INIfRIBR d.o.o., trgovsko podjetje Krško, Aškerčeva 1, Slovenijo, tel./fax: 0608/21-876, 21-861. 22-090, 22-064 OBMOČNA ENOTA KRŠKO A AFP ekskluzivni zastopnik in nosilec licence odld< ČASOPIS ZA POSAVJE IN OKOLICO ŠT. 26 • LETO XV • 26. OKTOBRA • Poštnina plačana pri pošti Novo mesto CENA: 60 SIT IVI Preskrba Krško ., !. *$m Modna revija ob glasbi Karavansov Predstavila se je glasbena agencija Luk« Krško, 21. oktobra — Glasbena agencija Lukec iz Krškega je v hotelu Sremič pripravila modno revijo, na kateri so se predstavili trgovina AS, optika Bautin in trgovina Obuti maček. Program je povezoval Sandi Pavkovič, za prijetno počutje in ples pa je skbel znani ansambel Karavans. Glasbena agencija Lukec je samostojna agencija v sklopu Agencije Lukec, kakor sta tudi turistična agencija Lukec in plesna šola Lukec. Cilj in želja glasbene agencije je popestritev ponudbe kulturno-zabavnih prireditev, ki zadovoljijo širok krog ljudi in to v celotni posavski regiji. V to spada organiziranje otroških živžavov, gostovanja znanih slovenskih glasbenikov, koncerti in seveda tudi modne revije. Nslednji projekt, ki ga bo glasbena agencija izvedla, bodo Ka-raoke 1994/95, ki se bodo malce razlikovale od doslej znanih prireditev. Ob koncu velja pohvaliti Glasbeno agencijo Lukec za organizacijo modne revije, ki je privabila kar lepo število ljudi, in gostince hotela Sremič za kvalitetno gostinsko ponudbo. (Galex) Ob dnevu reformacije Brez Trubarja... Ko je Martin Luther nabil svoje teze ne vrata vvuert-tembeške cerkve, najbrž ni pričakoval tako daljnosežnih posledic, kot je prebuja jezikovne, narodne in državotvorne zavesti. Ena njegovih petindevetdesetih zahtev je bila tudi, naj obredi in nabožni spisi ne bodo več v latinščini, temveč v ljudskem jeziku. Tega se je držal tudi pri prevajanju Biblije. Primož Trubar, avtor prve slovenske knjige, je bil pri pisanju med vsemi slovenskimi narečji prisiljen izbrati le en vzorec: «... ta slovenski jezik se povsod glih inu v eni viži ne govori — drigači govore z dostimi besedami Krajnci, drigači Korošci, drigači Štajerji inu Dolenci ter Bezjaki, drigači Krašovci inu Istrijani, drigači Krovati...« Tako smo dočakali rojstvo knjižnega jezika. Imata Trubar in državotvornost kako neposredno zvezo? Da se ni ubadal le z nabožnim delom, dokazuje Cer-kovna ordnunga (1564), s katero je posegel v knezoško-fovo odločanje o cerkvenem redu in nekaterih posvetnih zadevah. To je tedanji stolni kanonik plačal z izgnanstvom. Slovenski protestanti so dokazali koristnost in smiselnost javne rabe slovenskega jezika, kar so si dali dopovedati tudi katoliški duhovniki. Družabne vloge, ki jih je slovenščina sprejemala, so ostale in se utrdile. V19. stoletju, ko se je v srednjeevropskem prostoru že razvila misel o enonacionalni državi, so se slovenski izobraženci trudili za avtonomijo jezikovne skupnosti znotraj Avstrije — morda so kdaj pomislili tudi na lastno državo. Po razpadu Avstroogrske smo se spet odločili za vstop v skup nost. Tudi tokrat je bilo glasov za samostojnost premalo. Z brati smo preživeli še vojno vihro in nato spet nadaljevali (»)sožitje(«). Kmalu pa... Ne gre trditi, da zaradi vere ali jezika, kamor bi lahko vpletli Trubarjev čas. Toda ali je mogoča nacionalna (in državna zavest) brez jezikovne? Zanjo se imamo zahvaliti zlasti Trubarju: »Moji lubi Slovenci...«. (nic) KRŠKO CKŽ23 kratkoročna posojila posredovanje pri prodaji in nakupu nepremičnine Tel.: 0608/21 522 Tel.+Fax.: 0608/22 906 068/321 225 Vsem občanom in podjetjem občine Brežice želimo ob občinskem prazniku veliko uspehov in osebnega zadovoljstva. Uredništvo Našega glasa Sporočilo športne redakcije Ob veščamo vse notranje in zunanje športne dopisnike, da namzaradi mnogih težav, ki se pojavljajo ob ponedeljkih, ko-odhajamo v tiskarno, pošljete svoje tekste oz. športnerezultate do ponedeljka, najkasneje do 8. ure. Vsi teksti, kibodo prišli po dogovor jenem času, bodo, žal, odpadli, ne glede na težo oz. pomem-bost Zavedamo se, da se največ športnih dogodkov zgodi prav medvi-kendom, vendar pa ob vsesplošni ponedeljkovi zmedi prihajado težav in mnogokrat tudi do slabega počutja. Zato vas še enkrat pr osimo, da nam informacije dostavite do določene urena naslov Naš glas — športna redakcija, CKŽ 23, ali po fa-xu na številko 21—868. Lep pozdrav! ŠPORTNA REDAKCIJA Na pomoč Spoštovani bralci! Naslednja, 27., številka Našega glasa izide šele po praznikih, v sredo, 9. novembra. Upamo, da boste to našo odločitev sprejeli z razumevanjem! Kdo rešuje se v niš ki S ti I les? Predstavila se je nova vodilna ekipa Krizni menagement v Stillesu: Franc Rovere, za organiz. in pravna vprašanja, Mirko Krajnc, vodja ekspertne skupine, Vojko Rovere, trženje in marketing in Vladimir Bukvič, odgovorni za finance. Sevnica, 24. oktobra — Utečena štiričlanska ekipa strokovnjakov, bo skušala prej kot v letu dni, Stillesu zagotoviti normalne pogoje za delo oz. obstoj. Projekt bi moral po vseh temeljitih analizah in raziskavah uspeti. Po izdelanem sanacijskem programu ekspertne ekipe, bo podjetje izpostavljeno korenitemu organizacijskemu, kadrovskemu in proizvodnemu prestrukturiranju. Kaj bo to prineslo, bomo lahko videli kmalu. O tiskovni konferenci, ki so jo pripravili v Stillesu, in o programu reševanja podjetja, pa več v prihodnji številki. Na Slovenskem se je začelo predvolilno prerivanje, čeprav tega začetka skoraj ni bilo čutiti, saj je Slovenija v stanju nikdar končane predvolilne kampanje. Ta veliki politični špileraj je stopil na sceno v mesecu, za katerega je značilno nekaj povsem drugega kakor brce v nasprotnikov pas. V tem mesecu je za nekatere veliko bolj kot politični cinizem pomembno, da obstajajo v Sloveniji tudi drugačne tradicije, ki so popoln antipod antidružinski, antizasebni in ne vem še kakšni antiideji. Prav bedasto se morajo počutiti tisti, ki jih zakonodaja opredeljuje kot ene izmed varuhov človekovega premoženja, pa se jih tudi v mesecu požarne varnosti ne spomni skoraj nihče in kar je še slabše, večina borcev za nove politične blaznosti ignorira njihova prizadevanja, da bi bili vsaj enkrat malo bolj spredaj. Ta bolj spredaj pa nikakor ne pomeni, da hočejo biti bolj zaslužni kot drugi. S svojim delom in vsem ostalim kar sodi zraven nam gasilci, ki povsem upravičeno nosijo tudi pridevek reševalci, nazorno kažejo, da ne bodo pomagali veliki projekti ali tuj kapital, če ne zmoremo človeške strpnosti, solidarnosti in človeške dobrote. Vse to so atributi, ki krasijo gasilstvo. Neizpodbitno drži, da je gasilska organizacija najštevilnejše nepolitično združenje, ki članstva ne pridobiva na način, kot to počnejo politični lovci, za katere je značilna demagogija in cinizem. Ena od pozitivnih vrednost njihovega delovanja je tudi v tem, da spoštujejo dialog, kjer zmeraj vsak pride do besede; gre za partnerstvo, kjer se poslušajo in po nekakšnem egalitarnem načelu prihaja do delitve dobrin in spoštovanja. Hvalevredno pri gasilcih, ki so tako daleč od politike kot pekel od nebes, je tudi to, da ne pristajajo na zgodbo, da je norma vse, posameznik pa nič, saj ne pristajajo na posameznike brez vesti. Kako zelo drugače od politike, ki pa je — kakšna škoda — lahko dobra mati ali hudobna mačeha gasilskih prizadevanj. Ob zadnjem dogajanju v Krškem — skupni gasilsko- reševalni vaji — smo prišli do ugotovitve, da gasilstvo ne bo eno od gesel novih po-hodnikov na politični obup. Kakšna škoda—za lovce na človeške duše namreč. Damjan Lah Na Senovem so zaskrbljeni Ustanovili so odbor za spremljanje uresničevanja socialne varnosti zaposlenih ob zapiranju rudnika Senovo. Odbor je na novinarski konferenci predstavil nedorečenost pri zagotavljanju socialne varnosti zaposlenih ob zapiranju rudnika, ki se po energetskih planih hitro bliža. Najnovejša varianta predvideva zaprtje rudnika s 1. januarjem 1997, ki pa se je praktično že začelo. Po spremembah plana naj bi od do-sedaj 85.000 ton nakopane-ga premoga upadli v prihodnjem letu na 30.000 ton. To pa bi pomenilo, da bo v rudniku od sedaj 291 zaposlenih lahko v prihodnje delalo le 100 zaposlenih. Dejstvo pa je, da je pri povprečni starosti kolektiva, ki znaša 36 let, 150 delavcev nima zaključene niti osnovne šole. To pa otežuje možnosti za prekvalificiranje, čeprav se mnogi zavedajo, da dela za vse ne bo mogoče zagotoviti. Praksa v vseh slovenskih krajih, kjer so zaprli rudnike, kaže na to, da se za takšne kraje ne obeta nič dobrega, prej nasprotno. Senovški rudarji pa so opozorili tudi na porabo njihovih sredstev v preteklosti, ko so gradili TES in Metalno Senovo, ki naj bi zagotovila delovna mesta ob zapiranju rudnika. Sami pa vemo, da se tudi ti podjetji ukvarjata s težavami. Nihče ne ve, kaj se bo izcimilo iz tega. Še sam državni sekretar Sovič nima konkretnega odgovora. (Galex) V tej številki objavljamo reportažo o združeni vaji OS CZ in gasilskih enot občine Krško. Ob dnevu reformacije čestitamo vsem sodržavljanom in jim želimo, da bi dostojno nadaljevali pot, ki so jo naši reformatorji z utemeljitvijo slovenskega knjižnega jezika zastavili že pred 500 leti. Uredništvo NAŠ GLAS 26. 26. OKTOBRA 1994 Zasedanje SO Krško Prihodnjič zrezki Zanimivo, kaotično in razburljivo (ne)zasedanje Krško, 19. oktobra — Tudi drugo nadaljevanje 38. skupne seje Skupščine občine Krško ni prineslo želenih rezultatov. Bolj je bilo podobno zgodbi izpod peresa kakšnega satirika. Pa poglejmo, kaj se je dogajalo. Po kratki zamudi ob začetku, ki ni novost krške skupščine, je sledilo preštevanje prisotnih delegatov. »38, 39, 40 delegatov«, je naštel sekretar Šebek, kar pa je pomenilo, da se stara zgodba ponavlja. Ponovno nesklepčni. Ker pa je do sklepčnosti manjkal le še en delegat, je sledilo desetmi-nutno čakanje. Odprla so se vrata občine in prikazal se je delegat Bogovič. Jeziček na tehtnici se je nagnil k sklepč- nosti. Seje se je lahko pričela oz. nadaljevala od zadnjič. Po dnevnem redu so bila na vrsti delegatska vprašanj in pobude oz. glasovanje o njih, kajti predlogi so bili dani na predhodni seji. Delegat Vojko Omerzu je dvignil roko z namenom, da obrazloži svoj glas. »Glede na to, da mi župan na predhodni seji ni mogel odgo-riti na vprašanje glede sklicevanja skupščinskih sej, pomeni, da*nisem enakopraven delegat fntzato tudi ne morem glasovati,« je povedal Omerzu, vstal in odšel iz dvorane. To pa je pomenilo, da je skupščina nesklepčna. Predlog župana Siterja o kratkem odmoru ni bil sprejet in nekateri so že odhajali domov. Za besedo je prosil načelnik Medobčinskega inšpektorata občin Brežice, Krško in Sevnica Miroslav Mikeln in dejal: Prosim, da z dnevnega reda črtate točko Poročilo medobčinskega inšpektorata občin Brežice, Krško in Sevnica za leto 1993, ker je za to že prepozno. Leto gre h koncu in zato bi lahko govorili že o poročilu za letošnje leto.« Dejstvo je namreč, da odkar je na dnevnem redu omenjena točka, krška skupščina ni bila sklepčna in mnogi so se že spraševali, malo za hec, malo zares, ali je za to kriva prisotnost Miroslava Mikelna. Delegat Manček je predlagal, da se skliče naslednja seja v dopoldanskem času. Nad tem je bil navnodušen tudi načelnik Medobčinskega inšpektorata in je obljubil zrezke za delegate, če bodo sklepčni. Oglasil pa se je tudi delegat Šribar, ki je bil mnenja (že večkrat do sedaj), da se točka delegatske vprašanja in pobude postavi na zadnje mesto dnevnega reda, »kajti drugače maltretiramo goste, ki jih povabimo na sejo,« je še povedal Šribar. Ponovno je tudi predlagal, da se pobuda poda v pisni obliki in se o tem odloča na naslednji seji. Ker pa tudi predsedstvo skupščine ni bilo sklepčno, se o teh predlogih ni bilo moč odločiti. Zaenkrat pa je tudi datum naslednjega zasedanja neznanka. (Galex) Odgovor na članek »Kisli sadeži predsednika skupščine« oziroma na delegatski vprašanji Vojka Omerzuja Predsedniku SO Krško Danilu Siterju smo ponudili možnost, da v razgovoru za Naš glas javnosti predstavi delo v svojem iztekajočem se mandatu. Namesto tega se je gospod Siter raje odločil za pisni odgovor na besedilo LDS. Nam je prav, saj bi intervju »častili« mi, takle tekst pa sodi že med gradiva, ki jih moramo po določilih Zakona o predvolilni kampanji zaračunati. Uredništvo S podpisom »Poslanska (?) skupina 00 LDS«, so se v zadnji številki Našega glasa, v članku »Kisli sadeži...« ponovila delegatska vprašanja, ki jih je na skupni seji delegatov krške občinske skupščine 5.10.1994 zastavil delegat DPZ Vojko Omerzu. Takratna skupna seja je bila pri 5. točki dnevnega reda zaradi nesklepčnosti prekinjena, imeli pa smo še dve nadaljevanji. Zadnje je bilo 19.10.1994 in mu je prisostvovalo 41 delegatov. Sekretariat SO Krško je za to nadaljevanje pripravil pisni odgovor na delegatski vprašanji Vojka Omerzuja, ki pa je na tej seji z »obrazložitvijo« sejno dvorano zapustil in smo morali skupno sejo zaradi nesklepčnosti ponovno razpustiti. Pisni odgovor smo sicer nesklep-čni skupščini prebrali, v Našem glasu pa ga posredujemo v celoti: Odgovor na delegatska vprašanja Vojka Omerzuja 1. Vsem delegatom zborov Skupščine občine Krško pošiljamo vabila za zasedanja (seje) skupščine isti dan. Pošiljke res niso priporočene, saj gradiva v kuvertah dostavljamo naši sprejemni pisarni, ki vse pošiljke dostavi pošti v Krškem. Členi občinskega Statuta in skupčinskega Poslovnika, po katerih sklicuje predsedstvo SO skupščinska zasedanja (seje), so po predpisih vedno na- Zasedanje brežiške skupščine Barka dokončno potopljena Brežice, 18. oktobra — Podpredsednik skupščine Borut Mo-krovič, ki je zamenjal odstotnega župana, je po preštevanju pri-sotnostni ugotovil, kot že velikokrat doslej, da je skupščina nesklepčna oz. nesposobna sprejemanja odločitev. Prisotnih je bilo le 22 delegatov (zzd 5, zks 10, dpz 7) od skupaj 81. Vendar pa so bili vsi prisotni delegati enotnega mnenja, da se pošlje pisno sožalje predsedniku skupščine Teodorju Oršaniču ob smrti v družini. Lahko bi zopet ocenjevali resnost oz. neresnot delegatov brežiške skupščine, vendar bi bilo to zaman. Upamo lahko le, da ne bodo ti isti delegati (tisti, ki jih največkrat ni) sedeli tudi v novih občinskih svetih. O tem seje slišalo govoriti tudi med prisotnimi delegati, ki so si skoraj že voščili srečno novo leto. Kaj to pomeni, si razlagajte sami. (Galex) vedeni v glavi vabila! 2. Če delegat na zasedanju (seji) ni prisoten, ga evidentiramo kot manjkajočega. Termina »opravičeno« ali » neopravičeno« ne poznamo. Kogar na Skupščini ni, ga pač ni. Je pa vprašanje, pod katero rubriko voditi delegate, ki začetek zasedanja (seje) zamudijo za 30,60 ali 90 minut? To je resnično vprašanje politične kulture, kot bi lahko rekli tudi za odsotnost delegatov, ki povzročajo nesklepčnost zasedanj (sej). Delegatska funkcija naj bi bila namreč v prvi vrsti dolžnost, s katero zastopajo interese svoje stranke, krajevne skupnosti in podjetja (ustanove). Pregled sklicev skupcinskih zasedanj (sej) v letu 1994 27/1-94 (poslano 21/1): Izredno zasedanje — Lokalna samouprava 35. zasedanje 1. sklic: 31/3-94 (poslano 22/3-94) — nesklepčen Ponovni sklic: 6/4-94 (poslano 1 /4-94) — SKLEPČEN 36. zasedanje 1. sklic: 11 /5-94 (poslano 21 /4-94) — SKLEPČEN 37. zasedanje 1. sklic: 1 /6-94 (poslano 19/5-94) — nesklepčen Ponovni sklic: 21 /6-94 (poslano 15/6-94) — nesklepčen Ponovni sklic: 24/6-95 (poslano 22/6-94) — nesklepčen z vabilom — počastitev »Dneva državnosti« Ponovni sklic: 29/6-94 (poslano 27/6-94) — SKLEPČEN 38. zasedanje 1. sklic: 5/10-94 (poslano 23/9-94) — nesklepčen Pod »odgovor na delegatski vprašanji« pa še nekaj pojasnil in razmišljanj. »Nepravočasno prejeto vabilo«, na katerem temelji tudi članek »Kisli sadeži...«, je bilo vabilo na drugo ponovitev 37. skupščinskega zasedanja dne 24.6.1994, na katerem naj bi po zaključku delegati na posebnem srečanju (v Kulturnem domu Krško) skupaj nazdravili dnevu slovenske državnosti. Da v delu »občinskega parlamenta pošteno škriplje«, (navedbe iz članka »Kisli sadeži...