bitje, katero v’ naf m j Cii ino hozhe.

Pr,  Kako dolgo bo dufha shivela?

Odg.  Dufha zhloveka je nevmerjozha ; bo
smiram ino vezhno shivela.

Pr.  Kaj fe bo s 1  dufhoj zhloveka po fmerti
sgodilo ?

Odg.  Dufha zhloveka bo po tern, kar je
zhlovek dobriga ali hudiga ftoril, po
/ fmerti salo poplazhana ali pofhtra ( iana.

88

Pr.  Kaj fe bo enkrat s’ ielefami mertvih
sgodilo ?

Odg.  Telefa mertvih bodo na konzu fveta
od mertvih vftale; vfako telo bo s’ fvo-
joj dufhoj fklenjeno.

Pr.  Kaj fe bo po vltajenju mertvih sgodilo?

Odg.  Ljudje bodo po vftajenju od JesufaKri-
ftuia fojeni, ino njih trupla vezhniga
raja v’ nebefih, ali vezhniga terplenja
v 1  peklu deleshne.

(Tretji tjeden.)

2. Djanjfki navuki.

Pr.  Kako naf vuzhijo kerfhanfki djanjfki
navuki djanja ravnati?

Odg.  Kerfhanfki djanjfki navuki naf vuzhijo
djanja tako ravnati, de fo Bogu dopad-
*live.

a.  Od dolshnofti.

Pr.  Kaj fo dolshnofti?

Odg.  Dolshnofti fo djanja,- katere fmo fto-
riti dolshni.

Pr.  Kde je (plofhen navuk od nafhih dol^Ii-
noft sapopaden?

Odg,  t Splol'hen navuh od nafhih dolshnoft
je v’ detet sapovedih boshjih sapopaden.

Pr.  Kde fhe fe nekatere pofebne dolshnofti
v’ Katehismi najdejo?

Odg.  Nekatere pofebne dolshnofti fe najdejo
tudi v’ poftavah od kerfhanfkiga vupa-
nja, od fvetih Sakramentov, ino polebno

89

v’ poftavi od kerfhanfke pr a viz e, ino
bodo v’ teli poftavah katehisma raslo-
shene.'

Pr.  Kako mnogotere dolshnofti raspoftaviti
ino rasdeliti snamo?

Odg.  Mnogotere dolshnofti na to visho ras¬
poftaviti ino rasdeliti snamo: mnogotere
dolshnofti fo, namrezh proti Bogu, proti
tari tebi, proti blishnimu.

/'7\'Xdo je dolshnofti proti Bogu, proti fam
febi ino proti blishnimu ispolniti dol-
shen?

Odg.  Vfaki zhlovek je.te dolshnofti ispolniti
dolshen; nikdo bi ne fmel v’ njih ne¬
veden biti.

b.  Poglavitna poftava kerfhanfkiga djanjfkiga
navuka.

Pr.  Katera je poglavitna poftava kerfhan¬
fkiga djan]lkiga navuka?

Odg.  Poglavitna poftava kerfhanfkiga djanj¬
fkiga navuka je : t Stori is ljubdsni proti
Bogu vfe, kar je njegovim popolno l tim,
ino v 1  teh vftanovlenim dolslmoftim, ino
kar je njegovi rasodeti veri permerjenoj
ftori, kar navuk Jesufa Knftufa sapove,
kar tvoje laftno, pa pravo dobro, ino
frezho tvojih blishnih povifha. Opufti,
kar je temu naproti. Ljubi blishnigaka¬
kor lam febe; bodi zhednoften.

c.  Raj zhcdnoft je.

Pr.  Od kakflme zhednofti v 1  navuki boshje
vere govorimo ?

90

Odg.  V’ navuki boshje vdre farno od ker-
fhanfke zhednofti govorimo.

Pr.  Kako nafh katehisem kerfhanfko zhcd-
11 of't popifhe?

