Glasilo jugoslovanske socialne demokracije.
Iihaja t Ljubljani vsak torek, Četrtek ln soboto.
Naročnina za avstro-ogrske kraje za celo leto 14 K, za pol leta 7 Ki za četrt leta 3‘50 K, mesečno 1.20 K. za Nemčijo za pol leta 7'90, za četrt leta 4 K; za Ameriko za pol leta 9-50 K za četrt leta 4-80 K
Puamm fttavllka IS v.
Reklamacije so poštnine prosa. Nefrankirana pisma se ne spro-jemajo. Rokopisi se nei vračajo Inserati: EnOstopna pet t-vrstica (širina 88 mm) ta enkrat 30 vin. večkrat po dogovora.
18. štev.
V Ljubljani, v soboto, dne 12. februarja 1910.
Leto XIII.
NASLOVA: Za dopise in rokopise za list: Uredništvo .Rdečega Prapora«, Ljubljana. — Za denarne pošiljatva naročila na list, reklamacije, inserate i. L d.: Upravniitvo •Rdečega Prapora«, Ljubljana, Šelenburgova ulica 6/II.
Vprašanje Lloydovega arzenala.
Uradno se naznanja, da so pogajanja med vlado in npravo Lloyda zaradi nakapa zemljišč Llojrdovega arzenala dovršena, in sicer tako, da ■o vsi prizadeti krogi zadovoljni. Po sklenjenem dogovora bo vlada razpolagala z zemljiškim prostorom, o katerem se pravi, da ga nujno potrebuje, da popolni novo prosto luko, ter da izvede gradbe za državne železnice in zaloge olja. Tehničnemu zavodu (Stabilimento tehnico) bo pa omogočeno, da poveča svojo ladjedelnico na prostoru sedanjega Lloydoyega arzenala. Novega arzenala ne bodo gradili. To ne bi bilo Lloydu v korist. Zato se pa arzenal spoji z eno obstoječih ladjedelnic in to na način, da bo Lloydu mogoče, na podlagi dogovora s tehničnim zavodom, graditi svoje ladje v ladjedelnici sv. Roka pri Miljah. Pa ladjedelnica se izpremeni v samostojno družbo, v katero vstopi tudi Lloyd kot naj večji ak-cijoner. Poleg tega si prihrani Lloyd na dosedanjih zemljiščih oba doka in k temu spadajoči prostor z delavnicami, da mu bo mogoče Se nadalje popravljati svoje ladje v lastni režiji. -»Delavstvo, ki je sedaj uslužbeno v Lloy-dovem arzenalu, bo potem vposleno deloma v povečani ladjedelnici tehničnega zavoda, deloma v Lloydovih delavnicah za popravljanje ladij, deloma v bližnji ladjedelnici sv. Roka, o kateri se pravi, da je gospodarsko vezana s Trstom. Poslednja je bila pred tremi leti preskrbljena z najmodernejšimi stroji, in poseduje Štiri skladišča, ki se pa dajo pomnožiti na Sest. Sedaj producira
20.000 ton na leto, povzdigne se pa lahko na
30.000 ton. Poleg tega spada k zemljišču, kjer je ladjedelnica zgrajena, Se 130.000 m* zemljišča, na
katerem je prav lahko mogoče izvesti nameravano povečanje ladjedelnice.
Sklenjeni dogovor se bo dal izvesti v treh letih.
Tako se uradno naznanja. In reklo bi se: Lloydov arzenal je prodan. Vlada in Lloyd sta storila, kar sta hotela, ne oziraje se ne na splošno korist tržaškega mesta, ne na delavstvo. Iz te izjave se pa tudi lahko razvidi, kako je imel sodrug Franc Pitoni prav, ko je v članku, ki smo ga tudi mi objavili, povedal, da Lloyd ni imel nikdar do svojega arzenala posebnega veselja, da bi ga najrajši uničil in da ne smemo verjeti, ako se nam obljubuje, da se sezida nov arzenal drugod, kadar se proda sedanji. Prodan je in novega ne bodo delali nikjer, ne daleč, ne blizu Trsta. Pa ravno tako, kakor smo bili skeptični v tej točki, tako bi delavstvo pokazalo, da je še premalo previdno, ako bi verjelo imenovani uradni izjavi. Delavcem ni slejkoprej nič zajamčeno in bolj verjetno je, da bo moralo v arzenalu sedaj uslužbeno delavstvo vzajemni korak vlade in Lloyda na korist Lloy-dovih akcionerjev, plačati z brezposelnostjo. Bilo bi pa tudi lahkomiselno, ako bi se hotelo predstavljati nevarnost večjo kot je. Treba je samo, da si ogledamo položaj, v katerem bi se delavstvo lahko nenadoma znašlo.