«) je res! Potrditev tega dejstva je Pregled sklicev skupščinskih zasedanj (sej) v letu 1994 pa tudi pregled prisotnosti delegatov, ki pove, da za nesklepčna zasedanja (seje) ne moremo posebej kriviti nobenega zbora, marveč sa- mo posameznike! V kolikšni meri lahko to pripišemo datumom sklicev, je vprašanje, na katerega bi težko odgovorili. Bolj dramatično bi lahko izzvenela ugotovitev, da delegati pozabljajo, da so jih v skupščinske klopi izvolili občani, da v njih sedijo in jih zastopajo; bodisi v DPZ, Zboru krajevnih skupnosti ali Zboru združenega dela. Delegati si torej kredibilnost zagotavljajo edinole z delom in le s tem postanejo enaki med enakimi. Če v delu parlamenta škriplje, je to tudi posledica »škripanja« v strankah, krajevnih skupnostih ter okoljih, kjer so izvolili delegatevZbor združenega dela. Tega »škripanje« pa predsednik SO Krško, v okviru pristojnosti, ki jih ima, ne more odpraviti. Danilo Siter SEVNICA frekvenca: 96,7 MHz 105,2 MHz Naše oddaje lahko poslušate vsak dan med 15. in 19. uro, ob sobotah med 15. in 24. in ob nedeljah od 10. ure dalje. Predlog svetnika Franca Glinška. Franc Glinšek, član državnega sveta Predsedniku državnega sveta republike Slovenije Dr. Ivanu Kristanu Na podlagi 58. člena Zakona o državnem svetu dajem predlog, da se pod točko dnevnega reda »Pobude članov sveta« obravnava in sprejme tudi predlog za pripravo Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS št. 72/93,7/94 in 33/94), v katerega bi se vnesle naslednje spremembe oz. dopolnitve: 1. člen V zakonu o lokalni samoupravi se spremeni oz. dopolni 18.člen, tako da glasi: Območje občine je lahko v skladu s statutom razdeljeno na krajevne skupnosti, ki so pravne osebe. V kolikor gre za spremembo obstoječih krajevnih skupnosti, se za njihovo ustanovitev smiselno uporabljata 14. in 15. člen tega zakona in določila Zakona o referendumu. Občina lahko s statutom določi, da se ustanavijo tudi vaške in četrtne skupnosti. V krajevni skupnosti se lahko v skladu s statutom občine in zzago-tovitvijo finančnih sredstev opravlja del nalog, ki jih ima po tem zakonu občina. 2. člen Spremeni oz. dopolni se 19. člen zakona, tako da glasi: Statut občine podrobneje določa naloge, ki jih ožji deli občine opravljajo samostojno, način njihovega financiranja, načela za organiziranost in delovanje njihovih organov ter pravni status vaških in četrtnih skupnosti. 3. člen Ta zakon stopi v veljavo dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Obrazložitev: Temeljni razlog za predlagano pripravo Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o lokalni samoupravi je v tem, da se ustrezneje in določneje opredeli status krajevnih skupnosti. Predlagane spremembe temeljijo na načelu vzpodbujanja delovanja krajevnih skupnosti v bodoči lokalni skupnosti — občini oz. lokalni samoupravi, s čemer bi bil uresničen temeljni interes prebivalcev manjših, prostorsko zaključenih skupnosti, da najosnovnejše interese učinkovito uresničujejo v okviru občine, v katero so vključeni. S spremembo zakona predlagamo, da se krajevnim skupnostim določi status pravne osebe že z zakonom, medtem ko bi pravni status vaških in četrtnih skupnosti prepustili v odločitev občini oz. njenem statutu. Dosedanji sistem krajevnih skupnosti, ki so pravne osebe, dobro funkcionira, zato je edino smiselno takšen sistem ohraniti. Sedanje krajevne skupnosti imajo v upravljanju tudi posamezne ali del infrastrukturnih objektov, kot npr. vaške vodovode, pokopališča, pri katerih so se že izkazali kot dobri gospodarji. Odgovornost in skrb je v primeru manjših skupnosti bližja in bolj izrazita, v kolikor gre za lastniški odnos do sredstev in se v teh primerih izkaže tudi interes prebivalcev takšne skupnosti za ohranitev in izboljšanje njihovega okolja, kar se kaže v uspešnih referendumih za samoprispevke, pa tudi v prostovoljnem delu prebivalcev. Takšni referendumi pa praviloma ne uspejo za celotno občino, ker ne obstaja interes prebivalcev v centru npr. za to, da se zgradi vodovod v odročni vasi. Iz sprejetega Zakona o določitvi novih občin je razvidno, da so ostale večje občine, razen redkih izjem. Zato je, glede na zgoraj obrazloženo, smiselno da se zadeve, ki so utečene in so bile pozitivne v dosedanjem delu občin in v odnosu občina — krajevna skupnost, ohranijo, saj ni razlogov za povzročanje sprememb zaradi sprememb. Franc Glinšek Volitve članov občinskih svetov in županov Sekretariat za notranje zadeve in občo upravo občine Krško obvešča državljane republike Slovenije oziroma volilce, da so za lokalne volitve 1994 volilni imeniki za vsa volišča občine Krško razgrnjeni na sekretariatu za not-zanje zadeve, soba št. 005, od 24. oktobra do najpozneje 15 dni pred dnem glasovanja. V tem roku ima vsak volilec pravico pregledati splošne volilne imenike in zahtevati popravek. Sekretar Miloš Kukovičič ČASOPIS ZA POSAVJE IN OKOLICO NAŠ GLAS — časopis za Posavje in okolico. Izdaja IR inženiring, Krško — Odgovorni urednik: Ivan Kastelic — Naslov uredništva: Naš glas, CKŽ 23,68270 Krško — Telefon/telefax: 0608/21 —868 — Grafična priprava: Grafika Novo mesto — Tisk: Opara Novo mesto _ Rokopisov in fotografij ne vračamo — Naš glas izhaja vsako sredo, zadnji rok za oddajo nujnih obvestil je pohedeljek do 10. ure — Naš glas plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 %. NAŠ GLAS 26. 26. OKTOBRA 1994 V Kostanjevici ta teden živo Krajevni praznik š pestro ponudbo prireditev Kostanjevičani res živijo v turističnem mestu. Ta teden Je bilo za vsakogar nekaj Enaindvajstega oktobra leta 1943 so na Malencah pri Kostanjevici ustrelili osemindvajset mož in fantov. V spomin nanje so si krajani ta dan izbrali za krajevni praznik, ki je bil letos bogat kot že dolgo ne. Kaj vse nam Kostanjevica ponuja? Začelo se je s podelitvijo plakete in priznanj mesta Kostanjevica v petek, 21. oktobra, o čemer bo vec govora v tem besedilu, v soboto so se privrženci plesa zbrali v dvorani kulturnega doma na plesni reviji skupine Harlekin. V nedeljo dopoldne je bila re-gata okrog kostanjeviškega otoka, v sredo, 26. oktobra popoldne, bo tek po ulicah dolenjskih Benetk, v soboto in nedeljo pa bodo na svoj račun prišli ljubitelji košarke in malega nogometa. Petek, enaindvajseti oktober, je bil silno živahen. V kostanje viškem gradu so ob 16.30 pripravili slavnostno skupščino, kamor so povabili letošnje nagrajence in občinske funkcionarje, da bi se jim zahvalili za trud pri naporih za razvoj krajevne skupnosti Kostanjevica. Letos je krajevna skupnost izpolnila veliko svojih načrtov; posodobila in razširila je svoje telefonsko omrežje, usposobila cestno povezavo v bolj odročnih krajih in uredila Otok. O tem sta govorila predsednica Izvršnega sveta krajevne skupnosti, gospa Marinka Unetič, in ko-stanjeviški župan, gospod Milan Herakovič, ki je nato podelil letošnja priznanja. Prejeli so jih: Jamarsko društvo Kostanjevica na Krki, ki je letos praz novalo svojo 30-letnico, za požrtvovalno prostovoljno delo svojih članov, Gasilsko društvo Kostanjevica na Krki ob svoji 90-letni ci, Turistično društvo Kostanjevica na Krki za aktivnosti za promocijo kraja, plesna skupina Harlekin za prizadevno delo in dosežene uspehe, Otto Sevšek za po- pestritev turistične in gostinske ponudbe v Kostanjevici ter promocijo cvička v deželi, Robi Grgovič za aktivno delo v radioamaterskem krožku in prekopskem radioklubu, Anton Jevnik za aktivno delovanje v Zvezi borcev. Priznanje sta dobila tudi Sklad stavbnih zemljišč Krško in SO Krško ter PTT Novo mesto, Kostak Krško, VGP Novo mesto, Cestno podjetje Novo mesto, PAP Ljubljana, TEGRAD Ljubljana, Agim Kras niči, Alojz Čes-novar, Ivan Urbanč, Jože Kocjan, Roman Gabrijel, Ivan Navoj, Stane Tomažin, Andrej Božič, Ivo Jelenič, Jože Tomažin, Franc Klemenčič, Alojzija Bobič, Jože Brudar, Martin Juršič, Franc Jordan, Silvo Miklavž, Anton Stopar, Franc Palčič, Jože Frankovič, Stanko Pešič, Rezi Lakner, Erna Simončič in Andrej Zagorc. Posebno priznanje krajevne skupnosti sta za svojo požrt vovalnost prejela Franc što- kar in Jože Cunk, plaketo mesta Kostanjevica in naziv častnega meščana pa akademski slikar in grafik Janez Boljka, ki je obogatil umetnostni fond galerije Božidar Jakac z 254 svojimi umetninami in dal denar za obnovitev sedmih dvoran v gradu, kar je na Slovenskem svojevrsten fenomen. Medaljo so mu izročili na osrednji prireditvi v grajski cerkvi, ki ji je sledil koncert krškega simfoničnega orkestra pod vodst vom prof. Draga Gradiška. Zbrane so nagovorili kosta-njeviški župan Milan Herako-viž, predsednica IS krajevne skupnosti Marinka Unetič, krški župan Danilo Siter in podpredsednik krškega izvršnega sveta Robert Kerin. Po koncertu so obiskovalcem postregli z dobrotami izpod rok domačink. Večer je minil v sproščenem pogovoru ob kosu domače potice in kozarčku rujnega. (nic) Osnovna šola Brežice Delo v šolskem letu 1994/95 Osnovna šola bratov Ribar je izdala brošurico — obvestilo staršem o delu v šolskem letu 1994/95. Program smo prilagodili potrebam in zahtevam kadrovskih in prostorskih zmožnosti, prosijo za sodelovanje staršev, učencev in strokovnjakov iz področij, kjer jih bodo potrebovali. Pouk poteka po razrednih in predmetnih stopnjah in v oddelkih s prilagojenim programom. Organizirano je varstvo učencev od l.do 4. razreda. Ob pouku po predmetniku in učnem načrtu, nudijo zainteresiranim učencem vključitev v športne aktivnosti, tekmovanja za bralno značko, različne krožke, tečaje, dodatni pouk si., ma., an., fi., ke., veselo šolo. Prikaz znanja bo na nivoju šolskega, občinskega, regijskega ali državnega tekmovanja. Za učence je zagotovljeno zdravstveno varstvo, prehrana, svetovanje in poklicno informiranje. Organizirali bodo tudi okroglo mizo za starše in učiteljski zbor. Počitnice: jesenske od l.do 5.novembra, novoletne od 27. decembra do 2. januarja, zimske od 20. do 25. februarja, prvomajske 28. in 29. aprila, letne od 26. junuarja do 31. avgusta. Razen državnih praznikov bo pouka prost še en dan, namenjen strokovnemu delu pedagoških delavcev. Delavni čas tajništva: od 7. do 15. ure. Telefon in fax: 0608 61237 (A.R.) Cesta, da bo na pobočjih Planine vsako leto ČEDALJE VEČ UUDI IN NE ČEDALJE MANJ Obnova Oražnove hiše Kostanjevica na Krki, 17. oktobra — V Kostanjevici so se začela gradbena dela na hiši, ki jo je dr. Ivan Oražen podaril medicinski fakulteti v Ljubljani. Hiša je med najstarejšimi v okolju. Bila je v razpadajočem stanju in sedaj je skrajni čas za obnovo. Izvajalec del je gradbeno podjetje Bežigrad, manjša dela pa so prevzeli številni privatniki. Obnovitev naj bi trajala tri mesece. Vsa dela potekajo pod budnim očesom strokovnjakov, ki skrbijo, da se ne bi spreminila zunanja podoba zgradbe. Tako bo Kostanjevica dobila še en lep objekt, ki bo polepšal center mesta in mu dal novo razsežnost. (Želj-ko Koljančič) Gorjanci, Vrbje, Dovšce, 20. oktobra — Ivan Abram, nekdanji predsednik kostanje-viške krajevne skupnosti je s stroji »predihal« kozje steze po Gorjancih za to, da je sedanji predsednik, Milan Herakovič, po dolgih letih skupnih naporov lahko organiziral slavnostno otvoritev. Podpredsednik krškega izvršnega sveta Robert Kerin je namreč v petek prerezal slavnostni trak kar na dveh asfaltiranih odsekih cest, ki vodijo iz Kostanjevice proti pobočjem Gorjancev. Samo obisk na cesti lahko človeku pove, koliko pomenijo ceste, vklesane v skalo med Črnečo vasjo in Vrbjem. Del najhujših strmin je že asfaltiran, za drugi del pričakujejo asfalt šele prihodnje leto a, kot je rekel podpredsednik IS Robert Kerin: »Ko smo se spomladi sestali s predsednikom Sveta KS Kostanjevica Milanom Herakovičem in smo medse povabili še državnega sekretarja Toneta Ropa, smo si ogledali cesto in postavili cilje. Priznanje zaslužijo ne le izvajalci (Kostak) in neutrudni krajevni aktivisti, ampak tudj ljudje, ki v teh krajih živijo. Želim, da bi tudi v prihodnje tu vztrajali in pravim vam: zaupajte svojim ljudem, da bodo tudi prihodnje leto tako aktivni da boste dobili povezavo s Čer-nečo vasjo in čez Vrbje do Prušne vasi. Ta ekipa je že dokazala, da je lahko uspešna, Ne smemo pozabiti vašega sokrajana Janka Cunka, ki je kot predsednik Sklada stavbnih zemljišč pogosto podložil svoj hrbet. Razumeti morate, da so potrebe v vsej občini in veliko časa je treba vložiti, da lahko gledamo tak rezultat, kot ga danes. (Ika) Kostanjeviškipihalni orkester Ponovno vaje za koncert Kostanjevica, 16. oktobra — V OŠ Kostanjevica na Krki so Popravek V 25. številki je prišlo na zadnji strani do napake v rubriki Ob kofetku. V prvem stavku besedila bi moral biti namesto izraza »dan protireformacije« izraz »dan reformacije.« Ker tako praznujemo Slovenci zadnjega oktobra dan reformacije in ne protireformacije, se vam zaradi napake opravičujemo. se sešli godbeniki na pihala ter razpravljali o dosedanjem delu in smernicah za bodočnost. Njihov vodaja je kapelnik Toni Homan, pomagata pa mu učitelja glasbe. Vaje redno obiskuje osemnajst članov. Imajo tudi oddelek glasbene šole, ki ga obiskuje sedem-naajst dijakov in je povezan s krškim oddelkom. Začeli so že s skupinskimi vajami (ob sredah in nedeljah). V bližnji prihodnosti načrtujejo manjši koncert. Krajam nanj že nestrpno čakajo. (Željko Koljančič) Začetnik akcije, Ivan Abram: Ko danes gledam ta asfalt, se moram vsem skupaj zahvaliti in čestitati iz srca, da ste vztrajali in da ste me povabili. Slavnostni trak je prerezal podpredsednik IS SO Krško, Robert Kerin. Asfalt je dobil tudi odcep ceste med Oštrcem in Dovšcami. V Oštrcu sta trak skupaj prerezala Robert Kerin in Milan Herakovič. Robert Kerin: »Ljudje ne živijo samo v Krškem in Kostanjevici, ampak tudi tukaj, kjer je narava še čista. Če bodo imeli cesto, bodo tu radi ostali. Zato pravim, da je treba graditi ceste tudi tam, kjer je Slovenija najlepša!« Delala se je že tema, a kljub temu veselje med domačini ni bilo skaljeno, harmonikarja sta vlekla meh, goste pa so popeljali po novi cesti kar s konjsko dvovprego. Na tej so (ob kočijažu) Robert Kerin, Silvana Mozer in Janko Cunk. Zaprisega v Učnem centru Cerklje ob Krki in razstava slik akademskega slikarja Ratimirja Pušlja Cerklje ob Krki, 21. oktobra — V 210. učnem centru Cerklje ob Krki je bila v petek svečana zaprisega 10. generacije vojakov. Že pred zaprisego so v galeriji vojašnice odprli razstavo slik akademskega slikarja Ratimirja Pušlja. Ratimir Pušelj je rojen leta 1941 v Črni Gori. Končal je akademijo za likovno umetnost in podiplomski študij pri prof. Zoranu Didku na ALU v Ljubljani. Vključen je v pedagoško delo na Gimnaziji Celje, kjer tudi prebiva. Prejel je več priznanj, med njimi tudi priznanje na razstavi jugoslovanskega portreta v Tuzli, leta 71, nagrado na 8. salonu v Banji luki leta 78 ter Prešer- novo nagrado občine Celje leta'82. Razstavo si lahko tudi ogledate, in sicer bo odprta vsak delovnik od 13. do 16. ure, do 25. novembra. Ob 16. uri se je začela slavnostna zaprisega. V kulturnem programu sta sodelovala Pihalni orkester Loče in MePZ Lisca iz Sevnice. Po podpisu zaprisege so se morali vojaki še enkrat postaviti v položaj »mirno«, nakar je podpolkovnik Stanislav Zlob-ko — poveljnik UC Cerklje odredil prost vikend. V zrak so poletele vojaške kape in k družinam so se zapodili vojaki, nekateri že k svojim otrokom in ženam. (B.C.) Opusov literarni večer založbe Mondena Otroci sežejo po knjigi le, če vidijo to pri starših Peter M a lik: »Med literatije zadnje čase veliko nagrajenk, ker so ženske šele dobile možnost za pisanje in izpovedovanje, v nasmehu otroka pa so sposobne videti več kot moški, ki iščejo in iščejo...« Krško, 20. oktobra — V knjigarni in galerijici Opus je literarni večer, srečanje s pesniki in pisatelji, ki izdajajo svoja dela pri založbi Mondena, uspel. Urednik založbe, GoranGlu-vič, je zbranim predstavil dosedanje uspehe in načrte za prihodnost in predvsem pribil, da ne glede na to, ali je besedilo pisal moški ali ženska — če je besedilo dobro, je dobro pa pika. Razprava se je namreč nekaj časa sukala okrog spo-znavanosti ženskega in moškega pristopa k pisanju (zlasti) poezije. Eden izmed navzočih pisateljev je prikazal svojo pot romanja v shizofrenijo (zaradi pisateljevanja), iz katere so ga morali prvič priklicati zdravniki na Poljum, medtem, ko je s časom sam našel način za take raziskovalne odprave v lastno osebnost in (predvsem) za uspešno vrnitev v drugo — isto, integralno lastno oseb- nost. Gostje so si z odgovori na nekaj nagradnihv prašanj prislužili nagrade (knjige). Med dobitniki je bil tudi Janko Avsenak, ki je brez težav uganil pravo ime pisatelja Petra malika ali Željka Kozinca, doma iz Brestanice. Dokaj enotno so vsi gostje v Opusu napadli odnos šol, šolskih oblasti in šolnikov do nove literature. Ti (med drugim) otrokom zamerijo Cankarja z nenehnim vsiljevanjem še v času, ko zanj niso zreli, namesto da bi se seznanili tudi z ostalo (sodobno) literaturo (iz kritik) in jo ponudili šolarjem. Svojevrsten čar je primaknila razprava o kriminalkha, ki jih založba Mondena prav tako izdaja: dolge so okrog 60 strani, so relativno cenene in treba je prodati skoraj vso naklado, ker sicer ni računa. »Zato morajo biti zgodbe zanimive«, zagotavlja Gluvič, ki tudi sam piše. (Ika) Preskrba Krško Spoštovane kupce obveščamo, da bodo med bližajočimi se prazniki dežurne naslednje prodajalne M-Pre-skrbe: — poslovalnica 3 KONZUM Senovo, — poslovalnica 4 Brestanica, — poslovalnica 5 PODMORNICA Krško, — poslovalnica 13 Kostanjevica, — poslovalnica 14 Raka, — poslovalnica 37 MARKET Krško. Prodajalne bodo odprte od 8. do 12- ure. Direktor Viljem Manček PO NAŠIH KRAJIH NAŠ GLAS 26. 