Odg.  Kerfhanfko zhednoft nafh katehisem
tako popifhe : kerfhanfka zhednoft fploh
je dar, kateriga Bog s’ pofvezhujozhoj
gnadoj v’ dufho vlije.

Pr. Sakaj bo kerfhanfka zhednoft od Boga
v 1  zhloveka vlita ?

Odg.  Kerfhanfka zhednoft bo od Boga v’
zhloveka vlita, de bo volja zhlovefhka
takih dol samoshna ino obudna, katere
fo poftavam Jesultf Kriftufa pernierieiie,
ino vezhniga I&Mvlfn^iS^dhe.

Pr. Je li vezh kakor*zhednoft?

Odg.  Prav ino fploh go voi iti* ja, le e n at zhed¬
noft ■ -*■-*■"  - \'

Pr.  V’ žhem obftoji zlfedk 6 M S >' ' '

Odg.  Zhednoft obftoji v’ terdni volji, bres
isvsetia po sapovedih ooshjih, po po-
ftavah Jesufa Kriftufa ino njegove zirk-
ve, kakor tudi po fvojV^efti djati. Is
te poglavitne zhednofti Svirajo mnogo¬
tere pofebne zhednoftj ,: 1

Pr. Od zhefa imajo mnogotere pofebne zhed¬
nofti fvoje imena ?

Odg.  Mnogotere pofebne zhednofti imajo
fvoje imena od fvojih mnogoterih kon-
zov, ino fo ali boshje ali ajanjfke; ino
tudi od fvojih mnogoterih predfeb.

91

d.  Kaj brumnoft ali poboshnoft je.

Pr.  Kdo fe brumen ali poboshen imenuje ?

Odg • Ljudje, kateri To savolo Boga zlied-
noftni, fe imenujejo brumni ali po-
boshni.

Pr.  V’ zhem ne obftojf brumnoft?

Odg.  Brumnoft ali poboshnolt ne obftoji v’
fvojovolni, pofčbni ino fpazheni vishi
shiveti.

Pr.  V’ zhem obftoji brumnoft ?

Odg.  Brumnoft obftoji v’ ftanovitnim persa-
devanju ftoriti, kar je Bogu dopadlivo;
tedaj tudi v 1  dopernafhanji takih del
savolo Boga, katere frezho zhlovefhkih
folefhin povifliajp. ...

Pr.  Kaj je od vshitka 'pofvetnih rezhi v’
ogledi na poboshnoft sapomniti?

Odg.  Vshitelc pofvbtnih rezhi poboshnofti ni
naproti; pita farno prepove, nje grefhno
vshivaii.

K

§. ih. .

( r Shterti tj eden.)

Kako Te vera .v’ djanji fkashe.

v'-.

i. Kdo vero ima.

Pr.  -^atdri zhlovek fkajshe, de vero ima?

Odg.  Tifti zhlovek v 1  djanji fkashe, de vero
ima, kateri pofhtovanje proti Bogu ino
boshjim rezhem ima; kateri v 1  fvoiimu
djanju ino opufhanju Boga pred ozhmi
ima.

1

Pr.  Po zli e m fe zhlovek, kateri vero ima,
ravnati more?

Odg.  Zlilovek, kateri vero ima, more per-
pravlen ino priden biti, le po boshji
volji ravnati.

Pr.  Kako je zlilovek, kateri vero ima, Boga
moliti ino zhaltiti dolshen?

Odg.  Zlilovek, kateri vera ima, je dolshen
Boga tako moliti ino zhaftiti, kako Bog
moljen ino zhelhen biti hozlie.

Pr.  Kako zlilovek vero fkasati moi - e <?

Odg.  Zlilovek more vero snotrej ino svuuaj
fkasati.

2. Kako fe vera snotraj v J  djanji fkashe.

Pr.  Kako zlilovek .vero snotraj fkashe ?