V petek, dne 4. t. m. se je vršil v Delavskem domu v Trstu shod delavcev, ki so uslužbeni v Lloydovem arzenalu. Udeležba je bila ogromna. Stvar je samoposebi umljiva. Na shodu sta poročala sodruga Ghiussi in Pitoni. Poslednji je podal poročilo o korakih, ki jih je storil skupno z drugimi tovarši, da izve, kaj se z arsenalom namerava in kako misli vlada zagotoviti delavstvu obstanek v slučaju, da se arzenal proda. Navzoči delavci so vzeli obe poročili na znanje in sklenili resolucijo, s katero nalagajo državnozborskim poslancem in komisiji strokovnih organizacij, da store potrebne korake pri trg. ministrstvu, ki naj dela na to, da ne ostanejo delavci arzenala brezposelni.
To je za sedaj edino važno. Treba je, da se zagotovi (obljube ne zadoščajo), da ne bo žrtev. Upamo, da bo vlada pač res delala nato, kakor bi bilo tudi želeti, da bi ravnal Lloyd s starimi delavci tako, kakor je 1. 1821 ravnal s kapitani, mašinisti in uradniki. Poslednjim se je v imenovanem letu zagotovilo življenje s primernimi pen-zijami. Naj se stori tako tudi s starimi delavci, ki ne bodo mogli najti posla. Saj so ti še bolj potrebni, kakor so bili takrat uradniki in mašinisti in saj so tudi delavci s svojimi mladimi močmi pospešili razvoj Lloyda in obogateli njegove akti-jonerje.
Po potrebi se k temu predmetu še povrnemo.
Izjava štajerskih socialnih demokratov.
Ko se je štajerski deželni zbor vsled slovenske klerikalno-nacionalne obstrukcije v torek odgodil, se je socialno-demokratični deželnozborski klub sešel na sejo ter je sklenil sledečo izjavo:
•Nacionalni prepir, ki potiska vsako stvarno uvaževanje v ozadje, je kakor mnogo dragih deželnih zborov, tudi štajerskega predčasno, pred rešitvijo važnih zadev, razbil. Kot privilegijski deželni zbor, v katerem ima delavski razred vsled neenake volilne pravice le malo število zastopnikov, je štajerski deželni zbor torišče meščanskega narodnega boja in prihajajo izključno le narodna nasprotja v njem do veljave. Ravno v tem, da je uničujoča obstrukcija topot izbruhnila brez jasno vidnega vzroka, se kaže nevzdržnost takih zastarelih zborov v taki obliki, kakršne so deželni zbori kronovin.
Obstrukcija vnovič potrjuje pravilnost socialno-demokratičnega programa, ki zahteva narodno avtonomijo, pravico do lastnega odločava* njain do lastne uprave zavse narode ter splošno in enako volilno pravico za vse zastope in upravne zbore. Le tako bi se zmanjšale prilike za narodne spore in omogočil politični
PODLISTEK.
Stričev pesimizem.	Dalie-
— Sedaj odideta 1 mu je blisknilo po glavi. Ako ne porabiš tega trenotka, je morda vse izgubljeno. Sedaj moraš, moraš 1
Oh, ta trenotekl Kaj bo mislila, ako jo sedaj nagovori, tako razburjen? Vsi živci po životu so mu drgetali, grlo mu je bilo stisnjeno, rad bi se bil delal ravnodušnega, hladnega, a-lice mu je bilo tako vroče, kakor bi bil ves dan sedel ob razbeljeni peči in srce mu je utripalo, kakor bi se mu hotelo odtrgati.
A premišljevati ni smel več. Ona mu prihaja naproti, sedaj jo sreča zadnjikrat in če ostane sedaj neumen, je morda ne bo videl nikdar več.
Dami sta stopali počasi, kakor bi mu hoteli dati časa, da se ohrabri. Približevali sta se bolj-inbolj. Dušilo ga je kakor bi mu nekaj tičalo v grlu, kar mu je zapiralo sapo. Šiloma je požiral imaginarni klopčič v goltancu, a ni se ga mogel rešiti. -
Napočil je odločilni trenotek. Dami sta bili le še dva koraka oddaljeni. In sedaj je zbral vso svojo eneržijo ter se odkril.
Dami sta odzdravili in bilo je, kakor bi se bili za hip ustavili.