26. OKTOBRA 1994 AKCIJA Uspešen vikend gasilcev ______in reševalne službe______ Rešili življenja ljudi, ki jih je zajel požar v občinski zgradbi, oba ponesrečena v čelnem trčenju preživela, pogasili tudi goreč tovornjak, kije v cisterni prevažal eksplozivno snov Krško, 22. oktobra — V soboto dopoldan ste lahko slišali alarm za požar, seveda ni šlo za reden alarm ob 12. uri, kajti ta je bil sprožen že nekaj čez 11. uro Tudi mi smo prihiteli na mesto dogajanja, občinska zgradba je bila v oklepu ognja. Ponavadi je občina v tem času prazna, a na žalost seje tokrat na oknu zbrala kopica ljudi, ki je klicala pomoč. Tudi pred občino se je že zbralo nekaj ljudi, ki pa jim niso mogli pomagati in so lahko čakali le pomoč gasilcev. Presenečeni smo ugotovili, ko so se gasilci le nekaj minut po danem alarmu znašli na mestu nesreče. Najprej smo morali vsi prisotni umakniti avtomobile. Le iz varnostne razdalje smo lahko opazovali reševanje. Kmalu smo lahko opazili posebno ekipo, ki se je z kisikovimi jeklenkami odpravila v jedro občinske hiše, iz katere se je še vedno valil dim in bruhal ogenj. Druga ekipa pa je medtem že odvila cevi in začela gasiti požar. Prisotni se še vedno nismo pomirili, saj je skupina zajetih ljudi še vedno grozeče kričala: »Na pomoč«. Vsem pa se je rahlo odvalil kamen s srca, ko smo videli, da so možje z jeklenkami prišli do ujetih. Nato so v nekaj minutah postavili platnen »tobogan«, strokovno imenovan odprta spustnica, po katerem so se zajeti srečno spustili. Možne katasrofe s tem še ni bilo konec. Skozi drugo okno je molila glave še peščica ljudi, do katerih gasilci niso mogli. In ko smo mi na tleh razmišljali, kaj bo z njimi, se je z Vidma pripeljalo specialno vozilo Sky lift. In s pomočjo le-tega so rešili še ostale. Na srečo žrtev ni bilo, le enega so odpeljali v ZD Krško, zastrupil se je z dimom. Nesreča pa ni počivala ne na cesti. Prišlo je do čelnega trčenja med Lado — karavan in »pejčkom«. Na mesto nesreče je prišel prvi osebni avto, z dvema sopotnikoma. Moški je pogasil požar. Ženska sopotnica je medtem poklicala center za obveščanje (985 — ne škoduje, če si zapomnite). Iz centra so obvestili zdravstveni dom, ki je prišel na kraj nesreče z reševalnim vozilom in zdravnikom, obvestili pa so še poklicno gasilsko enoto, ki je prišla z ustreznim vozilom za te primere. Ko smo z gasilci prispeli na kraj trčenja, je moški še vedno gasil avtomobila. Gasilci so morali Lado dobesedno razrezati, kajti drugače se poškodovanca ni dalo spraviti iz avta. Udeleženca nesreče so po nudenju prve pomoči pripeljali v bolnišnico Morda pa bi prišlo do največje katastrofe prav pri zadnjem primeru. Ob 11.50. uri so v center za obveščanje sporočili, da se je na Hočevarje-vem trgu pripetila nesreča. Prevrnila se je cisterna in se vžgala. Gasilci PGE so na mestu ugotovili, da cisterna prevaža izjerrmo nevarno in eksplozivno snov ter da obstaja nevarnost eksplozije. Ker bi bilo gašenje na mestu nevarno za okoliške hiše in krajane, so morali na parkirišču pri občini pripraviti zadostne količine pene. V spremstvu gasilcev in policijske patrulje so s Hočevarjevegatrga pripeljali gorečo cisterno v peno in jo tako do konca pogasili. Seveda je šlo v vseh treh primerih za gasilsko vajo, ker pa se takšne nesreče res dogajajo, smo vajo predstavili kot resničen dogodek. Vaja je imela naziv »OKTOBER 94« in je ena izmed aktivnosti v oktobru — mesecu požarne varnosti. Skupaj so jo pripravili občinska gasilska zveza, Občinski štab civilne zaščite Krško in Poklicna gasilska enota Krško z namenom preveriti pripravljenost in usposobljenost skupnega delovanja poklicnih in prostovoljnih gasilcev ter operativnih gasilskih enot CZ ter ostalih, ki sodelujejo v akcijah zaščite in reševanja ob naravnih in drugih nesrečah. Aktivnosti na vaji je vodila operativna skupina, sestavljena iz pripadnikov OGZ Krško, PGE Krško in OŠCZ Krško. Neposredni vodja in koordinator je bil poveljnik OGZ Krško — Avgust Mlakar, ki vajo ocenil takole: »Vaja je zelo dobro uspela, vsi udeleženci so vrhunsko usposobljeni. Vsaka vaja pokaže določene napake, ki jih je treba sanirati. Žalostno je, da se vaje ni udeležil nihče od občinskih mož.« Po-* vse strukture. Menim, daje vaja uspela, da so vsi pokazali, so usposobljenost za intervencijo v primeru večjih nesreč. V vaji so sodelovali še: GD Krško, GD Leskovec, GD Kostanjevica, GD Senuše, GD Gora, GD Senovo in Center za obveščanje Krško. Potek vaje so spremlajli predstavniki GZ Slovenije, Republiškega požarnega inšpektorata, Regijske uprave za obrambo Novo mesto, občine Krško, OGZ Krško ter ostali gostje in opazovalci. (B.C.) veljnik OŠCZ Jože Kos pa je vajo komentiral takole: »Današnja vaja je prikaz usposobljenosti društev in PGE pri oblikah nesreč, kjer delujejo Foto: Ika, Ljubo Potočnik, BC Arhitekt in projektant Fedor Špacapan in direktorica Ko-staka Silvana Mozer sta se sobotne vaje civilne zaščite in krških gasilcev udeležila kot člana OŠ CZ. Slišali pa smo tudi zlobna namigovanja, da nekateri niso bili povsem pre-pričani.d a občinska stavba le ne bo v resnici pogorela (vsaj po nesreči) in bi bilo treba potem na hitro izdelati nov projekt (boljši in modrejši kot obstoječi bi bil vsekakor dobrodošel) in nato še bliskovito pozidati. Drugi zlobneži nami-gujejo.d a bi morali biti v stavbi nekateri prav tički, pa bi se morda požar lahko celo posrečil. A brez skrbi: dokler bo vsak določal »ta prave tičke« po lastnem prepričanju, jih zlepa ne bo dovolj na kupu. Vsake oči imajo pač svojega malarja. (Ika) NAŠ GLAS 26. 26. OKTOBRA 1994 GOSPODARSTVO VManambondru se bodo zvonovi oglašali v A in D duru Slovenski zvonovi na Madagaskar Poskrbimo za cisto okolje Brestanica, 20. oktober—Le-skovška županija je financirala izdelavo dveh cerkvenih zvonov, ki jih bodo poklonili županiji v mestu Manambondro na Madagaskarju. Slovenska županija v mestu Manambondro obstaja že od leta 1976. Vodi jo štirinajst duhovnikov ter nekaj laičnih mi-sionarjev. Eden izmed glavnih župnikov je Tone Kerin, ki je tudi sam pred tremi leti ustanovil bolnišnico. Poleg tega pa ima mesto tudi svoje vrtce, šole, kmetijske šole in zadruge... Samo mesto ima 8000 prebivalcev, okoliš pa šteje še najmanj enkrattoliko ljudi. Vsa pomoč za županijo prihaja prostovlno iz Slovenije. Zvonove je izdelala livarna Feralit iz Žalca, sredstva pa so prišla iz Leskovške županije. Vso dodatno opremo pa sta prostovoljno naredila Jože Trpine in Janko Gabrič. Veliki zvon je težak kar 227 kilogramov in se oglaša v tonu D, je debelo-stenski in zelo težke izvedbe debelostenski. Mali zvon pa je težak 72 kilogramov in zvoni v tonu A. Zvonova ne bosta v isti cerkvi. Veliki zvon je namenjen cerkvi svete družine ter mali zvon cerkvi svetega Petra, na njem pa je tudi napis v njihovem jeziku. Ob tem dogodku so se zbrali duhovniki iz Brestanice in okoliških župnij leskovške dekanije in blagoslovili zvonova. Zvonova sta že naslednji dan nadaljevala pot v Avstrijo. (Kati) Z vso vnemo hitimo v 21. stoletje, ne zavedamo pa se, kaj se dogaja okoli nas. Vsako minuto, uro, dan se spreminja življenje v naših rekah, potokih in jezerih. Zaradi odpadnih voda iz tovarn, gospodinjstev in stranišč se vse bolj spreminjajo v črne ceste, ki se vijejo po našem planetu. V časopisih lahko vsak dan beremo pretresljive novice iz narave. Potrebe civiliziranega človeka so vedno večje. Razvoj zahteva ogromne količine energije in surovin, iz katerih v procesu predelave nastajajo vedno večje količine odplak. Življenje v naših rekah, potokih in jezerih je zelo ogroženo, onesnazujejojih predvsem komunalne in industrijske odplake, ki vsebujejo velike količine strupenih snovi, izredno pevarno pa je toplotno onesnaževanje — tega povzročajo termo- in jedrske elektrar- ne. Zaradi segrete vode izumirajo ribe. V zadnjem času nastajajo zaradi kupičenja odpadkov v zapuščenih gramoznicah in jamah težave tudi s podtalnicami. Danes so najbolj onesnažene podtalnice na Apaškem in Dravskem polju. Človek bi moral poskrbeti, da bi odpadne vode pred vrnitvijo v naravni obtok temeljito očistil. Priporočljivo je mehansko, biološko ali kemijsko čiščenje. Najustreznejše je biološko čiščenje, kajti med tem procesom nastane aktivno blato, to je zmes razkroje-nih odpadkov in razkrojeval-cev, predvsem pa bakterij. Aktivno blato lahko predelamo v umetna gnojila. Posebno škodljive so odplake iz kemičnih tovaren papirne industrije, rudniških separacij in obratov za galvonotehniko. (Beno Mrušič) Certifikate je vložilo 94 % delavcev Kostaka Prva redna skupščina bo konec _________januarja '95_________ Krški Kostakje prvo podjetje v občini, kije dobilo soglasje Agencije o pravilnosti priprave in izvedbe progra-_______ ma privatizacije. Krško, 19. oktobra — V Ko-staku se je sestala prva skupščina delničarjev notranjega odkupa. To praktično pomeni, da so v tem podjetju tehnična opravila pri lastninjenju zaključili in da jim manjka samo še potrdilo Agencije o pravilnosti postopka ter vpis nove delniške družbe pri registracijskem sodišču. Silvana Mozer, direktorica Kostaka: »V krški občini smo pri tem procesu prišli najdlje, čeprav smo imeli izmed vseh podjetij na tem področju najtežji postopek. Bil je dvofazen, česar drugim ni bilo treba delati. Lani smo premoženje našega podjetja podržavili v skladu z Zakonom o javnih gospodarskih službah. Vse, kar sodi v javno službo (infrastrukturni objekti) sodi danes v last občine. Ta faza je trajala celo leto 1993, zaključili pa smo jo s soglasjem občine in s pozitivnim mnenjem o vseh naših izračunih. Prenesli smo tudi 20,853 odstotni delež lastnine v Kostaku na občino Krško. Za ta delež bodo izdane navadne in imenske delnice. V tolikšnem obsegu bo občina tudi soupravljala Kostak in s tem zagotavljala, da bomo morali opravljati z zakonom določene gospodarske javne službe. Eni redkih smo tudi v tem, da smo celotno privatizacijo opravili sami, predvsem Betka Ce-mič, naša diplomirana pravnica, računovodkinja Anica To-polovšekin seveda jaz. Pričakujemo, da bomo drugo soglasje (za izvedbo) dobili novembra in da bo postopek na registrskem sodišču stekel do 1. januarja 95.« Delavci, bivši zaposleni in upokojenci v Kostaku so 47,5 odstotni lastniki podjetja. Težko je na kratko popisati probleme, postopke in uspehe, s katerimi so se srečevali, preden so prišli do prve skupščine delničarjev programa notranjega odkupa. Betka Ce-mič: »Delničarjev notranjega okupa je 272, od tega je 231 zaposlenih, 13 bivših zaposlenih in 28 upokojencev. Na prvi skupščini udeležencev programa notranjega odkupa je bilo 63,8 % vseh upravičencev ali (s stališča delnic) 17.789 glasov od 27.882 glasov. Skupščina je imenovala vodjo programa notranjega odkupa, ki bo v času trajanja programa zastopal delničarje notranjega odkupa na rednih skupščinah vseh delničarjev (torej tudi skladov in občine). Prvo redno skupščino vseh delničarjev načrtujemo za konec januarja.« Postopek lastninskega preoblikovanja Kostaka bo zaključen z vpisom podjetja kot kapitalske družbe v sodni register. Mozerjeva poudarja, da so celoten proces uresničili brez kakršnih koli notranjih in zunanjih trenj ter brez kančka dvomov o pravilnosti lastninjenja: »Zavedali smo se možnosti soočenja s hudim zavračanjem in smo se najprej lotili temeljitega informiranja zno- traj podjetja, da smo ta možni negativni predznak že pred startom izničili. Povedali smo ljudem, da je privatizacija normalen proces prehoda in mislim, da gre za vzporedni proces, ki mu v podjetjih dajejo premalo poudarka. Na zaupanje v kolektivu kaže tudi dejstvo, da je 94 % delavcev in 28 upokojencev (od 46) vložilo svoj certifikat v naše podjetje. Bivši zaposleni niso bili naša ciljna skupina, pa smo jih vseeno nabrali 13. Zbrali smo več kot dva milijona več certifikatov, kot smo jih potrebovali za odkup 60 odstotkov podjetja in presežek bomo pač vrnili, čeprav bi ga kar radi obdržali za dokapitalizacijo ali povečanje vrednosti delnic. A zakon je pač zakon in naši ljudje bodo dobili vrnjenih na certifi-katski račun po 5 do 10 tisoč tolarjev. Sami smo načrtovali visok odziv (75—80 %), a tako optimistični le nismo bili. (Ika) Zasebno prevozništvo na obeh straneh meje Krško, 21. oktobra — Predstavniki zasebnih cestnih prevoznikov iz hrvaške obrtne zbornice (Zajednica strukov-nih grupa prijevoznika Hrvatske) in Obrtne zbornice Slovenije (Sekcija za promet) ter predstavniki slovenskega ministrstva za promet in zveze so včeraj razpravljali o skupnih problemih na področju zasebnega prevozništva. Udeleženci pogovora so razpravljali o organiziranosti zasebnih cestnih prevoznikov v obrtnih zbornicah, ki ima v Sloveniji že dolgo tradicijo. Sekcija za promet je po številu največja v obrtni zbornici Slovenije in ima v javnem cestnem prevozništvu 80-odsto-ten delež kapacitet. Po mnenju slovenskih predstavnikov pa je prednost hrvaških prevoznikov predvsem v uvedbi licenc. V Sloveniji se sistem licenc z novim zakonom o prevozih šele uvaja. Tako bodo poenoteni tudi pogoji in obveznosti prevoznikov ne glede na družbeni ali zasebni sektor. Na hrvaškem sodijo med pogoje za pridobitev licence: starost vozila, ki ne sme presegati deset let, potrdilo o določenem lastništvu in tehnični pregled vozila, ki se opravlja periodično. V Hrvaški je trenutno 10 000 zasebnih prevoznikov, na razpolago pa imajo okrog 15 000 vozil. Hrvaški predstavniki so poudarili predvsem problem premajhnega števila italijanskih in avstrijskih dovolilnic ter samo razdeljevanje dovolilnic. Podoben problem imajo tudi slovenski predstavniki. Kot skupen problem so omenili delovanje in kontrolo policije na obeh straneh meje ter delovanje carinskih služb. Predstavniki obeh držav so predlagali, da se ukinejo dovolilnice za maloobmejni promet. Probleme med državama naj bi reševale mešane komisije obeh držav. Predlagali so tudi, naj ministrstvi po pogovoru s carinama obeh držav uskladita kriterije za prevoznike, ki vozijo preko slovensko — hrvaške meje. Dogovorili so se tudi za skupen ogled večjih obmejnih prehodov. (M.K.) Obvestilo za obrtnike Volitve 18. oktobra se je v prostorih Doma obrtnikov sešla volilna komisija za izvedbo volitev v organe Obrtne zbornice Brežice. Izobesila je volilni imenik, pregledala evidentirane kandidate, pripravila izbor petdesetih kandidatov za poslance skupščine Obrtne zbornice Brežice in imenovala volilni odbor. Volitve za poslance v skupščino Obrtne zbornice Brežice bodo 18. novembra 1994. Seminarji V sodelovanju z »Gea college« bo obrtna zbornica 8. in 10. novembra 1994 od 17. do 20.30. ure izvedla seminarja: — Trženje izdelkov in storitev ter — Možnosti financiranja samostojnih podjetnikov in malih podjetij. Na seminarjih boste lahko spoznali metode uspešnega plasiranja izdelkov in storitev, dobili pa boste tudi informacije o možnostih za pridobitev finančnih sredstev v Sloveniji in tujini ter o pogojih najemanja kreditov v trenutni bančni praksi. Prijave in dodatne informacije na Obrtni zbornici Brežice. Potrdila Obrtniki, ki potrebujejo potrdila o vpisu v obrtni register, pa imajo še vedno stare registracije in se še niso preoblikovali v podjetnika-posameznika, dobijo ta potrdila v pisarni zbornice. Vsi tisti, ki so se že preoblikovali, dobijo ta potrdila na upravi za javne prihodke. Problematika prevozov preko državnih meja t Sekcija za promet pri Obrtni zbornici Slovenije je na carinsko upravo poslala prošnjo za stik s carinskimi izpostavami. Organizirali bodo srečanja na mejnih prehodih in si ogledali, kako poteka prehod prevoznikov preko meje in carine ter se pogovorili o medsebojnem sodelovanju. Obiski na posameznih mejnih prehodih bodo organizirani v novembru in decembru, sledili bodo sestanki na pristojnih območnih zbornicah. O zaključkih bomo poročali, (pripravila Nena) Obiskali so gostišče »Tri lučke« Združenje poslovnežev ________UNIPAC________ Ustanovljeno 1931. leta, temelji pa na krščansko- socialni doktrini in na moralnih vrednotah krščanske Evrope. Krško, 23. oktobra — V gostišču »Tri lučke« so se na svoji ekskurziji po Sloveniji ustavili predstavniki združenja UNIPAC, med njimi tudi vidnejši posamezniki iz svetovnih gospodarskih in finančnih krogov. Združenje združuje preko 50.000 članov iz vsega sveta, sedež organizacije je v belgijskem galvnem mestu —Bruslju. Delegacijo je sprejel in pozdravil predsednik SO Krško, g. Danilo Siter. Pogovarjali smo se z Brankom Gorjanom, generalnim tajnikom združenja krščanskih podjetnikov v Sloveniji. Branko Gorjan je povedal, da je glavna značilnost tega združenja velik prispevek in s tem uspeh