Odg.  Snotraj zlilovek včro fkashe, kadar
boshjimu rasodenju uepomuden dopa-
denje da, fklepam zirkve fe pokorno
podvershe, na Boga vupa ino fe sanefe,
njega Ijubj. '

Pr.  Kako zhlovek fhe dalej vero snotraj
fkashe ?

Odg  Zhlovek fhe dalej vero snotraj fkashe,
kadar fvoje mifli k 1  Bogu povsdigne,
ino sa njegovo gnado prali, ino s’ njoj
svefto dela.

j Pr.  K’ zhemu tifti, kateri vero ima, per-
pravlen biti more?

Odg.  Tifti, kateri vero ima, more perpravlen
biti, Bogu flushiti, ino fi more terdno
naprejvseti, njegovi naj fvetejfhi volji
fe podvrezhi, ino jo svefto (polniti.

93

3. Kako Je vera svutiaj  v* djanji fkashe.

Pr.  Kako zhlovek vero svunaj fkashe?

Odg.  Svunaj zhlovek vero fkashe fkos ref-
nizhno fpolnenje boshjih sapovedi, ino
zirkvenih sapovedi, fkos ozhitno molit-
vo, ino fkos opravlanje flushbe boshje.

pr.  V’ zhem obftoji poglaviten del svunajne
vere per pravovernih?

Odg.  Poglaviten del svunajne vere per pra¬
vovernih obftoji v’ ofru fvete mefhe ino
v’ vrednimu vshitku fvetih Sakrarnentov.

Pr.  S’ zhem kriftjan kerfhanfki n avti k ras-
fhirati more?

Odg.  Kriftjan more fkos poflufhanje boshje
befede, ino fkos branje brumnih buk-
viz kerfhanfki navuk rasfhirati.

Pr.  Sakaj je kriftjan dolshen, boshjo befedo
poflufhati ino brumne bukvize brati?

Odg  Kriftjan je dolshen, boshjo befedo poflu¬
fhati* ino brumne bukvize brati, de fe k’
dobifimu budi, ino navuzheftiga ne posabi.

Opomini.

1. Savvlo flushebmkov rere ino dufhnih
paftirjov.

Pr.  Sukaj more kiSftjan‘fIushebnike v^re ino
pofebno dufhnre paftirje zhaftiti?

Odg.  k SIushebnike vere ino pofebno dufhne
paftirje more kriftjan kakor delivze fvetih
Sakrarnentov, kakor profhnike per Bogii,
kakor vuzhenike naj imenitnejfhih ino
naj potrebnejfhih refniz vifoko zhaftiti.

94

Pr.  Kaj fo kriftjani dolshni savoljo mnogo¬
terih f'hc'g v’ zirkvi, ino boshjih opravil ?

Odg,  Kriftjani fo dolshni, fnege v 1  zirkvi
ino boshje opravila, katere je ona po-
terdila, v’ zhafti imeti, ino jih ne saiii-
zhovati.

2. V zhem refnizhna poboshnoft obftoji.

Pr. V'  zhem ne fmemo poboshnofti ifkati?

Odg*  Poboshnofti ne fmemo ifkati v’ rezheli,
katere fi kdo fam isvoli, ali katere fo
soper ljubesen blishniga, ali naf od
fpolnenja nafhih dolshnofti sadershujejo.

Pr.  V’ zhem obftoji prava poboshnoft?

Odg.  Prava poboshnoft, s 1  kateroj dela nafhe
vere morejo opravlene biti, obftO|i po-
febno v 1  fpravlenji nafhih mifli pred
Bogam, bres radovolniga rasmifhlenja,
kakor tudi v 1  seiinenji nafhiga ferza ina
nafhiga poihelenja s' Bogam. ,

4  t

' .j

d.  ~ , *

■ |"fA

Ta««*

‘rotus u.Hiacinth

7/i7w/rarrr.

egnerisch/, dan n. /teden.