Savič se je napol obrnil in s tresočim gla* som dejal:
—• Ali dovolite, milostivi, da se-----------
— Izvolite, gospod, izvolite, je rekla mlajša hitro. Ako vam je všeč, naju lahko spremite. Saj ste sam, kaj ne?
— Da, milostiva, sam sem.
Kaj zdaj? Kaj naj reče? Saj sicer ni neumen, a sedaj res ne ve, kaj bi govoril. In nekaj mora govoriti, drugače pomislita dami, da je res tepec.
Mlajša mu je priskočila v pomoč.
— Vi gotovo niste Dunajčan?
— Ne milostiva; Slovenec sem.
— Ah, Slovenec? Kje pa prebivajo Slovenci?
Savič se je moral nasmehniti.
— Na Kranjskem, milostiva, na južnem Štajerskem, na Koroškem in na Primorskem.
— A, torej v naši državi? Ali so Slovenci sorodni Čehom?
— Da, milostiva. Oboji so Slovani.
— Pa Črnogorcem tudi?
— Tudi, tudi.
— Pa Rusom?
— Tudi Rusom.
— To je zanimivo. Torej ste pravzaprav naš sovražnik. To je pikantno. Ali ste idealist?
— Idealist? Morda sem, morda ne. Zdi se mi prisiljeno, ločiti ljudi v idealiste in realiste in v podobne skupine. Ideale imam, mislim in živim pa jako stvarno.
— Torej ste vendar idealist.
— Ne oporekam.
— Zanimiv človek ste. Ali študirate na Dunaju?
— Da, milostiva.
— Kaj pa?
— Filozofijo.
— Ah, filozofijo! To mora biti zelo zanimivo. Torej poznate vse modrosti starega in novega sveta.
— To baš ne. Filozofični nauk ni tako temeljit.
— Pa prosim vas, kaj pa je pravzaprav filozofija? To je vendar modrost, kaj ne? Veste, jaz mislim, da mora to biti najzanimivejši študij. Jaz sem namreč jako neuma. Imela sem doma učitelja, a zdi se mi, da sam ni nič znal. Tako smešen je bil! Menda je mislil, da morajo dekleta biti neumna. Vsak čas sem ga kaj vprašala, a nič mi ni hotel povedati. In sedaj ne znam ničesar. Samo kar čitam v časopisih. Pa tudi ne urnem vsega. A propos. Ali ste čitali de Amicisovo »Srce*? Kaj ne, to je lepa knjiga?
Krasna.
— Pa Vrchlickega »Pobarvane črepinje"?
— Seveda sem jih čital. Jako lepe so.
— Veste, pa Liliencronove pesmi mi tudi jako ugajajo.
— Liliencronove? Vi torej mnogo Citate?
— Da, kar mi prihaja tako pod roko. Damo kuhinjskih knjig ne maram.
Glasno se je zasmejala, da je kar odmevalo naokoli.	..	._________ Dalje prih.
postojanka za socialno-demokratično stranko ▼ vipavski dolini. Zato kličemo vsem somišljenikom: Na delo za organizacijo in za razširjanje delavskega lista «Rdeči Prapor», ki je naše edino glasilo.
Iz stranke.
o Deželna organizacija t Gorici je založila
jako lepe razglednice, ki se prodajajo po 10 vin., organizacija ia kolporterji dobe primeren popast. Nadalje je organizacija založila s t ran karski kolek, ki se prodaja po 2 vinarja. Vsak sodrug bi imel smatrati za svojo dolžnost, porabiti tak kolek za vsako pismo. V najkrajšem času pridejo naprodaj tudi delavske vžigalice ter priporočamo vsem sodrugom, naj poskrbe, da se bodo prodajale po vseh prodajalnah, kamor zahajajo delavci. Cisti dobiček gre organizaciji.
Domače vesti.