pri tranziciji političnih in gospodarskih tokov v Južni Ameriki, kjer so države relativno hitro, uspešno in »mehko« prehajale iz tipično voja-ško-diktatorskih sistemov v normalno, demokratične družbe, v katerih je povdarek predvsem na tržni ekonomiji in spoštovanju zasebne lastnine. Danes se del združenja usmerja v centralno in južno Evropo, tako tudi v Slovenijo. Najvišje telo v združenju je Svet direktorjev, v katerem je 25 članov, sestajajo pa se dvakrat letno (spomladi in jeseni). Lani so v Mehiki slovenskemu združenju ponudili organizacijo jesenskega srečanja, kar je pomenilo posebno priznanje naši organizaciji, ustanovljeni 1991. leta. Jesensko zasedanje je bilo na Bledu, udeležili pa so se ga med drugim tudi gospodje: VVinhol, ustanovitelj zunanjetrgovinske zbornice v EGS, Michael Albert, bivši predsednik UNIPA-CA in predsednik glavne francoske zavarovalne ustanove ter član kreditno monetarnega odbora pri francoski nacionalni banki, (dama) Terme Čatež Z jesenjo tradicionalni zdraviliški gost Terme Čatež so v poletnih mesecih pravo letovišče: velike bazenske površine, tenis, kolesarjenje, skupinske igre z žogo, golf, konjeništvo, številni organizirani športno-rekreativni programi privabijo v Terme goste vseh struktur, ki tukaj preživijo svoj prosti čas; ne le dopust, pač pa tudi vikende in proste dneve, popoldneve ali večere. Z jesenjo se v zdravilišče vrača tradicionalni zdraviliški gost. Temu gostu so namenjeni različni zdravstveni programi, predvsem programi sprostitve in programi za ohranjanje zdravja. Tako smo v preteklem tednu v Čatežu srečali kar tri skupine tujcev — iz Nemčije in Avstrije — ki so preživeli teden dni v Termah, obiskali zdraviliškega zdravnika, izkoristili možnosti, ki jih nudi zdravstvena služba zdravilišča — od masaž do savne in skupinskih vaj, ob tem pa tudi obiskali zanimivosti v okolici. Največ časa so seveda preživeli na popularni zimski termalni rivieri. To je obdobje, ko si dedki in babice vzamejo čas za svoje vnučke; zanje so v Termah pripravili poseben paket. Srečali jih boste na Termalni rivieri in na sprehodih v jesensko obarvani okolici. Jesen je tudi čas izletov. Terme so privlačna izletniška točka za družine, skupine in za vse tiste, ki želijo preživeti prost dan aktivno ali pa preprosto posedeti v eni od restavracij ob dobrem kosilu s svojo družino in prijatelji. (Galex) A grokombinat Krško Ozimnica Naš trud in naravne danosti so nam omogočili, da vam lahko ponudimo JABOLKA in HRUŠKE za ozimnico iz LASTNE PROIZVODNJE po posebnih akcijskih cenah: 1. jabolka JONAGOLD, ZLATI DELIŠES, MUTSU: I. klasa 50 SIT II. klasa 40 SIT GLOSTER, JONATAN, MELROSE: I. klasa 45 SIT II. klasa 35 SIT IDARED: I. klasa 55 SIT II. klasa 45 SIT 2. hruške KLERŽO, AL LUKAS: I. klasa 50 SIT Za vse informacije pokličite hladilnico Stara vas na telefon 22 036 ali 21 242. RAZVEDRILO NAŠ GLAS 26. 26. OKTOBRA 1994 Nabeul — Dežela, obdarjena z več kot 1000 km belih peščenih plaž, ki se raztezajo od Hammameta na severu do otočka Djerbe na jugu. V notranjosti pa iz bujne tropske pokrajine zakoračite v pravo puščavo, ki z izsušenimi slanimi jezeri in zelenimi oazami ustvarja nepozaben kontrast. To je Tunizija. Sredozemska država, ki obsega 164.000 kvadratnih kilometrov in ima približno osem milijonov prebivalcev, je republika s predsedniškim sistemom. Prvi uradni jezik je arabščina, drugi pa francoščina, saj je bila Tunizija francoska kolonija. V zadnjih letih je postala Tunizija turistično zelo zanimiva dežela, na kar kaže zlasti dolga veriga hotelskih kompleksov, ki turistom nudijo želeno udobje in hkrati stik s tradicionalnim življenjem. Najbolj razviti turistični tunizijski mesti sta Hammamet in Nabeul na polotoku Cap Bon. Tuniška valuta je dinar, ki sedelinamilime.ZalOODEM dobiš 62,400 tuniških dinarjev. Prebivalstvo Tunizije sestavljajo Arabci, Berberi in nekaj Sedem dni v Tuniziji ASSALAM ALLAIKOM! Primer pristne adaptacije v arabskem svetu. Evropejcev ter Židov, vera pa je pretežno muslimanska. Njihovi pridelki so zlasti žita, vino, olive, agrumi in dateljni, ki jih tudi izvažajo. Zaradi vročega in suhega podnebja redijo večinoma koze in ovce, le na severu države je opaziti tudi krave. Vse živali se prosto gibljejo po pokrajini, tako da se mi je včasih zazdelo, kot da nimajo lastnika. Posebna žival, ki je v puščavi tudi osnovno prevozno sredstvo, je kamela. Če obiščeš afriško deželo, je že samo po sebi umevno, da moraš podobo Tunizije dobiti tudi s kameljega hrbta. Obrtna posebnost države je izdelovanje preprog, ki je za vsakega Tunizijca osnovno pohištvo in investicija z najviš- jo vrednostjo. Kot vsaka kultura, ima tudi tunizijska svojo značilno kuhinjo, ki pa se od vasi do vasi razlikuje. V osnovi je njihova hrana pripravljena na olivnem olju in začinjena z janežem, koriandrom, pekočo papriko harisso in kumino. Omeniti pa moram tudi nekaj neprijetnih značilnosti Tunizije. To sta predvsem nečistoča in nepitna voda, zlasti zaradi vsepovsod ležečih smeti. Tega podatka ti na turistič- Pogled na Saharo v kraju Zaafrane in raztresenove dateljnove palme. nih agencijah vsekakor ne povedo. To počnem tudi sama, kajti kljub vsemu je Tunizija zanimiva in izredno lepa dežela. Vse, kar sem doživela in videla med sedemdnevnem absolventskem izletu, vam bom kar se da pristen način obnovila in, upam, popestrila en dan v tednu. (Monika Ban) Pizze na dom Počasi je v naše kraje prišla jesen, z njo pa tudi slabo in hladno vreme. Ker pa se človeško telo oz. želodec ne spozna na vremenske okoliščine, je za to poskrbela piz-zerija Račko iz Krškega. V vsakem vremenu in ob določenem delovnem času vam na dom pripeljejo toplo in slastno pizzo. Mnogi se sprašujete, kako to gre. Nič lažjega. Po telefonu pokličete številko 31 -282 in si naročite pizzo po želji. Z veseljem jo bodo pripeljali na vaš dom. Povedati morate samo, kje ste doma in telefonsko številko, pa seveda vrsto pizze. V dobrih 30 minutah bo pizza že na vaši mizi, malo kasneje pa v v vašem želodcu. plZZERl« POSTAVA NA DOM 0608/31-282 CKŽ 44. Delovni čas: Pon.—Sob.: 9.00 — 23.00 Nedelja: 15.00 — 23.00 Verjetno se sprašujete, koliko to stane. Poleg redne cene pizze ste dolžni plačati embalažo (30 SIT) in stroške prevoza, V zadnjem času so raznašalni krog razširili tudi na okoliške kraje, Senovo, Zdole, Dolenja vas, Drnovo in Veliki Trn. Pizze razvažajo na vsak dom, v podjetja, gostinske lokale, frizerske salone, pogosto pa jih naročajo tudi šolarji. Prevozni stroški za Krško znašajo 80 Sit, izven mesta pa 150 SIT, vendar ob dodatnem pogoju, da naročite večje število pizz. V primeru, da naročite nad pet pizz, vam prevoza ne zaračunajo. Razumeti pa morate, da -so pri razvozu možne zamude, ki nastanejo zaradi organizacijskih in tehničnih težav. Zato se vam že v naprej opravičujejo. Ker nas je zanimalo, kakšen je odziv ljudi na dostavo pizz na dom, smo se z raznašalcem odpravili na reden pohod po domovih. Izvedeli smo mnogo zanimivega in to tudi objavljamo. Matko Širola ob pomoči matere: Ker smo včasih sami doma, si takrat naročimo pizzo na dom. Zadovoljni smo s kvaliteto, čeprav včasih malo dlje čakamo. Vendar pa bomo tudi v prihodnje naročali pri pizzeriji Račko. Se vedno brez naslova ali Kako sem pisal tekst Edi pravi, da je za mikrofonom boljši. Presodite sami! Sranjelllll Kastelicu (uredniku Našega glasa) že od srede obljubljam, da bom nekaj napisal. Enostavno nimam časa! Za oddajo ni problem,... malo improvizacije, malo telefona in gre. Toda tekst za časopis?! Največja težava je v tem, da bralci pričakujejo nekaj zabavnega, nekaj v stilu radijskih oddaj, ki jih z Balkijem delava na studiu D. Točno! Balki! On naj napiše tekst! Ma ja, on še črko r pove po hrvaško. Najbolj bo, da grem na nedeljsko vožnjo po Brežicah, mogoče mi kaj pade na glavo, ... karkoli, samo ne motorni zmaj, ki sem ga ta trenutek zagledal nad Savo. Čez pet minut. Tako. Se že kotalimo po cesti, najprej mimo mestnega stadiona, ki zadnje mesece dobiva svojo novo obliko, za kar je največ kriv Ciko (predsednik Izvršnega sveta v Brežicah). Mnogi ga kritizirajo, ne toliko stadion kot Cikota. Kaj pa vem? In na koncu, kaj me pa briga. Center mesta je bil konec tega tedna praktično zaprt. Na novo so zarisali parkirne prostore, nekaj novih znakov so postavili, ... nekaj se sliši, da bodo enosmerne ulice obrnili na glavo oziroma da se bomo po novem vozili v kontra smer kot do sedaj; samo da ne bomo tako kot Angleži. Vsako leto je enako, ob občinskem prazniku se vedno nekaj odpira, prenavlja ..., a kaj, ko je občinski praznik samo enkrat na leto. Jutri grem na občino predlagat, da bi imeli praznik vsak dan. Sicer pa bi bile Brežice to nedeljo zelo pusto mesto, če ne bi imeli novih signalizacij. Nič se ne dogaja, ulice so popolnoma prazne. Glej, glej ... Dimč, pravzaprav mu je ime Ivan, Dimč ga samo kličemo. Svojevrstna maskota Brežic ... v bistvu se mu godi krivica... pustimo to. Ne vem, ali je Naš glas primeren za tovrstne komentarje, le to bom še povedal: včasih mu dam za pijačo in kakšno rečeva, čist' u redu dec je, samo z njim se moraš pogovarjat brez vseh predsodkov. Živjo Ivan, kak si, stari? Nikamor, stari, lutam po mestu, za Naš glas moram nekaj napisat, pa mi ne gre. Naš glas? A ja, to je ... že vem ... soseda mi ga da za prebrat, ... ob sredah je, ne? Čaki, pa kaj nisi ti na radiu? Pusti pisanje, to naj drugi delajo, ti ne znaš. Tako je stari, prav imaš. Grem se mi mudi, adijo. Ajd, adijo. Lepo lekcijo mi je dal, ta Ivan. Nikoli več mu ne dam za pijačo. In ko smo že pri pijači, grem malo k Bojanu in Suzani. Sodoben zakonski par, obložen s sokovi vseh okusov. Res sta prijetna. Danes sicer malo skrokana, ker sta bila na žurki in to vsak na svoji. Pol ure kasneje. Kljub temu, da sem srečal Dimča in da sem z Bojanom in Suzano spil džus, še vedno ne vem, kaj bi napisal. Ma nič, Kastelicu bom rekel, da nisem imel časa, ko ga jebe. Vesna Jelen: s pizzami sem zadovoljna in jih večkrat naročim na dom. Tudi v prihodnje bom počela podobno, ker so Račkove pizze zares izvrstne. Družina Katic: Dostava pizz na dom je prijetna novost v Krškem in zato smo jo lepo sprejeli. S pizzami smo zadovoljni, saj so iz naše moke. So pa zares kvalitetne in do sedaj najboljše v Krškem. V prihodnje bomo še poklicali in z veseljem pričakali pizzo. Vsekakor pa sta tudi lastnika zadovoljna z odzivom ljudi in ob tej priložnosti sta Irena Levičar in Stane Račič — Račko povedala: Odziv je dober, vendar pa se najdejo posamezniki, ki bi želeli pizzo v petih minutah. Uvajamo novo prakso sistema kvalitete pizz. V primeru, da si zaže- I %l*\l % O lite veliko pizzo (tudi pol metra), vam pripeljejo družinsko pizzo za več oseb, po želji tudi z vsemi dodatki (koruza, ajvar, feferoni, fileti, sadje itd.). Prizadevava si, da bi pizze pripeljala v najkrajšem času in zato prosiva stranke, da svoje naročilo sporočijo prej, ker obstaja veliko povpraševanje po tej vrsti izdelkov. Ob tej priložnosti se opravičujeva vsem, ki so malo dlje čakali na pizzo, vendar pa morate razumeti, da so prisotni tudi objektivni dejavniki. Konec koncev pa pizza na vaši mizi ni bila nikoli hladna in tudi nikoli ne bo. (Galex) Suliju pokal Krško, 21. oktorba — Na osmem tradicionalnem memo-rialu v ruskem kegljanju, ki je vsako leto organiziran v spomin na tragično preminulega Milana Mižigoja — Čura, seje v Okrepčevalnici BuršiČ pomerilo 16 tekmovalcev. Zmagal je Ivan Balas — Suli, ki je prejel prehodni pokal, pred Brankom Drobežem — Boni-jem, tretje mesto pa je osvojil Bogo Pire — Čelo. Po tekmovanju je sledilo družabno srečanje ob jedači in pijači. (Galex) Kostanjev dan Učenci OŠ Koprivnica smo imeli kostanjev dan. Odšli smo na travnik blizu gozda, kamor smo nanosih dračja in pripravili ogenj. S seboj smo imeli kostanj, naboden na žice in te venčke smo pekli na žerjavici. Pečen kostanj je bil zelo do- ber. Poleg peke smo se lovili in igrali v gozdu. Delali smo skrivališča in bili vojaki. Ure so hitro minevale v lepem jesenskem dnevu. Za nas je bilo prir jetno, ker smo skupaj pekli kostanj in se igrali napete igre. Koprivniški četrtošolci NAŠ GLAS 26. 26. OKTOBRA 1994 RAZVEDRILO MODNI KOTIČEK V tej številki bi vam rada predstavila S osnovni pribor za šivanje, ki naj bi ga imela vsaka gospodinja, ki zna šivati ali pase bo v šivanju še preizkusila. Poleg sodobnega električnega šivalnika — najprimernejši je v kovčku, da ga lahko postavimo kar na mizo — vam priporočam, da si priskrbite še opletilni stroj za opletanje ro-j bov. Šivalnik sam pa ni dovolj. Potrebu-\ JUH jemo še dobre škarje za rezanje blaga, posebne škarje za rezanje papirja (krojev) iz papirja in manjše škarjice za odrezovaje sukanca pri samem šivanju. Nepogrešljivi pripomočki so še merilni trak, igle, bucike, kreda, kopirni kolešček, naprstnik... Dobre škarje šivilji veliko pomenijo, kajti z njimi lahko natančno kroji in se izogne poškodbam na blagu. Škarje je treba redno vzdrževati — oljiti in ostriti. Na šivalnikih uporabljamo različne igle za šivanje. Igle izbiramo glede na debelino in vrsto materiala. Na tržišču najdemo za gospodinjske šivalnike navadne igle debelin od 70 do 110 ter igle za jeans in jersev. Prav tako vam priporočam, da pozorno izbirate med sukanci, ki se močno razlikujejo po surovinski sestavi in debelini. V trgovinah najdemo 100-odstotni bombažni sukanec, ki je primeren za šivanje tkanin iz naravnih vlaken. Za šivanje svilenih tkanin in volne se najpogosteje uporablja svilen sukanec. Ta je močnejši in bolj elastičen kot prvi, na tkanini pa tudi zelo lepo izgleda. Za šivanje sintetičnih materialov se uporabljata sintetično-poliamid-ni in poliesterni sukanec, ki sta zelo močna. Za ročno šivanje, npr. robljenje oblačil, bo gospodinja segla po majhnih (50 m) navitkih sukanca znamke Unitas, ki ima najširšo barvno paleto. Tako, za začetek sem vam predstavila nekaj že znanih potrebščin za šivanje. Omenila sem nekatere materiale, zato si jih oglejmo še nekoliko bolj podrobno, da jih boste v trgovini lažje prepoznali. Jersev (džersi) je pletenina v najrazličnejših barvah in tiskanih vzorcih, ki se uporablja za vrhnja oblačila. Pletenina je prijazna za nošenje in negovanje. Po surovinski sestavi je mešanica različnih surovin. Jeans — vem, da ga vsi poznate — je 100-odstotna bombažna tkanina v keprovi vezavi. Izvedba je lahko tanjša ali debelejša. Prvotno je bil jeans le v značilni modri barvi, danes se izdeluje v vseh modnih barvah, namenjen je predvsem oblačilom za mlade. Moher je volnena tkanina, primerna za zimske plašče ali kostime, prepoznamo jo po kosmati lični strani. Mo-herji se izdelujejo v svetlejših barvnih tonih. Za plašče je primeren tudi velur, ki je mehak in kosmat. Ker se zima že zelo približuje, si skušajmo pojasniti še nekaj kosov tople garderobe. Jopa. S tem izrazom poimenujemo zlasti žensko pleteno oblačilo, ki se zapenja z gumbi in sega preko bokov. Jopa se nosi čez bluzo ali puli. Jopica je lahko žensko, moško ali otroško pleteno oblačilo z dolgimi rokavi, ki se zapenja z gumbi ali na zadrgo in nima ovratnika. Kostim je dvodelna ženska obleka — krilo in zgornji del, ki sta iz iste tkanine. Jopica pri kostimu ima ponavadi ovratnik — fazono in se zapenja z gumbi. (Vida Hiršelj) AcrocephaluS (4) Ptice Jovsov in predlogi za njihovo varstvo Jovsi ležijo ob vzhodni slovenski meji vzdolž reke Sotle, kakih 6 km pred izlivom v Savo. To veliko subpanonsko aluvialno uravnavo prekrivajo pretežno travniki, skupine dreves, žive meje in glavate vrbe. Zahodna tretjina je precej zamočvirjena in ekstenzivno izrabljena predvsem za stelj-nike. Prevladujejo družbe visokih šašov Magnocaricion. V letih 1992 in 1993 so bili opravljeni popisi ptic gnezdilk z metodo štetja na omenjeni površini (area count) v mesecu marcu, aprilu, maju, juniju, juliju, avgustu, tudi v nočnem času. Registriranih je 55 vrst gnezdilk. Preletni in zimski gosti so zaradi poudarka na raziskavah v gnezdilnem obdobju obdelani nepopolno. Avicenoze sestavljajo tipične vrste vlažnih travišč in grmovnih predelov, pravih vodnih vrst je zelo malo. Vrste, ki gnezdijo v Jovsih posebno številno ali v visoki gostoti, so prepelica Coturnix coturnix, kobiličar Locustella naevia, bičja trstnica Acrocephalus schoenobaenus. Naravnovar-stveno in favnistično pomembna in zanimiva je gnezditev naslednjih vrst: kosec Crex crex, kožica Gallinago galli- nago, veliki skovik Otus scops, čuk Athene noctua, zlatovranka Coracias garrulus, repaljš-čica Saxicola rubetra, trstni cvrčalec Locustell luscinioi-des, črnočeli srakoper Lanius minor in veliki strnad Miliaria calandra. Kožice v letu 1993 očitno ni bilo zaradi izredno sušne zime in pomladi. Za druge razlike med odkritimi vrstami v letih 1992 in 1993 ne najdemo tako preproste razlage, verjetno pa je določeno vlogo igral tudi subjektivni faktor. Nejasna ostaja odsotnost ali zelo nizka abundanca nekaterih vrst, ki bi jim glede na ekološke razmere Jovsi morali ustrezati: repaljščica Saxico-la rubetra, močvirska trstnica Acrocephalus palustris in trstni strnad Emberiza schoenic-lus. Prej omenjene vrste gnezdilk postavljajo Jovse ob bok najpomembnejšim območjem naravne dediščine Slovenije. Upoštevajoč upostošenje pro-stale krško-brežiške ravnine in splošno ogroženost tega tipa kulturne krajine je predlagano zakonsko varstvo, ki bo omogočilo nadaljevanje ekstenzivne rabe prostora in hrati preprečilo melioracije, graditve in druge večje posege. (Pripravil: Galex) Pa se sliši ••• Glasbeni gost Skupina Karavans To, da so g. Filipčiču v petek zvečer vdrli v hišo oz. v poslovni prostor, so neuradno že demantirali. Med ljudmi sta krožili dve različici tega dogodka. Po prvi naj bi družino Filipčič olajšali za 34.000 DEM in nekaj kosov tehničnega blaga, po drugi pa naj bi odnesli 22.000 DEM in nič drugega. Zadeva seje zdela verjetna, saj je večina prikimavala: »Seveda, ko pa je bila cela familija v Termah.