— -Soča* In razsodnost sta dva pojma, oddaljena drug od drugega kakor južni tečaj od severnega. Zadnjič sme napisali nekoliko vrstic o <delovanju* sedanjega goriškega deželnega zbora in -Soči* je bila naša sodba tako všeč, da jo je ponatisnila. Jako razumno bi bila ravnala, če ne bi bila storila nič drugega. Toda vrag ji ni dal miru, poseči je morala še v zalogo svoje lastne modrosti in seveda je morala priti neumnost na dan. Naj vpozaajo naši čitatelji sami površnost liberalnega glasila. Takole modruje: «Do zadnje pike resnično! Gospodje okoli «R. P.» pa naj se ob tej priliki poprašajo, kdo pa je tisti, ki je tako zvesto pomagal slovenskim klerikalcem ob zadnjih volitvah? Dr. Tuma je tisti mož in *Rd. P.» mu je drage volje odpiral predale, ko se je ta človok na najgrši način zaletaval v napredno in takratno agrarno stranko. — Kar je le mogel, je pomagal dr. Tuma s pisano in govorjeno besedo klerikalcem. Kakšno veselje je bilo v rdečem taboru, ko so zmagali klerikalci! Sedaj pa imajol Delovanje v dež. zboru je škodljivo na sploh: ne le za naprednjaka ia klerikalca, ampak tudi za socialnega demokrata. Zato naj bo sram vse tiste, ki so tako pridno pomagali klerikalcem na krmilo.* Samo majhno, neznatno laž si dovoljuje «Soča» ia vse gre po loju. Ampak prav tista mala laž je tako majava, da se prekucne vsa stavba, če se le pihae nanjo. Socialni demokratje namreč pri volitvah prav nič niso pomagali Gregorčičevim klerikalcem; le to je bilo, da tudi Gabrščekovim liberalcem niso pomagali. In če kritiziramo klerikalno kome-dijaštvo, še nismo rekli, da bi bilo v dežulnem zboru bolje, če bi imeli večino takozvani naprednjaki: Izkušnje imamo namreč tudi v tem.
— Goriški klerikalci novoatrnjarjl so si ustanovili Ust, kateremu so dali zlagano ime «Novi Cas*. Nekateri ljudje na Goriškem so pričakovaU, da bodo klerikalni petelini pisali res kaj novega, pa naj bi že bilo novo v kateremkoli zmislu. Toda naši noTostrujarji so po duhu še starejši od staro-strujarjev in oči imajo, katerim ne pomagajo niti najostrejša naočala. Nič druzega ne vidijo kakor francoske .strahote*: rušenje cerkva, razbijanje križev, moritev duhovnikov, tako da se človek, ki ne pozna teh laži in njegovih virov, kar trese od strahu. Povsod naletavajo na brezverske anarhiste in socialiste, ki hočejo seveda uničiti kmeta. Ne vidijo pa Gregorčiča v zvezi z italijanskimi liberalci, kajti o tej pobožni alianci bi človek zaman iskal besedico v .Novem Casu*. Ali so italijanski liberalci morda pobožeejši od slovenskih? Učitelji, ki ne trobijo v klerikalni rog, so v vsaki številki, okrašeni z vsakovrstnimi priimki, na dnevnem redu. Naši novostrujarji torej prav visoko prekašajo ljubljanskega .Domoljuba* in novi čas, ki ga pridigajo, ni nič druztga kakor srednji vek.
Delavika stanovanja v Idriji so že davno potrebna, a doslej se ni našel še noben faktor, ki bi se čutil poklicanega, kaj storiti v tem oziru. Sedaj bi se pa radi klerikalci postavili, da so oni kaj storili. Toda sklenili so le v deželnem zboru resolucijo, ki ne pomeni prav nič več od tistih resolucij, ki jih je že sklepalo delavstvo. Glasi se: .Vlada se poživlja, da nemudoma stopi v dogovor z delavskim ministrstvom v svrho, naj to ministrstvo sporazumno z mestno občino idrijsko in rudniškim ravnateljstvom v Idriji na svoje stroške zgradi dovoljno število delavskih stanovanj v Idriji.* Pozivati vlado, da naj na svoje stroške kaj stori, zna delavstvo tudi bfez deželnega zbora.
— Med Zidanim mostom in Hraitalkom sta se v torek okolu 11. zvečer utrgali dve skali, ena 2 m' in druga 17s *»*. ter padU na železniški tir. Osobni vlak št 81 je zapeljal na skali ter pokvaril cel stroj in več vozov. Sreča je, da so še pravočasno nstavili brzovlak št. 4. Hvala za to gre strojevodji, ki je takoj pričel žvižgati in dal s tem znamenje brzovlaku, da je ustavil pravočasno. V slučaju pa, da bi imel osebni vlak št. 31 le eno minuto zamude, bi gotovo brzovlak st. 4 prej prišel aa mesto nesreče in ker ni bilo na levem tiru nobene tračnice, bi skočil s tira, ker je ravno tam ovinek in bi tudi strojevodja osebnega vlaka št. 31 ne mogel videti nesreče, ter bi bil zapeljal na prevrnjeni brzovlak in gotovo bi bilo mnogo človeških žrtev. — lu vsega tega bi bila edino uprava južne železnice kriva, ker je odpravila vse progno čuvaje.	,	.	•
SV OJ C Zdravje gadobllel Vaša slabotnost In bolečine izginejo, Vaše oči, živci,ikiln postanejo močne. Vale spanje zdravo, zopet se boste dobro počutili, če boste rabili pravi Fidlerjev fluid s znamko «Elsafluid». Tucat za poskužnjo 5 kron banko. Izdeluje ga le lekarnar E. V, Feller v Stublci, Elsin trg štev. 252 (Hrvaško),
in gospodarski napredek, ki je potreben za socialni razvoj.