« Če je Miran Štern — Mimsi v »tujino« pobegnil zaradi neplačanih in neporavnanih obveznosti do davkarije in podjetja GPS, morajo šele ugotoviti. Dejstvo je, da ga ni. Zlobneži namigujejo, da ni problem v denarju, ampak povsem drugje. Sicer pa so prostore restavracije pri sevniškem bazenu, ki jih je imel v najemu g. Štern, že namenili drugemu najemniku. Biznis je biznis. Vsi vodilni in odgovorni v treh posavskih občinah se mrzlično pripravljajo na obisk dr. Drnovška v naši regiji, ne povedo pa, kaj mu bodo pripravili oziroma s čim ga mislijo »pogreti«. Nam pa je uspelo zvedeti, da se tudi dr. Drnovšek odgovorno in temeljito pripravlja na posavsko mrzlico, samo povedati noče, kaj in kje ga najbolj zebe. Slovenci smo zelo užaljeni zaradi skromno in neprimerno pripravljenega tekmovanja za izbor Miss Slovenije '94. V delno tolažbo naj pojasnimo, da za mizerijo in polomijo niso krive kandidatke, da ni kriv g. Kruno Filipčič, da niso krive Terme Čatež in da ni kriv organizator prireditve. Krivda je drugje. Govori se, da bo vso krivdo za omenjeni fiasko prevzel projektant hotela Terme, ker ni že takrat predvidel, da bodo morale kandidatke na finalnem tekmovanju hoditi skozi kuhinjo. Naj povemo še to, daje tudi po ocenah kuharic in kuharjev hotela Terme zmagala Janja Zupan, zato se mnogi sprašujejo, če vrstni red tekmovalk res ni pomotoma prišel iz hotelske kuhinje. Agrokombinatova jabolka so tudi letos zelo debela, kar vsekakor ni posledica bližine in vpliva nuklearke. Govori se, da je najdebelejše, najbolj zdravo Agrokombinatovo jabolko tehtalo skoraj kilogram. Strah, da jo je prvi skušal odgrizniti ravno možakar, ki ga zadnje dni lahko vidimo hoditi po krških ulicah z zelo odprtimi usti, se zdi upravičen. Baje so možakarju svetovali, naj ne bo požrešen in naj počaka, da bodo jabolko pokazali še direktorju. Morda bo pa uspelo, (dama) Skupino Karavans, ki deluje že štiri leta, je v začetku letošnjega zapustil kitarist Simon Gomilšek (posvetil se je podjetništvu) in na njegovo mesto je prišel Boris Moškon, prav tako iz Krškega. Tako ostajajo v skupini ob Borisu nasledji člani: Franci Deren-da iz Artič (klaviature), Rado Burja iz Kostanjevice (baski-tara), Milan Štumbergeriz Kidričevega (klarinet), Miki Pr-stec iz Ptuja (trobenta) in Nuška Žnideršič iz Brežic (vokal). Povejmo še to, da so vsi člani skupine profesionalci in živijo izključno od glasbe. Skupina je v letošnjem letu naredila projekt z nogometnim trenerjem CasinaAustrija tujem jeziku. Vendar pa nastopajo tudi pri nas in publika si je želela njihovo kaseto v domačem jeziku. V Nemčiji je skupini uspelo osvojiti trg na znani Bavarski hit paradi z zvezdo, nemško pevko Margot Hebing. Načrtujejo tudi posneti video kaseto, imajo pa še ponudbe za igranje v Avstraliji in Ameriki. Odločitev še ni padla, vsekakor pa si takšnih nastopov želijo. O slovenski glasbeni sceni pa pevka Nuška razmišlja takole: »Uspeš lahko, če prideš na TV, kajti komercialo ljudje odobravajo. Vendar pa bendi, ki igrajo samo eno zvrst, ne morejo uspeti oz. ne za dolgo.« Ob tem pa dodaja svoja msm—...................?•*. Otom Baričem, ko so posneli dve skladbi in ju v Avstriji tudi posneli na kaseto in CD. To je že tretja kaseta skupine, izšla pa je tudi prva kaseta s skladbami v sloveskem jeziku. Skupina namreč največ nastopa po tujini (Nemčija, Avstrija, Švica) in tudi prepeva v Foto B. C. gledanja na prisotnost hrvaških glasbenikov na naši glasbeni sceni: »Poslušalci imajo radi glasbo, ki jim gre v ušesa. Zato bi se nekateri slovenski glasbeniki morali zmisliti nad svojo glasbo. Vsekakor pa je slovenski jezik težji za petje, ker je bolj zaprt. (Galex) Križanka Optika Bautin v Krškem in Sevnici Sponzor tokratne nagradne križanke je Optika Bautin, ki ima svoje prostore v Krškem na Dalmatinovi 1 in v Sevnici na Trgu svobode 14a. Za pravilno rešene križanke bo Optika Bautin podarila štiri nagrade, in sicer: prvemu bon v vrednosti 4.000 SIT, drugemu bon za 2.000, tretjemu in četrtemu pa bon v vrednosti 1.000 SIT. Ker v naše uredništvo prihaja vedno več pravilno rešenih nagradnih križank, smo se odločili, da bomo skušali nagrade zagotoviti čim večjemu številu reševalcev. Rešitve tokratne križanke oddajte v naš nabiralnik, lahko pa jih tudi pošljete po pošti na naslov: Naš glas, CKŽ 23, 68270 Krško, najkasneje do 4. 11. 1994, na ovojnico pa pripišite »Za nagradno križanko Optike Bautin«. Rešitev križanke iz prejšnje številke — Gesla: Moby Dick shop, otroške igrače, viski, parfum. Po vodoravnih vrstah: MobvDick, breskev, shop, ali, anevrin, O, maj, Se, Na, trombocit, zvar, Rogla, Elemir, 0'Neal, Rore, ars, šank, snet, kljun, viski, Ed, ŽR, aker, Irka, P, note, Georgia, ab, In, Ran, rariteta, agapa, Frideric, če-kan, Ucla, era, Enid, umiak, han. Nagrade so prejeli: Irena Šo-In, Šutna 1, Brestanica — 2.000 SIT., po 1.000 SIT pa prejmejo: Goran Hribar, Ulica Anke Salmičeve 75, Lesko-vec, Jasminka Baje, Kajuhova 3, Krško, Vida Peteline, Artiče 32 b, Artiče, Vesna Tovornik, Papirniška 13, Krško; Ankica Krivec, Ulica Maistrovih borcev 9, Dobova. Čestitamo! Nagrade lahko dvignete v trgovini Moby Dick shop. S seboj prinesite izvod časopisa Naš glas in osebni dokument za identifikacijo. PESNIK UL/6EZ. pesmi ST RIM. mhi rez (POL L I O) ŽVEPLO SEVER GLINA, ILOVICA DIVJA SLIVA Giislll POLOTOK U.AMMNA LIPERIT ŽITNE LUSKINE NASPRO T NO Ob MEHEU vimuu OKAY IGOR UHčK HL1UUA INM4N. SRUP. V -mm m NAiAV NEK. NOG JOSIP IRSKI O0PORN IANTM K ¦STAR SLoVffH AFR JEZIK SKUPINA ŠPORTNI PRVAH. TEL.Vid. bPUŠTVo LMPB&B SVftJGZ MBRAZA SUDN0. BOG ZMAGE KEH ELEMENT NAS (3IAS bEL TELESA 8 KMETIJSTVO NAŠ GLAS 26. 26. OKTOBRA 1994 KMETIJSKA SVETOVALNA SLUŽBA KRŠKO KAKO RAVNAMO Z MLADIM VINOM Kakovosten potek alkoholnega vrenja, pravočasno dolit-je vinske posode, pravočasno in pravilno žveplanje ter drugi postopki z mladim vinom, imajo velik vpliv na kakovost vina. Brž ko v vrelni vehi ne opazimo več mehurčkov, ki jih dela nastali ogljikov dioksid, lahko sklepamo, da je vrenje končano. Pri normalnem, a ne prehitrem poteku vrenja, se to zgodi po dveh ali štirih tednih. Ko nastali mehurčki prenehajo izhajati, se nad mladim vinom kmalu izgubi zaščitna plast tega plina. V sod počasi prodira kisik in mlado vino nam lahko zelo hitro oksidira. Zdaj je pravi čas za pokušnjo, po možnosti tudi za analizo mladega vina, da ugotovimo, ali je sladkor popolnoma povrel ali le delno. Če sladkor ni povrel in se je vrenje prekinilo zaradi naglega padca temperature, moramo dodati čisto kulturo kvasovk za hladno vrenje. Ponavadi zadostuje, da vsebino mladega vina dobro premešamo, kar pa ne velja za ne-razsluzen mošt, ker bi s tem dvignili motne delce, pospešili pa bi tudi biološki razkis. Če je sladkor povret, moramo sod takoj doliti in kontrolirati vse do pretoka. Ko mošt preneha vreti, govorimo o mladem vinu. Mlado vino zahteva zaščito pred oksi-dacijo, biološko stabilizacijo in pretok — ločitev od usedline. Čas žveplanja mladega vina je odvisen od kislosti. Če ne želimo biološkega razkisa, tj. znižanja kislin, mlado vino žveplamo ob prvem pretoku, ki naj bo 7 do 10 dni po končanem vrenju. Če želimo biološki razkis, sod dolijemo, ne žveplamo, vsebino pa premešamo, po možnosti vino v sodu tudi segrejemo na 25-27 o C. Pri takih pogojih je biološki razkis končan po treh do šestih dneh. Potek razkisa vsakodnevno spremljamo in pri določeni stopnji kisline, vino ob pretoku žveplamo. Pretok je ločitev vina od usedline,- droži, ki jih pri sa-mobistrenih moštih sestavljajo pretežko kvasovke, v ne-razsluzenih pa še ostanki zemlje, škropiv, trdnih delcev kožice, pečk in pecljev. Mladega vina ne smemo pustiti predolgo na drožeh, ampak ga moramo po končanem vrenju čimprej pretočiti, da kvasovke ne oddajo v vino sporne sestavine, ki so jih vgradile iz mošta. Praviloma je prvi pretok mladega zdravega vina brezz-račen. Samo v primeru slabega čiščenja mladega vina, napak v vonju in okusu po gnilih jajcih ali sluzavosti, si pomagamo z zračenjem. V zadnjem primeru vino čim bolj razpršimo. Če nimamo razpršilnika, si pomagamo z brezovo metlo, preko katere pustimo teči vino iz soda v kad, nato ga pretočimo nazaj v očiščeni in žveplani sod. Z zračenjem pospešimo proces zorenja, vino pa izgubi pri svežini in buketu, vendar se hitreje čisti in je beljakovinsko stabilnejše. Odvisno od sorte, letnika, kislosti in alkohola, naj vina vsebujejo največ do 20 mg/I prostega žvepla. Kdaj bomo letos opravili prvi pretok in koliko bomo žveplali? Letos priporočamo rani prvi pretok, kar pomeni 7-14 dni po končanem alkoholnem vrenju, ne oziraje se na motnost. Za boljše in hitrejše bistrenje vina bomo ob pretoku vino rahlo zračili (pretok s črpalko v kad ali preko lakomnice v drugi sod), razen pri aroma-tičnih sortah. Ob prvem pretoku letošnje vino malo bolj žveplamo, to je 40-80 mg/l, odvisno od stanja vina z ozirom na zračni test in na količino nepovretega sladkorja. Če smo vino po končanem vrenju že žveplali, ga ob pretoku dožveplamo, belega do 25 mg/I prostega S02 in rdečega 15-20mg/l prostega žvepla. Od oblik žvepla lahko uporabimo trak (žveplenico), vodno razstopino žveplaste kisline ali kalijev metabisulfit (vinobran, tokobran, pirovin). 40-80 mg/l pomeni: - 80-160 ml 5% žveplaste kisline/100 lit, -1,2-2,5 žveplenice/100 lit, - 8-16 g kalijevega metabi-sulfita/100 lit. Ob prvem pretoku, s katerim smo ločili mlado vino od droži in prvič dodali žveplo, se začnejo zorilni procesi. Ti potekajo hitreje v lesenem sodu in počasneje v jeklenem tanku. Ob prvem pretoku se dodani žveplov dioksid veže s svojimi porabniki (med njim izstopa acetaldehid), ki bi v nevezani obliki prikrili sortnost vina in dali vinu prazen oksidirajoč okus ter višjo barvo. Ta proces zorenja vina kontroliramo s količino prostega S02, ki pri belih vinih ne sme pasti pod 20 mg/l, pri rdečih pa pod 15 mg/l. V nasprotnem primeru je potrebno vino dožveplati. Ves čas skrbimo, da je posoda z vinom vedno polna. Vzporedno z zorenjem potekajo različni procesi med ko-loidi ter procesi estrifikacije, posledično nastajajo buketne snovi. Po prvem pretoku je pomembno, da vino kemično analiziramo sami ali v najbližjem laboratoriju in spremljamo linijo vezave prostega žvepla. Med ležanjem in zorenjem moramo pustiti vino pri miru, ne smemo ga pretakati. Če nimamo druge možnosti kontrole prostega žvepla, to opravimo z zračnim testom (vino pustimo v kozarcu 24 ur). Če ne porjavi, smatramo, da ima dovolj prostega žvepla, v primeru porjavitve ga moramo ustrezno dožveplati. Kakovost vina ni odvisna samo od kakovosti grozdja, za kakovost so med drugim pomembni tudi postopki z mladim vinom, na katere pa vino-gradnik-kletar ne sme pozabljati. Za dodatne informacije in morebitne nejasnosti se obrnite na kmetijsko_ svetovalno službo Krško, CKŽ 30 ali po telefonu na 22 -352. Kmetijska svetovalna služba Krško: Brkovič Vinko dipl. kmet. ing. Farma nojev na Sremiču Nova oblika živinoreje tudi pri nas Kužna malokrvnost kopitarjev Bolj znano ime za to bolezen je IAK — infekciozna anemija kopitarjev. Razširjena je povsod po svetu, kjer redijo konje. Povzročitelj je virus, najpogosteje pa ga prenašajo krvosese žuželke. Možen je tudi prenos z nesteril-nimi injekcijskimi iglami in kirurškim priborom. Žrebe se okuži že v maternici, ni pa še znano, ali se lahko virus prenese s kobile na žrebe tudi preko mleka. Živali se okužijo tudi pri naravnem pripustu (kužno je žrebčevo seme). Virus se pri okuženem konju obdrži v belih krvničkah vse življenje. Največjo nevarnost predstavljajo živali, ki so okužene, vendar ne kažejo znakov bolezni (so latentno bolne). Le-te lahko ob slabi kontroli prenesejo IAK v novo, še zdravo okolje. Bolezen je lahko usodna za konjerejo na velikih področjih. Drugod ostane omejena. Ustrezajo ji področja z veliko in-sektov in malo kalcija v tleh — močvirna področja. Zaradi vseh naštetih posebnosti je IAK najpogostejša poleti, ko je največ mrčesa; živali delajo zunaj, se znojijo in so tako še bolj oblegane. Skupna paša je za širjenje bolezni še posebaj ugodna. Konji, ki so nezadostno in neustrezno krmljeni ter so izpostavljeni hudim telesnim naporom, so bolj dovzetni. Ugotovili so, da na dovzetnost vplivajo tudi spolni hormoni. Zrebci so tako odpornejši od kobil (odpornost pada: žrebci — kastrati — breje ko- Lastnike malih živali obveščamo, da bomo v torek, 2. novembra 1994, odprli prenovljene prostore ordinacije za zdravljenje vaših ljubljencev. Na veterinarski postaji v Brestanici bo tako vsak dan od 7. do 10. ure dežural veterinar, ki bo se bo ukvarjal zgolj z zdravljenjem malih živali. Če bo potrebno, bomo organizirali delovni čas tudi v popoldanskem terminu. Krška tržnica Dobra založenost Krško, 22. oktobra — Založenost je bila v soboto izredno dobra, od tekstila, cvetja in sveč. Cene so bile naslednje: jabolka 70, pomaranče 180, banane 120, hruške 150, grozdje 230, limone 220, paradižnik in paprika 240, kislo zelje 70, kisla repa 190, krompir 20, solata 250, radič 180, korenje 140, koleraba 150, por 250, čebula 120, fižol (zrnje in stročji) 300, jajca 14, sveže zelje 50, pesa 120, česen 300 in cvetača 280 tolarjev.(Galex) Sevniska tržnica Sevnica, 24.oktobra —Cene sadja in zelenjave v Sevnici so bile med nižjimi v Posavju. Krompir je bil po 40 SIT za kg, 27 SIT pri nakupu nad 30 kg. Jabolka od 40 do 45 SIT, črna redkev 80 SIT, banane 120 SIT, korenje 140 SIT, gre- nivke in endivja 180 SIT, grozdje 190 SIT, pomaranče 195 SIT, limone, por, ohrovt in radič 200 SIT, hruške 230 SIT, mandarine, paradižnik in paprika 240 SIT, cvetača 250 SIT, melancane 260 SIT, ananas 280 SIT, mehka solata, pe-teršilj in česen 300 SIT/kg (cena česna pri nakupu nad 10 kg je 240 SIT/kg) in kivi 320 SIT/kg. (dama) bile — nezaskočene kobile). Pri nas se bolezen pokaže najpogosteje februarja in marca. Konji se okužijo pozno jeseni. Okužbi sledi inkubacijska doba, ko še ni vidnih znakov bolezni. Ta lahko traja tudi do tri mesece. Pozimi je OKREPČEVALNICA OAZA SENOVO TRG XIV. divizije 1 SENOVO Tel.: 0608/79 108 V prijetnem gostinskem lokalu zaposlimo natakarico s trimesečnim poskusnim delom. POGOJI: poklic — natakarica izkušnje v gostinstvu, da je urejena, prijazna, poštena in komunikativna MOŽNOSTI: izobraževanje in dopolnitev znanja iz gostinstva OD — privlačen, odvisen od izpolnjevanja pogojev JAVITE SE OSEBNO NA NAŠ NASLOV konj slabše krmljen, ker miruje. Ob koncu zime pa je spet veliko dela, kar predstavlja stres in bolezen se klinično manifestira. IAK se kaže v občasnih vročinskih napadih. Živali so depresivne, slabotne, hujšajo; slabokrvnost vedno bolj napreduje, saj rdeče krvničke množično propadajo. Zaradi slabokrvnosti lahko začne v podkožju in drugod zastajati voda, posledice so obsežni hladni endemi — otekline. Niti cepljenja niti zdravljenja proti tej bolezni danes še ni. Po zakonu spada IAK med bolezni, ki so posebno nevarne in vse živali, pri kata-rih se laboratorijsko (serološko) ugotovi, da so okužene, gredo v zakol. Veterinarska postaja Brestanica Tomaž Ciglar, dr. vet. med. Objava za IR inženiring Želite oddati v najem svoje prazno stanovanje, stanovanjsko hišo ali poslovni prostor? Ker se pri nas pogostokrat pojavljajo občani, ki povprašujejo po omenjenih prostorih, vam ponujamo sodelovanje. Oglasite se na IR inženiringu v Krškem, CKŽ 53, ali pokličite po telefonu na št. 0608/22-944m, 21-944. Dogovorili se bomo, ne bo vam žal! d.O.0. inženiring Jože Zakšek požira s svojim nojem. (Foto: B.C.) Krško, oktobra — V Evropi se je mnogo podjetij specializiralo za farmsko rejo nojev in komercializacijo nojevih mladičev, fertilnih jajc ter nojevega perja, mesa, kože in rože-vine. Ker pa Slovenci nočemo zaostajati za razvitem svetom, se je nova oblika živinoreje pojavila tudi pri nas. Na Sremiču se domačin Jože Zakšek že nekaj časa ukvarja z noji. Trenutno šteje njegova jata 9 nojev, od tega 4 samce. Trenutno nojev in njihovih izdelkov ne prodaja, kajti najprej mora povečati svojo jato. Vsekakor pa v prihodnosti namerava vzrediti noje za zakol in nadaljno prodajo. Investicija v farmo nojev je izredno draga, vendar pa se v daljšem časovnem obdobju obrestuje. Noji so visoke živali, tudi preko dveh metrov, ki tehtajo do 150 kilogramov. Največ zanimanja je za nojevo meso, katerega cena znaša do 80 DEM za kilogram. Meso vsebuje majhno količino maščob in kalorij. Je rdeče barve, a vsebuje manj maščob in holesterola kot belo meso. Tržno zanimiva sta tudi nojevo perje in koža, ki se uporabljata v modni in elektronski industriji. Povejmo še, da je izkoristek noja 98-odstoten. Čeprav pa je vzreja nojev že precej razširjena, se še nobena naša farma ni odločila za zakol. Zanimivost nojev je v tem, da so edini v skupini ptičev, ki ne letijo. Mnogi jih pojmujejo kot posebne živali in si na različne načine razlagajo, zakaj ne letijo. Še vedno pa ostajajo zanimivost, okoli katere se že od najstarejših časov napleta-jo zgodbe in bajke. Kot je povedal Zakšek, se na noje navadiš kot na domačo žival. Noji so zelo prijetne in radovedne živali, znajo pa tudi presenetiti. Zaenkrat pa še niso. (Galex) Noji so zelo zanimivega videza. (Foto: B.C.) 0N° % Valantičevo17, 68000 Novo mesto Telefon:+386 68/23174, 323 300 Srn** v Telefax: +386 68/342 094 -ar"""~"^^^ čas oddajanja: V_ ftsT^ Ob sobotah oddaja- mo dokler nas bosta klicali. Vsak dan oddajamo mad 5.30 In 24.00 uro. NAŠ GLAS 26. 26. OKTOBRA 1994 ŠPORT — REKREACIJA Košarkaška liga KK Interier: KK Elektra 75:73(39:36) Krško, 19. oktobra — Igralci Inte-rierja so gostili eno slabših ekip v ligi Elektro iz Velenja. Pred okrog 200 gledalci sta ekipi pokazali slabo igro. Domači vso vodili tekmo, vendar pa so ob koncu popustili in zmaga je bila celo vprašljiva. Gostje so izvedli nekaj napadov in njihov igralec Riz-man je v zadnji sekundi metal za tri točke, vendar pa je žoga zadela le obroč. Tako je zmaga ostala v Krškem in ekipa Interierja ostaja na vrhu razpredelnice. KK Interier: Rozman 8, Stevens 25, Zaturovski 6, Ademi 9, Šantelj 3, Kraljevič 19, Samar 5. (Jože Arh) KK Smelt Olimpij« ml. t KK Interier 75 : 87 (42: 44) Ljubljana, 22. oktobra — V dvorani Tivoli je pred 50. gledalci ekipa Interierja zabeležila deveto zmago in skupaj z Iskro Litusom vodi na prvenstveni razpredelnici z maksimalnim številom točk. Razlika 12. košev ne kaže prave slike na parketu, kajti krški igralci niso lahko prišli do zmage. Vendar pa tudi domači niso uspeli zmagati, kajti disciplinirana igra v obrambi je ekipi Interierja prinesla novo zanesljivo zmago. (Jože Arh) Rokometna liga Prva slo venska liga RK AFP Dobova : RK Gorenje (Velenje) 18:18(9:11) Brežice, 22. oktobra — Tekma v brežiški športni dvorani je potekala v znamenju slabih sodnikov, ki sta s svojimi odločitvami vplivala na potek srečanja, ki je potekalo v slabi in raztrgani igri. Domači so v začetku po-vedli, vendar pa so jih gostje do polčasa dohiteli in prvi del dobili z dvema zadetkoma prednosti. V zadnjih minutah srečanja sta se obe ekipi borili za zmago, vendar pa ni uspelo nobeni.Izenačen izid srečanja je najboljša slika dogajanja na igrišču. V povprečni ligaški tekmi sta se pri doma čin najbolj izkazala De-nič in Mijačinovič, pri gostih pa je bil najboljši German. RK AFP Dobova: Marcola, Džapo 4, Mijačinovič 8, Kekič.Voglar, Ogo-relc, Žibert, Glaser 1, Kranjc, Denič, Pavkovič1,Stojakovič 4. (Jože Arh) Druga slovenska liga RK Lisca (Sevnica) : RK Interier 19:21 (10:12) Sevnica, 22. oktobra — Posavski derbi pred nabito polno dvorano so dobili Krčani. V prvem delu je bil rezultat šestkrat izenačen, vendar so gostje prvi del tekme dobili. V drugem delu so igralci Interierja povedli s štirimi zadetki razlike, vendar so Sevničani uspeli znižati na dva zadetka. Pri gostih je bil zaradi grobe igre izključen Mašič, ekipa pa je zabeležila 20 minut izključitev. Z zmago ostajajo Krčani še vedno v vodstvu druge rokometne lige. RK Lisca: Godec, Šunta 4, Gabrič, Lupše4, Simončič 1,Jug, Rantahl, Senica, Sečki 6, Novšak 1, Plazar 2. RK Interier: Imperl, Papež 3, Keše 1, Iskra 3, Levičar,Deržič S. 3, Mašič 1, Deržič 1.1, Bogovič 3, Kozole, Dra-gar 2. (Jože Arh) RK Brežice :RK Polet 19:23(8:11) Brežice, 22. oktobra — Igralci Brežic tudi tokrat v domači dvorani pred 150 gledalci niso imeli sreče. Kljub dobri igri, jim pristranska sodnika nista dovolila, da bi premagali sicer slabe goste. Z dobro igro se je ponovno izkazal Avsec, ki je bil s šestimi zadetki najboljši strelec srečanja. RK Brežice: Lipar, Slatner, Pinte-rič 1, Kopirc 2, Gabran 1 ,Avsec M. 1, Avsec G. 6, Resnik 2, Aringer 3, Go-renc, Logar, Fink. (Jože Arh) Nogometna liga Druga slovenska liga — mladinci Gramatex: Svoboda 1 :2 (0:0) Turnišče, 22. oktobra — Uspeh brežiških mladincev nagostovanju, kjei-so zmagali z zadetkoma Mersla-viča in Bršca. (Plllp) Tretja nogometn liga liga — vzhod Pobrežje: Svoboda 2:2 Pobrežje, 22. okto bra — Nov uspeh Brežičanov v 11. kolu, kar je dobra napoved za boljše čase brežiškega nogometa v borbi za obstanek v ligi. (Pilip) MNZ Celje — člani KIV Vransko: Krško 1 :2(1:2) Vransko, 22. oktobra — V 9. kolu so krški nogometašigostov ali in zabeležili prvo zmago v letošnjem prvenstvu tertako prepustili domačinom zadnje mesto na razpredelnici. Hitro vodstvo domačih igralcev ni zmedlo Krčanov, ki so si z zadetko- ma Zlobka in Zakška že v prvem polčasu priigralizmago. MNZ Celje — kadeti Svoboda: Mons Claudius 0:5 Brežice, 23. oktobra — V 10. kolu so brežiški kadeti domadoživeli pravo katastrof o zaradi neigranja vseh standardnih igralcev. Gostje so zasluženo zmagali. (Pilip) MNZ Celje ~ st. dečki Svoboda: Publikum 0:2 Brežice, 22. oktobra — Starejši dečki so doživeli novporaz, gostje pa so se v Celje vrnili z obema točkama. (Pilip) MNZ Celje - ml. dečki Svoboda: Publikum 1 :1 Brežice, 22. oktobra — Neodločen rezultat proti zelo dobrimgostom je lep uspeh najmlajših brežiških nogometašev. (Pilip) Vsi na kolo Brežice, 16. oktobra — TD Sokol je uspešno organiziralo rekreativno prireditev V si na kolo za zdravo telo. Kljubmeglenemu vremenu se jeveč kot 30 kolesrajev podalo na krožno-pot skozi Globoko, Pišece, Bizeljsko in nazaj v Brežice. Napoti jih čakala tudi hitrostna preizkušnja v petih kategorijah. Rezultati: ml. deklice Barbara Šurbek, ml. dečki GregorBorošak, st. dečki Robi Skomljan, mladinci Davor Lipej, člani Martin Pire, veterani Bojan Horvatič. (Berto Žnider-4lč) TD Sokol Brežice Pričela se je redna vadba v TD Sokol v Brežicah. Ženska rekreacija bo potekala ob pon. od 18,30.do 20.00. ure v telovadnici OŠ Brežice, ob sredah od 19,00. do 20,00. ure v gimnaziji. Aerobika bo potekala ob sredah od 20,30. do 21,30. ure v telovadnici TD Sokol Brežice. Moška rekreacija bo vsak torek od 20,00. do 21,30. ure v gimnaziji in v četrtek od 19,00. do 21,00. ure v OŠ Brežice. Mali nogomet MNZ Celje Allo, Caf e Pole: Behar 7:5 Leskovec, 19. oktobra — V 7. kolu prvenstva MNZ Celje v malem nogometu je pomlajena ekipa Allo, Cafe Pole premagala goste iz Velenja. Po nekaj zaporednih neuspehih, so Krčani premagali krizo in napovedujejo boj za vrh razpredelnice. Ostali rezultati: Goldhorn —Stravs 1:6, Aranžerji — Rebus?^, Dnevi želja — Šport-klub 1:5, Gaiero Blato — Ju-ventus Maco 0:8. V zaostali tekmi 5. kola je Športklub premagal ekipo Arnažerji 18:5. Vrstni red: Juventus Maco 13, Športklub 13, Allo, Cafe Polc9, Dnevi želja 9, Goldhorn 5, Aranžerji 5, Starvs 4, Gaiero 4, Behar 4 in Rebus 3. (Pilip) Allo, Cafe Pole: Aranžerji (Laško) 0:1 (0:1) Leskovec, 21. oktobra — V 8. predzadnjem kolu prvenstva sodo-mači nogometaši ostali brez načrto-vanihtočk Kvalitetnonogometno predstavo si je ogledalo 80 gledalcev, ki souživa li ob lepih potezah nogometašev obeh ekip. Najboljšiposamez-nik na igrišču je bil vratar gostov, ki ga domači igralci niso mogli premagati. Ostali rezultati: Juventus Maco — Dnevi želja 5:1, Rebus —Gaiero 5:1, Behar —Goldhorn 2:3, Športklub —Stra vs preloženo. Vrstni red: Juventus Maco 15, Športklub 13 in tekma manj.Allo, Cafe Pole 9, Dnevi želja 9, Goldhorn 7, Aranžerji 7, itd. (Pilip) Foto B. C. Strelska liga Hrastnik, oktobra — Na strelskem tekmovanju so leskovški strelci dosegli v konkurenci prvoligaških in drugoligaških ekip s šetrtim mestom svoj največji uspeh. Ekipa je premagala vse drugoligaške ekipe in kar devet iz prve lige. Ekipa Leskovca je nastopila v postavi Župane (387 krogov), Grabnar (378) in Bencin (376). Med posamezniki je slavil Rajmond Debevcznovim rekordom strelišča, Dejan Župane pa si je delil šesto mesto. Rezultati ekipno: 1. Štefan Kovač Turnišče (1152), OlimpijaLjubljana (1146), Brest Cerknica (1146), 4. Leskovec (1141), itd. Rezultati posamezno: 1. Debevc (392), 2. Žnideršič (390),Kandarc (389), 6. Župane (387), 23. Grabnar (378), 28. Bencin (376). (Jože Arh) Ljubljana, 23. oktobra — Mlajši mladinci so se v prvem kolu državne lige in ob tem tudi v prvem kolu za Pokal prijateljstva pomerili na strelišču na Dolenjski cesti. Pomerilo se je 30 ekipi iz vse Slovenije. Pomlajena leškovška ekipa tako nadaljuje z ekipnimi uspehi. Nekoliko manj je bil med posamezniki uspešen Boštjan Arh, ki mu je ponagajala puška in z delitvijo tretjega mesta ni bil zadovoljen. Dokonča prvenstva pa bo vsekakor še dovolj priložnosti zapo-pravni izpit. Šestošolec Matej Zorko je presenetil z odličnim rezultatom 177 krogov. Rezultati ekipno: 1. Tabor Jezica (536), 2. Leskovec (327) Rezultati posamezno: 1. Dovč (184), 6. Arh (180), 8. Zorko (177). (Jože Arh) 2. kolo slovenske šahovske lige — vzhod Uspeh Sevničanov, Leskovec prost Sevnica 22. oktobra — V drugem kolu II. slovenske lige so tokrat slavili Sevničani, ki so doma premagali ekipo Malečnika s 4.5:1.51. Za ekipo Sevnice so točke osvojili Kuzmič, Blas (mladinec), ter Kunškova, ostali trije Povše, Kranjec in Mesojedec pa so osvojili po pol točke. Vrstni red: 1, Trbovlje, 2. Zagorje, 3. Hoče, 6. Sevnica, 10. Marton — Leskovec. Naslednji teden bo Sevnica gostovala na Ravnah, Leskov-čani pa se bodo pomerili s Slovensko Bistrico. (B.C.) Na rednem hitropoteznem turnirju ŠK Milan Majcen Sevnica, je zmagal Povše z 11.5 t., pred Lazičem in Kuzmičem, oba 11 t. Na lestvici še naprej vodi Povše pred Mesojedcem in Kuzmičem. (J. Blas) Kegljanje Uspešen začetek Ženska ekipa kegljaškega kluba Sremič Krško je odlično začela v II. državni ligi, saj je še edina nepora-žena po treh kolih in je seveda v vodstvu. V prvem kolu je igrala v Ajdovščini z ekipo Tekstine 4:4, v naslednjem kolu so nadomačem igrišču premagale ekipo Mehana iz Izole z rezultatom 5:3. Krškim kegljačicam je podvig uspel tudi v Celju, kjer so-na težkem kegljišču dvorane Golovec premagale ekipo Komcel z izidom 5:3. Ti rezultati so pre senetljivo ugodni in ekipi dajejosamozavest za prihodnje nastope. Resno pa računajo tudi na vstop v elitno I. državno ligo. Moška ekipa pričenja v Zasavsko—posavski ligi v soboto, zveliki-mi ambicijami osvojitve prvega mesta in s tem možnosti napre dovanja v višji rang tekmovanja. (Galex) Zmaga Krčanov Krško, 22. oktobra — V 1J kolu območne kegljaške lige staserjia krškem kegljišču pomerili ekipi KK Krško in KK Litus izLitije. V povprečni igri je zmagala domača ekipa z rezul-tatom8:0. KK K rško 4660 podrtih kegljev, KK Litus Litija pa 4344.Naj-boljši pri domačih je bil Bojan Macur z 810. podrtimi keglji. (Galex) Rekreativna vadba za zdravje (T) D^čn V krškem že več let deluje rekreativna vadba za ženske. Vedno večje zanimanje za takšno obliko telesne aktivnosti izvira iz spoznanja, da se mora človek tako kot narava ves čas gibati, če želi ohraniti zdravje. Gibanje je ena najbolj naravnih človekovih funkcij za krepitev telesnega in duševnega zdravja. Značilnost DREN vadbe je v tem, da se v ta program vključujejo pretežno ženske, ki prej niso bile aktivne v športno"-rekreacijski dejavnosti. Druga, nič manj pomembna značilnost, pa je ta, da v rekreativni vadbi sodeluje precejšno število upokojenk, ki so prekoračile sedemdeset let. Skrb za zdravje počasi pronica v našo zavest, ki se prebuja in širi. K temu je pripomogla ugotovitev strokovnjakov, da usihanje mi- šične moči in ostalih funkcij organizma lahko zavremo v vseh starostnih kategorijah s pomočjo učinkovite vadbe. Pomena gibalne aktivnosti se zavedajo tudi ljudje, ki ne živijo »blokovsko življenje«. Prebivalke z Zdol so prišle do spoznanja, da jim vsakdanje delo na deželi ne nadomešča zdravju potrebno vsestransko telesno razgibavanje. Zato bodo v naslednjem mesecu organizirale v prostoru kulturnega doma na Zdolah vadbo za svoje sovaščanke. V okolju, kjer je zakoreninjeno prepričanje, da že samo kmečko delo daje dovolj zdravju potrebnega telesnega gibanja, je to eden redkih primerov aktivne skrbi za lastno zdravje. Vodja programa DREN Stane Iskra Krajevni in šport Kostanjevica, 22. oktobra — Na regati okrog mestnega otoka so se pomerili kajakaši in kanuisti iz Slovenije in Hrvaške. Sodelovali so tekmovalci kajak-kanu kluba Nivo iz Celja, KK kluba Končar iz Zagreba, KK kluba Škofja Loka, kajakkluba Soške elektrarne izAnhovega, KK kluba Rašica iz Ljubljane, čateškega Razlaga ter KK kluba iz Tacna. Vreme je tekmovalcem, ki jih je bilo kar devetdeset, ustrezalo, ker ni deževalo, pa tudi pretirano mrzlo ni bilo. V kategoriji K1 mlajši pionir-jj slalom je bil med dečki prvi Žiga Ovčar (Rašica), med deklicami pa Mojca Lahovec iz istega kluba. Med starejšimi pionirji K1 je v slalomu zmagal Andrej Nolimal (Rašica), v spustu pa Lovro Lepan (Končar). Pri deklicah iste kategorije je lovorike v slalomu pobrala Andreja Kržičnik (Rašica), v spustu pa Amalija Hohnjec (Končar). Mladinci so se uvrstili takole: v kategoriji K1 je zmagal Pauli Kuralt (Nivo), v kategoriji C1 pa med mlajšimi mladinci Gordan Čokor (Končar), med starejšimi pa Primož Sulic (Soške elektrarne). Članske uvrstitve: C1 Tomislav Crnkovič (Nivo), C2 Peček-Županič (Končar), K1 Andrej Grobiša (Soške el.),K1 ženske Lučka Cankar (Rašica). Med vetera ni K1 je zmagal Martin Grašič (KKK Škofja Loka), v kategoriji C2 mešani pa par Oikanovič-Stamenovič (Končar). V turističnem razre du je v kat. K1 zmagal Milan Stoja-kovič (Razlag), v C2 je pre dnjačil dvojec Drakšič-Milin-kovič (Končar), drugo mesto sta zasedla domačina Jani Polovic in Dejan Pešič, izven konkurence pa je veslal tudi zagrebški osmerec. (nic) Ples Lep uspeh Sebastjana in Urške Ljubljana, 23. oktobra, — V nedeljo je bilo v Ljubljani pokalno tekmovanje v športnih plesih, ki se ga je udeležil tre- nutno najboljši posavski in dolenjski par — Sebastjan Vod-lan in Urška Klakočar (Zavarovalnica Triglav Krško) V njuni kategoriji, to so ml. mladinci, seje za pokal plesne šole »Urška« potegovalo 24 najboljših slovenskih parov. Na koncu sta zasedla odlično 7. mesto. (B. C.) Uspeh Sokola v akrobatiki Maribor, 15. oktobra — V okviru 75—letnice ustanovitvfcSokola je DTV Partizan Maribor Studenci pripravilo 15.tradicionalni memorial Cirila Hočevarja v športni akrobatiki.-Tekmovanje je odprl legenda slovenske gimnastike Leon Štukelj, ki je nagovoril 120 mladih akrobatov iz vseSlovenije, ki so nastopili v devetih kategorijah. Posebno sose izkaza li telovadci brežiškega Sokola in domači akrobati.Med mlajšimi dečki je Dominik Črnelič postal najboljši slovenski akrobat. Rezultati po kategorijah: mlajši dečki 1. Černelič, ekipno 1. TD Sokol; starejši dečki 2. Marko Erkič, 3. BlažDržič,ekipno2. TD Sokol; mlajše deklice ekipno 2. TD Sokol;starej-še deklice 3. TD Sokol; kadetinje 2. Šiljevinac, 3.Molnar, ekipno 1. TD Sokol; mladinke 2. Cetin, 3. Šavrič, ekipno 1.TD Sokol. Na prireditvi se je Leon štukelj počitil še mlajšega.tekmovalci p a so bili počaščeni, da nastopajo pred njegovimiočmi. Zadovoljna pasta bila tudi brežiška profesorja Berto Žnideršič in Jože Senica. (Berto Žnideršič) Badminton Brežice, 22. oktobra — Prvega posavskega turnirja v badmintonu se je udeležilo 16 tekmovalcev iz BK Brežice inTeniškega kluba Krško. Tekmovanje je potekalo v telovadnici-gimnazije Brežice. Zmaga je pripadla Aljoši Rovanu iz Brežic.sledijo pa: Franci Škaler, Zvonka Mllat, Ko-valič Marko (vsiBrežice), Primož Gaj-šek (Krško), Mitja Kostrevc (Brežice). (Galex) Kros za pokal Dela Brežice, 16. oktobra — AK Fit Brežice je odlično izpeljal 29. tradicionalni kros občinskih reprezentanc za pokale Dela. Nastopilo je skoraj 1200 tekmovalk in tekmovalcev iz 44 občinskih ekip. Med glavnimi pokrovitelji sta bila letos Terme Čatež in Vino Brežice. Kros je potekal na lepem, rahlo razgibanem in preglednem prostoru ob Savi. Odlične uvrstitve so osvojili tudi posavski tekači in tekačice. Rezultati: ml. pionirji A19821. Veber (Sev), 3. Jamšek (Krš); st. pionirji A 1980 Za-kšek Divjak (Krš), ekipa Krško (Zalo-kar Divjak, Kuhar) 1. mesto; st. pionirji B 1979 4. Devčič (Bre) in ekipa Brežice (Devčič D., Devčič Da.); st. mladinci 1975—76 2. Grojzdek (Sev); člani 1974 in starejši 5. Ošep (Bre); ml. pionirke B1981 LRadišek (Sev), ekipno 1. Krško (Povhe, Iva-čič); ml. mladinke 1977—78 4. Košar (Sev). (Galex) 10 NAŠ GLAS 26. 26. OKTOBRA 1994 Predvolilno združevanje Ustanovni zbor Liberalne demokracije ________v Sevnici________ Liberalno demokratska stranka, socialistična stranka in zeleni—ekološko-socialna stranka, bodo v občini Sevnica združene nastopile na bližnjih lokalnih volitvah Sevnica, 20.oktobra — Po združitvenem kongresu v začetku marca letos na Bledu, ko so se na državni ravni združile LDS, SSS, ZESS in DS, se je tudi v Sevnici nekaj premaknilo. Iniciativni odbor je povabil članstvo in simpati-zerje omenjenih strank na ustanovni zbor Liberalne demokracije Slovenije za Sevnico, kjer pa ne bo Demokratske stranke. Na ustanovnem zboru Liberalne demokracije Slovenije za Sevnico so najprej izvolili delovno predsedstvo, verifika-cijsko komisijo in zapisnikarja, nato pa so spregovoriji o ciljih združevanja. Alfred Želez-nik je poudaril, da je namen in želja združenih strank pridobiti čim več članov, tudi takšnih, ki bi bili pripravljeni v stranki aktivno sodelovati. Zbor je enoglasno (15 glasov) potrdil sklep o združitvi treh strank v Liberalno demokracijo Slovenije. Kaj pomeni časovna stiska in zakaj so se za ustanovni zbor liberalne demokracije v Sevnici odločili tako pozno, niso pojasnili, vedeli in opazili pa smo, daje delovanje liberalnega bloka v Sevnici škripa že dalj časa. Kako bo odslej, še ne vemo. Zbor je enoglasno sprejel tudi pravilnik o organiziranosti in delovanju občinskega od- bora Liberalne demokracije Slovenije, Pravila občinskega odbora LDS Sevnica. Pravilnik je sestavljen iz dvanajstih točk in je po mnenju prisotnih dokaz resnosti in odgovornega pristopa k delovanju stranke. Naj omenimo, da v prvem členu pravilnika piše, da je zbor članov in članic občinskega odbora LDS najvišji organ LDS v občini, sestavljajo pa ga člani in članice LDS v občini. Zbrani so izvolili tudi izvršni odbor in njegovega predsednika. Izvršni odbor šteje sedem (7) članov, predsednik pa je postal Alfred Železnik. Na koncu so spregovorili tudi o lokalnih volitvah, ki bodo 4. decembra, o kandidatih za občinske svetnike, o kandidatih za župana in o tem, kako naj bi oz. kako bodo volitve sploh potekale. V štirih volilnih enotah v sevniški občini bodo skupaj izvolili petindvajset občinskih svetnikov. Ustanovnega zbora LDS za Sevnico sta se udeležila tudi Lenka Plavšič, koordinatorka LDS za Posavje in Zasavje iz Krškega in Branko Jane, poslanec v državnem zboru RS, ki je dano priložnost izkoristil za dodatno pojasnjevanje politike in usmeritve vodstva Liberalne demokracije Slovenije, (dama) »Za Slovenijo« — 3« kongres SKD Ljubljana, 22. in 23. oktobra — V hotelu Lev v Ljubljani je bil 3. kongres SKD — politične stranke, katere delovanje izhaja iz krščanskega etosa. V uvodu je zadonela pesem z geslom stranke Za Slovenijo. Lojze Peterle in Edvard Stanič sta nastopila z obsežnim poročilom. Številni gostje iz tujine so pohvalili delo te stranke in ji zaželeli še mnogo uspehov. Kongresa SKD so se udeležili tudi delegati iz Krškega, Sevnice in Brežic (osem). Danilo Siter je imel zelo zanimiv nastop, ki je požel velik aplavz: »Vidim, da imate nekako nezadovoljne obraze, čeprav bi morali izžarevati pripravljenost, spoštovanje do drugega človeka. Ali je potrebno, da si sami postavljamo pregrade? Danes kuhamo prežganko, v kateri je preveč popra in jo preveč mešamo. Dajmo, nehajmo mešati, raje jo pojejmo!« Gospod Siter se je vsem delegatom kongresa zahvalil za obisk na petem taboru v Kostanjevici. V imenu regionalnega odbora SKD Posavje je podprl predloga poročila glavnega tajnika in predsednika stranke. Delegati posavja so podprli predlagani novi statut in program stranke. Na volitvah novega vodstva stranke je ponovno postal predsednik Lojze Peterle, na mesto glavnega tajnika je bila izvoljena Vida Čadonič-Spelič, za člana sveta stranke SKD pa Franc Černelič. Tomaž Petan: »Kljub vsemu smo se vedno ukvarjali sami s seboj in gledali nazaj namesto naprej. Kongres je kljub levim in desnim strujam v stranki ohranjal neko kontinuiteto politike, ki še vedno zadovoljuje vse organe. Storimo dolgoročni pohod za prevzemanje oblasti, za kar imamo sposobnosti.« Lea Marija Colarič Knjižni molji pozor Zopef odprta knjižnica Senovem na Že pred leti je na Senovem delovala društvena knjižnica Svboboda Senovo. Vendar je zaradi kadrovskih in finančnih težav prekinila s svojijm delovanjem in bila vse do letošjnega leta zaprta. 6. oktobra pa se je knjižnica ponovno odprla. Dopolnili so svojo ponudbo knjig, predvsem z nekaterimi novostmi. Delovni čas knjižnice je vsak četrtek od 16 do 18 ure. Vljudno vabljeni vsi, ki v knjigah iščete takšne ali drugačne skrivnosti. (Kati) Nova, pomembna pridobitev Otvoritev dela nove asfaltne ceste v Teršlavcu V rekordnem času končali dela na II. in III. odseku ceste Kronika Teršlavec, 22.oktobra — V Teršlavcu so ljudje le delno uresničili svoje želje. Predvidena izgradnja ceste v skupni dolžini 341 m je le delno zaključena. Dela so končana na najbolj zahtevnem delu ceste (v strmem klancu), t.i. prvi odsek pa bo zaradi nekaterih neposrednih sosedov oz. lastnikov parcel ostal neurejen in brez asfaltne prevleke. Na simbolični otvoritvi dela ceste so se zbrali predvsem tisti, ki so si tako cesto želeli, in si jo, skoraj v celoti, tudi plačali. Cesta je bila zgrajena v rekordnem času, v manj kot dveh mesecih. Izvajalca del sta bila GIP Pionir Novo mesto, ki je postavil in utrdil pod- lago, asfaltno prevleko pa so položili delavci Cestnega podjetja Novo mesto. Odseka na ravnem delu od glavne ceste niso mogli dokončati, ker večina lastnikov parcel ob tem delu ceste ni bila pripravljena prispevati dogovorjenega zneska (50.000 SIT), s katerim bi bili vključeni v projekt, dela na tej cesti pa bi tako lahko bila zaključena. Idejni vodja in organizator izvedbe gradbenih del na cesti, g. Zoran Arh, je izkoristil trenutek in se zahvalil obema izvajalcema, še posebaj pa g. Niku Somraku za vso podporo, ki je omogočila izgradnjo, (dama) Najstarejši in najmlajša prisotna ob otvoritvi dela ceste skozi Teršlovec z simboličnim prerezovanjem traku otvarjata cesto. Novi metri asfalta Slovenska vas, oktobra — V začetku oktobra so v Slovenski vasi na razdalji od Zapolj čez Brosnik do kapelice v središču vasi položili asfalt. Organizator vseh del je Franci Golobic, ki nam je povedal, da so stroški obnove znašali okrog 1.477.000SIT in da so jih v večini poravnali domačini, veliko pa je pripomogel, tako materialno kot finančno, tudi obrtnik iz Jesenic na Dolenjskem, Dušan Burja. Denarno pomoč so ponudili še nekateri obrtniki (podjetniki); Sinko, Krkovič, Hamer, Jagoda. Sedaj si domačini želijo le še, da bi se končno dvignila tudi »kapija« in da bi se asfaltiralo še tistih nekaj metrov neasfaltirane ceste, z delom pa bi rade volje pripomogli tudi sami, saj si vsi, vključno z novimi podjetniki, ki nedolgo tega poslujejo tukaj, želijo lepši videz domačega kraja. Zato preostaja le še vprašanje, kdo nasprotuje ureditvi, kdo si ne želi napredka. (Božidar Zore) Požagal tuje hraste Neznani storilec je v mesecu juliju tega leta v gozdu, ki je last S.M. iz Ljubljane, z motorno žago požagal 12 hrastovih debel v skupni izmeri 32,40m3 in tako lastnico oškodoval za 453.945,00 SIT Ukradla sta peč na petrolej Dva državljana RH iz Sa-mobora sta v trgovini TC Bre-žičanka v Brežicah izkoristila gnečo in iz nje odnesla peč na petrolej, ne da bi jo plačala. Peč sta položila v prtljažnik osebnega avtomobila merce-des 300 D zagrebške registracije in se odpeljala proti meji. Prodajalka je videla, da gre za tatvino, in si je zabeležila registrsko številko. Na poti proti meji sta se v naselju Nova vas pri Mokricah ustavila in pri I.M. in spravila ukradeno peč. Na mejnem prehodu v Slovenski vasi so ju pričakali policisti, ki so bili medtem o tatvini že obveščeni. »Taurus« 38 special Na MMP Obrežje se je pripeljal z vozilom znamke opel kadet zagrebške registracije hrvaški državljan J.S. iz Zagreba. Pri pregledu avtomobila je policist našel revolver znamke taurus 38 in štiri naboje istega kalibra. Kršitelj je ostal brez orožja, primerno kazen pa mu je izrekel tudi sodnik za prekrške. Humanitarna akcija Slovenija otrokom Bosne in Hercegovine V skoraj tri leta trajajoči vojni v Bosni in Hercegovini so največje žrtve prav otroci in mladostniki. 16.661 otrok je bilo ubitih ali pa so umrli zaradi lakote oziroma mrazu. 4.305 otrok je bilo lažje ranjenih in 18.332 težje. 420.000 otrok je razseljenih. Katastrofa je nepojmljiva. Da bi otrokom v Bosni in Hercegovini pomagali, so nevladne in neprofitne organizacije, podpisnice akcije, sklenile, da skupno organizirajo humanitarno akcijo z naslovom SLOVENIJA OTROKOM BOSNE IN HERCEGOVINE. V tej široki vseslovenski humanitarni akciji želijo zbrati čimveč šolskih potrebščin ter jih, v imenu državljank in državljanov Slovenije, darovati otrokom v Bosni in Hercegovini ob prihajajočem novem letu. Zato organizatorji akcije pozivajo vse državljanke in državljane RS, družine, podjetja, ustanove in zavode, obrtnike in proizvajalce, knjigarne in veleblagovnice, da priskrbijo otrkom šolske potrebščine. Samo zbiranje šolskih potrebščin bo potekalo od 10. do 20. novembra 1994. Vsako, majhno ali veliko darilo, je dragoceno, dragoceno pa je tudi prostovoljno delo vseh, ki bodo sodelovali v pripravah in izvedbi humanitarne akcije. Po 20. novembru bodo zbrani material odpeljali v Bosno in Hercegovino in ga predali Unicefu. Zbrane potrebščine naj bodo spravljene v karto-naste škatle ali šolske torbice, na katerih naj bo vidno označeno SLOVENIJA OTROKOM BIH ter pripisana vsebina škatle ali torbice. Zbirna mesta darovanih šolskih potrebščin so lahko v trgovinah, šolah, podjetjih, ustanovah, krajevnih skupnostih, na sedežih društvenih organizacij in povsod tam, kjer se bodo odločili za sodelovanje v akciji in pripravili zbirno mesto. Koordinator akcije je ZPM Slovenije, vse dodatne informacije o akciji pa lahko dobite pri Vidi Ban na telefonu 77—339. (Pripravil: Galex) STUDIO BREŽICE I A D I D POSUJ! Obvestilo Izvršni svet občine Brežice obvešča občane ia ostale uporabnike cest in mestnega prometa, da je v mestnem jedru v ponedeljek, 24.oktobra, začel veljati spremenjen prometni režim Na Cesti prvih borcev enosmerni promet poteka v smeri od križišča z Bizeljsko cesto proti križišču s Černelčevo ulico, oziroma od občine proti pošti, kar pomeni v nasprotno smer, kot je promet potekal pred 24. oktobrom '94. Po novem režimu je enosmerna tudi Černelčeva ulica na odseku od križišča s Cesto prvih borcev do križišča z Ulico pod obzidjem, v smeri od pošte proti zdravstvenem domu. Na Kržičnikovi ulici po novem na odseku od križišča s Cesto prvih borcev do križišča z Ulico stare pravde promet poteka enosmerno v smeri od Ceste prvih borcev proti Ulici stare pravde. Enosmeren je še odsek Bizeljske ceste od križišča z Ulico stare pravde do križišča s Cesto prvih borcev, v smeri od Ulice stare pravde proti Cesti prvih borcev. Na ostalih ulicah je prometni režim nespremenjen. Novemu režimu je prilagojena tudi proga mestnega avtobusa. Prosimo, da,ste ob uvedbi novega prometnega režima še posebej previdni in upoštevate cestno-prometno signalizacijo, da ne bi prihajalo do zastojev. Občina Brežice, Izvršni svet NO* S1ER PROMETA N0# PARKIRIŠČA ZAPRTO ZA PROMET SHEMA PT.DMETNf UREDITVE BREŽICAH PO 2U0ITO NAŠ GLAS 26. 26. OKTOBRA 1994 11 Komisija za izobraževanje in štipendiranje pri upravnih organih Skupščine občine Krško na podlagi 10. in 11. člena pravilnika o kadrovskem štipendiranju učencev in študentov za potrebe družbenih dejavnosti in državne uprave v občini krško (Ur. 1.6/93 z dne, 29.1.1993 o b j a v I j a: PONOVNI RAZPIS ZA PODELITEV KADROVSKIH ŠTIPENDIJ Občina Krško razpisuje kadrovske štipendije za naslednje poklice: št. štipendij 1. učitelj računalništva in matematike (VII. stopnja) 1 2. učitelj matematike in fizike (VII. stopnja) 1 3. učitelj matematike (VII. stopnja) 1 4. učitelj angleškega in nemškega jezika (VII. stopnja) 1 Kandidati za štipendije naj pisne vloge pošljejo Sekretariatu za družbene dejavnosti občine Krško do 20.11.1994. Prijavi za razpis je treba priložiti: a) dokazilo o vpisu v tekoči letnik šole; b) dokazilo o učnem uspehu zadnjega letnika; c) potrdilo o državljanstvu republike Slovenije; d) življenjepis. O izbiri bodo prijavljeni kandidati obveščeni do 30.11.1994. Štipendisti bodo po končanem šolanju sklenili delovno razmerje v skladu s pogodbo o štipendiranju. Predsednik komisije: Herman KUNEJ Kino Kostanjevica 29. X. ob 18. in 20. uri: NEVARNA ŽENSKA 5. XI. ob 18. in 20. uri: PRVA LIGA. »Kino servis« Brežice 26.X.ob20.uriin27.,28.,29. in 30. X. ob 18. uri: KREMEN-ČKOVI, komedija 27.,28.,29.in30.X.ob20.uri in 31. X. ob 18. in 20. uri: ŠTIRI POROKE IN POGREB, rom. komedija 1. XI.: ni predstav 2. in 3. XI. ob 20. uri in 4. XI. ob 18. uri: OBISKOVALCI, komedija 4. XI. ob 20. uri in 5. in 6. XI. ob_18. in 20.15 uri: LJUBIM TEŽAVE, rom. komedija 7. in 8. XI. ob 20. uri: FOR-REST GUMP, črna komedija (predpremiera) Kulturni dom Krško 28. X. ob 20. uri in 30. X. ob 18. uri: ČASOPIS, ameriška akcijska drama HALI OGLASI Trženje unikatnega proizvoda, če vam ostaja preveč prostega časa ali če potrebujete dodaten zaslužek, pokličite na številko 22 730. Ste podjetnica ali podjetnik in potrebujete pravega računovodjo? udi za vas obstaja rešitev! FINANČNO-RAČUNOVO-DSKI SERVIS MASAA BREŽICE VAM NUDI VSE RAČUNO- l VODSKO KNJIGOVODSKE STORITVE VRHUNSKE KVALITETE PO PRAVI CENI! POKLIČITE NA TEL.: 0608/62 786 ALI SE OGLASITE KAR OSEBNO NA GUBČEVI 10A. FINANČNO-RAČUNOVOD-SKI SERVIS, 62 786, MASAA BREŽICE Posavski center za permanentno izobraževanje Krško vabi k sodelovanju — profesorje slovenščine, angleščine in nemščine za poučevanje v oddelkih šol in v tečajih za odrasle — diplomirane andragoge, psihologe in pedagoge za delo na strokovnem področju — diplomirane ekonomiste za področje financ in računovodstva ter davkov — diplomirane inženirje tekstilne tehnologije —inštrukturje praktičnega dela v tekstilni industriji — dipl. ing. računalništva — druge strokovnjake za področje podjetništva in managementa. Nudimo stimulativno nagrajevanje in možnost dodatnega izpopolnjevanja. Kasneje možna tudi redna zaposlitev. Če vas naše področje delazanima, vas vabimo, da se nam oglasite osebno na CKŽ15 ali po telefonu: 0608/22 811 ali 31 152 do 15.11.1994. TURISTIČNA AGENCIJA TURISTIČNA AGENCIJA LUKEC Bohoričeva 19, 68270 Krško Tel./Fax.: 0608 / 22 200 Dovolili smo si, da Vam ponudimo nekaj zanimivih počitniških aranžmajev za zimske počitnice v sezoni 94/95. V ponudbi imamo domača smučišča: BLED, BOHINJ, BOHINJSKA BISTRICA, KRANJSKA GORA, BOVEC in ROGLA. V Avstriji Vam lahko nudimo kapacitete v naslednjih znanih turističnih centrih: BAD KLEINKIRCHHEIM, St. OSVVALD, SILLIAN, SAALBACH, KAPRUN, BADGASTE-IN — HOFGASTEIN, FLACHAU — REITDORF. Tudi naša druga sosednja država nudi našim dopust-nikom ugodno smuko in sicer v smučarskih krajih kot so CANAZEI, SAPPADA, KRONPLATZ. Za tiste, ki pa želijo preživeti zimski dopust malo dlje od naših meja, Vam lahko ponudimo zimovanje v francoskem LES DEUX ALPES. Vsi omenjeni kraji imajo veliko število žičnic in urejene tekaške proge. Večina imajo v svoji turistični ponudbi tudi možnost drsanja, bazen in tenis igrišča. Za vse je torej poskrbljeno. ZAUPAJTE NAM VAŠE ŽELJE IN POMAGALI VAM JIH BOMO URESNIČITI! Za vse informacije smo Vam na voljo vsak dan od 8.00 do 12.00 ure na telefonski številki 0608 22 200. Mercator Sremič, Hoteli — gostinstvo Krško d.o.o. Trg Matije Gubca 3, 68270 Krško Objavlja JAVNI RAZPIS ZA ZBIRANJE PONUDB ZA PRODAJO NASLEDNJIH NEPREMIČNIN I. Predmet prodaje so: 1. pritlični prostor — bife v skupni izmeri 210 m2 v športno-rekreacijskem centru Senovo, Bohorska cesta 11 na Senovem, lociranem na pare. 476/7 vložek 336 k.o. Dovško. Izklicna cena za nepremičnino znaša 13.643.587,00 SIT. 2. pritlični prostori — gostilna v skupni izmeri 105,40 m2 v poslovnem objektu Tovarniška ulica 8 v Krškem, lociranem na pare. št. 139/1 vložek 9? k.o. Stara vas, brez opreme. Izklicna cena za nepremičnino znaša 5.311.680,00 SIT. 3. poslovna stavba — gostilna s prenočišči v skupni izmeri 464,90 m2 v središču Brestanice ob regionalni cesti Brestanica-Podsreda, lociranem na pare. št. 70, pare. št. 86, pare. št. 87 in pare. 88 vi. št. 263 k.o. Brestanica. Izklicna cena za nepremičnino znaša 19.500.000,00 SIT. POGOJI: II. Prijave za javni razpis morajo ponudniki poslati v 20 dneh po objavi javnega razpisa, priporočeno, na naslov MERCATOR Sremič, HOTELI — gostinstvo Krško d.o.o., Uprava Trg Matijer Gubca 3,68270 Krško, s pripisom JAVNI RAZPIS. III. V javnem razpisu lahko sodelujejo pravne osebe, ki imajo sedež v RS ter fizične osebe, ki so državljani RS. Pravne osebe morajo predložiti ovirjen izpisek iz registra, iz katerega je razvidno, da imajo sedež v RS. Fizične osebe morajo predložiti potrdilo o državljanstvu. IV. PONUDBA MORA VSEBOVATI: predmet nakupa, ponujeno ceno ter način plačila kupnine. V. Ogled predmetnih nepremičnin je mogoč po predhodni najavi na telefonsko Številko 0608/21—840, vsak dan od 8. do 12. ure, do končnega zbiranja ponudb. VI. Prejete ponudbe bo ocenila komisija za izbiro najugodnejšega ponudnika, ki bo kot merila za izbiro upoštevala predvsem ponujeno ceno in način plačila. VII. Po končanem razpisnem roku bo komisija izbrala najugodnejšega ponudnika in z njim sklenila ustrezno pogodbo. VIII. Ponudniki bodo o izidu javnega razpisa obveščeni v 10 dneh po končanem zbiranju ponudb. IX. Nepremičnino prodajamo po načelu »videno — kupljeno«. X. Prometni davek, druge dajatve in stroške lastništva plača pridajalec. XI. Prevzem nepremičnine bo mogoč takoj po plačilu celotne kupnine. MERCATOR SREMIČ, Hoteli — gostinstvo Krško d.o.o. V*. d.o.o. inženiring Objava posredniške prodaje »IR« INŽENIRING d.o.o. Krško posredniško prodaja: Opremljeno ali neopremljenodvoetažno stanovanjsko hišo v izmeri 216 m2 v Spodnjem Starem gradu 9, s pripadajočim zemljiščem v izmeri cca 10 a. Minimalna cena 110.000 DEM, način in rok plačila po dogovoru. Opremljeno dvoinpolsobno stanovanje v izmeri 71 m2 v dvostanovanjski hiši Pot na Polšco 28 v Krškem, ki ima poseben vhod, po minimalni ceni 69.300 DEM, način in rok plačila po dogovoru. Neopremljeno stanovanje v izmeri 46,80 na Gubčevi 7, Krško, po minimalni ceni 900 DEM/m2, način in rok plačila po dogovoru. Neopremljeno stanovanje v izmeri 58,03 m2, ki se nahaja na Cesti 4. julija 62, Krško, po minimalni ceni 900 DEM/m2, način in rok plačila po dogovoru. Hišo v 3. gradbeni fazi v izmeri 9,80 x 11(m v obrtni coni na parceli številka 671/29 (v izmeri 656 m2), k.o. Črne, Brežice. Možna ureditev poslovnega prostora. Minimalna cena 120.000 DEM, način in rok plačila po dogovoru. Manjšo kmetijo v izmeri 1 ha na Okljukovi gori 12. Na kmetiji stoji stara hiša, leto izdelave 1876, krita s slamo, v hiši voda, telefon in elektrika. Okoli 0,5 ha obsega nov nasad s 380 jablanami (jonagold in idared v najboljši rodnosti), vinograd z 250 trtami (posajen 1985. leta), nasad marelic in ribeza (skupaj 1000 sadik). Prodaja se po minimalni ceni 60.000 DEM, način in rok po dogovoru. Za dodatne informacije pokličite »IR« Inženiring d.o.o. Krško, telefon 0608/21-944 ali 22-944. »IR« INŽENIRING d.o.o. Krško obvešča, da je možno pristopiti k vpisu etažne lastnine v zemljiški knjigi za objekte, in sicer: — v Krškem: Gubčeva 1-11, Cankarjeva 1,1a, 3, 3a, Cesta 4. julija 52, 52a, 54, 57, 59, 60, 62, 62a, 62b, 64,67, Aškerčeva 2, Papirniška 13,13a; — v Kostanjevici: Ljubljanska 11; — na Senovem: Cesta kozjanskega odreda 14, Delavska 7, 9, Titova cesta 114; , zato vam posredujemo naslednjo PONUDBO ZA IZVEDBO VPISA ETAŽNE LASTNINE V ZEMLJIŠKO KNJIGO 1. Predmet ponudbe Ponujamo vam pripravo in ustrezno popolno opremo zemljiško—knjižnega predloga in njegovo vložitev na sodišču zaradi vpisa novega etažnega lastnika na stanovanjski enoti. 2. Cena Izvedbo gornje naloge vam nudimo po naslednjih cenah: — za garsonjero 12.600,00 sit — za 1,5 sobno stanovanje 13.300,00 sit — za 2 in 2,5 sobno stanovanje 14.990,00 sit — za 3,5 sobno stanovanje 15.160,00 sit Cene veljajo na dan 6.7.1994 in se spremenijo le, če se tečaj banke Slovenije za DEM spremeni za več kot 10%. Na zgoraj navedene cene se plača še prometni davek za storitve v višini 5%. Poleg zgoraj nevedenega plača stranka še sodno takso v višini 0,5% nakupne vrednosti stanovanja in 900,00 SIT za vsak primer. V bližnji prihodnosti pa pričakujemo spremembo takse. 3. Plačilni pogoji ¦ Izvedbo gornje naloge lahko plačate v treh obrokih ta-j ko, da prvi obrok vključuje sodno takso in 1 /3 gornje ce^ ne z deležem prometnega davka, druga dva obroka pa v enakih preostalih deležih s prometnim davkom. Plačilo se zavaruje z ustrezno datiranimi čeki. Navedeno kreditiranje je brezobrestno. V kolikor se za naročilo vpisa etažne lastnine v bloku' odloči vsaj 85% etažnih lastnikov nudimo dodatni 10% popust. Stanovanjski zakon določa v 151. členu, da so lastniki stanovanj in stanovanjskih hiš dolžni v treh letih po uveljavitvi tega zakona vpisati lastninsko pravico na stanovanjih in stanovanjskih hišah v zemljiško knjigo, kar pomeni, da ta rok poteče 19.11.1994, zato vam predlagamo, da to uredite čimprej tam, kjer je to možno. Obvestilo »IR« inženiringa Zabojnik za kartonsko embalažo »IR« INŽENIRING d.o.o. Krško obvešča vse lastnike poslovnih prostorov, ki gravitirajo na zbirno mesto za odpadke v kompleksu Bohoričeve ulice, da so dobili od Ko-staka ključe za 5 m3 velik zabojnik za odpadke, ki je namenjen izključno kartonski embalaži in papirju. Stanovalci odlagajo papir in embalažo v 7001 zabojnik, saj tudi papir v večjem zabojniku ni namenjen predelavi, ampak je postavljen zgolj zaradi tega, da se pretirano ne polnijo manjši zabojniki, ki so namenjeni pretežno gospodinjskim odpadkom. Opozarjamo uporabnike poslovnih prostorov in stanovalce, da odpadke (tudi kartonske) ne odlagajo ob zabojnike. V kolikor se bo to ponavljalo bomo prisiljeni ukrepati. Izkoristite ugodne pogoje: Pojdite z nami na počitnice »IR« INŽENIRING d.o.o. Krško obvešča vse zainteresirane, da pod ugodnimi pogoji posreduje letovanja v večini slovenskih letovišč in zdravilišč ter v Piranu in Portorožu. Oglasite se pri nas in si zagotovite zimski oddih. 12 ZADNJA NAŠ GLAS 26. 26. OKTOBRA 1994 Če delni tehnični pregled uspe, BO STRMA POT PO PRAZNIKIH ODPRTA ZA PROMET Kostakje dal vse prednosti gradbišču na Strmi poti, deialiso tudi ob sobotah in nedeljah, a vse, kar se je lahko nepredvidenega zgodilo, se tudi je. Služilo je le vreme. Strma pot je narekovala previdno vožnjo in skrajno nizke hitrosti. Sedaj bodo vozniki imeli lažen občutek večje varnosti in ne bodo tako skrbno kot doslej zavirali pri spustu. Strmina še vedno narekuje pazljivo vožnjo navzdol, še zlasti v zimskih voznih razmerah. Če bodo hitrosti nenormalne za naklon ceste, kakršen je na Strmi poti, bodo zlasti pozimi nesreče kaj pogoste. Križišče s Cesto 4. julija je sedaj sicer preglednejše, a to samo po sebi ne bo preprečevalo nezgod. Meta Povhe: »Kot upravljala ceste lahko povemo, da bomo imeli sedaj s Strmo potjo bistveno več problemov, kot smo jih imeli doslej. Enako bo kot na Narplju. Narpelj, Cankarjeva in Strma pot so imeli pri nas vedno prednost pri posipavanju in pluženju. Vedno morajo biti očiščene in posipane. Kar zadeva pomisleke o širini ceste: odcep do tržnice je širok samo štiri metre, pa se tam vozila še vedno srečujejo, čeprav se ne bi smela. Torej se bodo tudi na teh petih metrih. Res pa bo Dela na gradbišču so se začela že s podiranjem hiše, Agro-kombinatovega provizorija, na križišču. Silvana Mozer, direktorica: »V Kostaku smo se zavedali, da bomo s tem nehote sprožili ogromne probleme, saj je šlo za zaporo ene najbolj prometnih ulic v Krškem. A predviden je bil enomesečni rok in šele razkopavanje je pokazalo, da bo trajalo dlje, povrhu pa septembra starši vozijo še več otrok v vrtec in šolo kot čez leto. Lahko pa zelo odgovorno zatrdim, da v vsem tem času nismo povzročili niti dneva zamude.« Meta Povhe, vodja gradbišča: »Cesta bo odprta z opozorilom, da je še gradbišče. Ob pločnikih bo namreč treba opraviti manjša zaključna dela, povezati elektriko za javno razsvetljavo ... So sicer težnje, da bi ob cesti uredili parkirišče za bližnje trgovine, a to je stvar Sklada stavbnih zemljišč, ki je lastnik.« Krško, oktobra — Končanje del na Strmi poti je bilo po pogodbi predvideno za 30. september, premakniti pa so ga morali za mesec dni. Meta Povhe, vodja gradbišča na Strmi poti: »Po prvih treh dneh dela na gradbišči se je pokazalo, da bo treba opraviti prcej dodatnih del, ki jih ni bilo v predračunu. Začeti smo morali pri zaščiti obstoječih instalacij (KaTV in PTT), takoj nato smo videli, da je tudi kanalizacija položena pre visoko in smo njo tudi morali zamenjati. »V tem času smo morali opraviti tudi (nenačrtovane) geomehanske preiskave terena. Vzorci so pokazali, da projektirani oporni zid ne ustreza obstoječi brežini, geomehani-čarka je morala ponovno pregledati zemljino in okrepiti oporni zid... Zidove smo lahko začeli graditi šele 1. septembra, dotlej smo lahko na gradbišču opravili le zaščitna dela na instalacijah in še nekaj malega.« Zaradi vseh teh zapletov je Kostak zaprosil za podaljšanje roka gradnje do 30. oktobra in tega se nameravajo tudi držati. Če bo lepo vreme, nameravajo še pred prazniki odpreti Strmo pot za promet, t. j. za prevoz otrok v vrtec, saj se zavedajo, da so sedanji obvozi skrajno neugodni za starše. Širina novega vozišča, 5 metrov, je predvidena za mestno ulico, ne pa za težka tovorna vozila. Končno takšnih vozil na tej cesti, kjer je tovorni promet namenjen predvsem lokalnim dostavam, tudi ni. V Kostaku opozarjajo predvsem na naslednje: dosedanja ozka pozimi nevarno in vozniki morajo upoštevati zavorno pot. Doslej je bilo tam zelo nevarno in so bili zelo previdni, sa-daj pa jih ne sme zavesti občutek lažne varnosti. (Ika) Proslava ob visokem jubileju OŠ Cerklje ob Krki OŠ Cerkle ob Krki je letos praznovala kar tri visoke obletnice. 140— letnico stare ljudske šole, 90 let stare šolske stavbe in 20— letnico prizidka. Ob tej priložnosti so izdali šolsko glasilo obogateno s prispevki nekdanjih učencev, učiteljev in ravnateljev. Cerklje ob Krki, 21 oktober — Ob praznovanju kar treh visokih jubilejev seje v OŠ Cerklje ob Krki zvrstilo kar kup zanimivih prireditev. Udeležili so se jih skoraj vsi nekdanji ravnatelji šole, ravnatelji nekaterih drugih osnovnih šol, nekdanji učenci, pa tudi predstavnik občine. Najprej so bili vsi obiskovalci prijetno pogoščeni, nato pa povabljeni na ogled priložnostne razstave starih predmetov, povezanih predvsem z vinogradništvom. Razstava je nastala kot rezultat projektne naloge raziskave domačega kraja z naslovom »Koliko poznam domači kraj?«. Učenci so raziskovali domači kraj z vsemi njegovimi zaselki pod vodstvom geografa Draga Ivanška. Izdali so tudi brošuro in zbirali stare predmete, ki še bolj nazorno ponazorijo identiteto kraja. Sicer pa to ni njihova prva projektna naloga. Že pred dvema letoma so izvedli nalogo z naslovom »Industrija v mojem mestu in v državi«. Po ogledu razstave je sledila slovesna proslava v gasilskem domu, ki so jo pripravili sedanji in nekdanji učenci in delavci šole. Proslavo sta popestrili tudi Majda Arh, naša uspešna pevka, in Branka Žičkar, ki poučuje v glasbeni šoli v Krškem. Obe sta bili nekdaj učenki cerkljanske šole. Oš tudi tesno sodeluje z učnim centrom Cerklje, še posebej, kar se tiče športa in kulture. Tako so ob tej priložnosti skupaj organizirali ogled razstave akademskega slikarja Ratmirja Pušlja. Za zabavo po vseh prireditvah pa je poskrbela glasbena skupina Familv Band, ki jo sestavljajo Silvester, Rok in Jure Lopatic. (Kati) Naš glas išče sodelavce Nudimo vam sodelovanje. Potrebujemo korektorje-lektorje (sloveniste), novinarje, fotografe in ljudi dobre volje, ki bi bili pripravljeni poročati o vsem, kar se dogaja v njihovem okolju. V začetku bo delo pogodbeno. Potrebujemo tudi akviziterje za prodajanje oglasnega prostora. Pokličite nas v uredništvo na tel. št (0608) 21—868 ali nam pišite na naslov: Naš glas, Cesta krških žrtev 23, 68270 Krško. Presneta hidravlika Krško, 21. oktobra — Voznik tovornjaka je očitno bil nekoliko nepreviden pri komandah za hidravliko in na začetku krškega mostu (pri Podmornici) se je ves njegov tovor peska vsul na mimo vozečo prikolico. Še dobro, da je zgrešil osebni avto znamke Kadett, na katerega je bila prikolica pripeta in se je pod težo peska najprej snela, nato pa je kar počepnila. Lastnik prikolice (na sliki) in avta je doma z Bu-čarce in je bil videti kar srečen, ker je vendarle za las ušel zasutju. Tovornjak pa nič. Prevrnil se je in tam nemarno obležal, dokler ga niso prišli dvignit z dvigalom od nukle-arke in dokler niso pobrali vsega raztresenega peska na drugo vozilo. Cesta je bila zaprta skoraj dve uri. (Ika) Ob kofetku Branko Šušterič je Breži-čan, ki je svoje podjetje začel razvijati doma. Šele ko ga je prerasel in so to narekovale potrebe, se je z njegovim delom preselil v Ljubljano. Tam v kratkem pričakujejo selitev v novo poslovno zgradbo, zato Nika nima več napisne table, kar nekajkrat smo morali obkrožiti Bavarski dvor, preden smo se preprašali do njihovih pisarn. Tako se je razgovor samodejno začel pri vsaokdnev- Branko Šušterič, direktor skupine Nika Brane Šušterič, direktor Nike v Ljubljani: nih borbah z izvajalcem gradbenih del, ki se očitno ne meni kaj prida niti za predvidene penele in je šele nato prešel k magistru Sušteriču. Ste iz Brežic in tudi gimnazijo ste obiskovali v Brežicah. Ste tudi z Niko začeli v Brežicah? »Najprej sem bil asistent na fakulteti za elektrotehniko in računalništvo. Vezi s Posav-jem in Brežicami so ostale. Ves čas gre za dva centra. Sedež podjetja je v Brežicah, kadrovsko pa je ekipa v Ljubljani močnejša. Najprej smo imeli podjetje za računalništvo. S pojavom borze v Sloveniji sem se osebno odločil za to delo. Pojavila seje Nika in z njo tudi del podjetja, ki se je ukvarjal z borznim posredništvom. Človek pač vsakih nekaj let menja interese. Za dosežke na področju računalništva sem prejel Kidričevo nagrado za izume, sem magister računalništva, a izziv me je vlekel na področje financ« Kako ste prišli do imena Nika? »Nika je bila grška boginja zmage, hkrati je to tudi ime moje hčere. Ideja je vsekakor boljša od kakršne koli angleške verzije.« V Brežice prihajate v glavnem med vikendi. Vas samo delo vleče v domač kraj? »V Brežicah imam starše in sestro. Ohranjam stike s prijatelji iz mladosti. Imam štiri otroke in časa med vikendi je manj kot včasih, zato se sedaj le občasno vračam v Brežice.« Ste direktor in vemo, kakšno je vaše delo. Ste tudi broker? »Rad sem predvsem broker. Direktorjev imamo kar dovolj. Sem pač direktor tega krovnega podjetja.« Ocenjujete, da ste uspešen broker? Vam to še vedno daje zadovoljstvo? »Delo je stresno in vedno ga lahko polomite. Dober si, če imaš zadetkov več kot napak. Tudi, ko ima človek že dosti izkušenj, se napake dogajajo.« Kolikšna je verjetnost za- detka, oziroma, ali je zadetek le naključje in nekaj znanja, ali pa precej znanja in mogoče kakšno naključje? »Eno je hitra odločitev, drugo je potencial, kar je lažje. V začetni fazi je potrebno veliko več spretnosti. Leta 1991 je bil potencial nekaterih bank bistveno večji od našega. V letu 1992 se je stvar obrnila. Moč naše hiše je postala precej velika. To je lahko v določenem trenutku prednost in tudi odločitev je lahko drugačna. Veliko stvari je pač treba premisliti. V glavnem gre za trgovanje na svoj račun. Stvar Kot predstavnik podjetja — sponzorja se mora Branko Šušterič udeležiti tudi marsikatere prireditve. Ta slika je nastala na cerkljanskem letališču. je tako razvejana, da eden opravlja delo, ki ga naroči stranka, drugi dela za naročila pooblaščenih strank, tretji delamo za svoj račun oziroma za naše podjetje. Terminologija prvih in drugih je malo drugačna, izvršiti morajo tisto, kar jim je naročeno. Borzni trgovec ima drugačne pristojnosti.« Se napako lahko popravi? »V glavnem se napak ne da popraviti. Ko so storjene je prepozno.« Branko šušterič dela po devet ur dnevno. Da, v začetku je bilo treba poprijeti, dela ni bilo nikoli konec, prostega časa ni poznal. A to gre le nekaj časa, leto ali dve med zagonom. Potem pa se je treba disciplinirati, če nočeš sam sebe redno spravljati v predinfarktno stanje. Zato doma namenoma nima ničesar, kar bi ga spominjalo na delo: »Nekoč sem bil umirjen, računalniško programiranje pač to dovoljuje. Sedaj mi pa žena očita, da so nekatere moje reakcije prav kole-rične. Posledica dela na borzi. Kakšen hobi imam: moj hobi so moji otroci. Rad se ukvasr-jam z njimi« (Ika)