Socialno-demokratični deželnezborski klub od-kazuje odgovornost za zavlačenje splošno važnih zadev nacionalnim strankam in naglaša z vso odločnostjo svojo zahtevo, da se deželni zbor preuredi v demokratičnem in avtonomističnem zmislu.
Zbor belgijske socialne demokracije.
V nedeljo, 6. t. m. se je v Bruselju sešel redni zbor belgijske socialne demokracije, ki je letos posebno zanimiv zaraditega, ker se mora baviti z vprašanjem, ki belgijskim sodrugom še ni delalo preglavice, ki pa je bilo že večkrat akutno na Francoskem, v Italiji in deloma na Angleškem, ter je zanimalo tudi že mednarodne socialistične zbore.
V Belgiji bodo letos nove volitve in nikakor ni izključeno, da povzroče velik političen preobrat v deželi. Doslej imajo klerikalci absolutno večino v parlamentu; toda ta večina se krči od volitev do volitev in je že tako majhna, da pri novih volitvah prav lahko popolnoma izgine, tembolj ker je v klerikalnem taboru velika nesloga. Ce pa izgube klerikalci vlado, bo položaj, po vsem sodeč tak, da ne bo nobena stranka sama zase imela večine. Liberalci bi mogli vladati le tedaj, če bi se smeli zanašati na socialne demokrate. Nastalo je torej vprašanje, kakšno stališče ima socialna demokracija zavzeti v tem slučaju. Ne le v časopisju, ampak tudi na mnogih posvetovanjih se je razpravljalo to vprašanje, s katerim se je sedaj moral baviti tudi zbor stranke. Predloženo mu je bilo več resolucij in takoj prvi dan se je razvila o predmetu živahna debata. Na koncu se je z velikansko večino sprejela resolucija V a n d er v e 1 d e, ki je bila podpisana od vseh poslancev.
Ta resolucija pravi v prvem delu, ki govori o splošni politiki stranke:
-Uvažuje, da ne more delavska stranka, ne da bi zapustila interese, Iti jih ima čuvati, dajati meščanski vladi sistematične podpore in da se tudi ne more naprej zavezati, da onemogoči obstauek vlade, ki ima namen, izvršiti važne, od delavstva zahtevane reforme, izjavlja zbor:
Belgijski delavci imajo najvišji interes na tem, da se zruši klerikalna večina in da nima nobena meščanska stranka zase večine v parlamentu;
zbor varuje delavski razred pred nevarnostjo politike, ki bi se pod pretvezo bloka ali protiklerikalne koalicije dotaknila neodvisnosti delavskega razreda ter opozarja bojevnike, da je nujno potrebno po zmagi opozicijskih strank, da varajo delavska stranka pod vsakim pogojem svojo popolno akcijsko svobodo; da ostane njena politika taka, kakršna je bila vedno, namreč razredna politika; da vodi njen nastop napram vsaki prihodnji vladi edine najvišji interes proletariata in da je odvisen zlasti od stališča, ki ga zavzame vlada glede na splošno volilno pr avico in na ostale politične in socialne reforme, Iti stremi delavstvo po njih.*
Drugi del obravnava vprašanje o udeležbi socialistov pri liberalni vladi in se glasi:
«Z ozirom na resolucije mednarodnih kongresov v Parizu in Amsterdamu izjavlja zbor:
1. da v zmislu kongresnih sklepov ne dovoljuje individualne udeležbe izv estrih socialistov v kateremkoli ministrstvu brez privoljenja stranko, v nasprotnem slučaju imajo dotični sodrugi smatrati, da so se že s tem dejstvom sami izključili iz stranke in iz internacionale;
2. da je vrhutega vprašanje o vladni udeležbi vprašanje taktike, ne pa vprašanje načela (pariška resolucija), ki ga ima rešiti strankin zbor tisti dan, ko dobi praktičen pomen;
3. da se je politična naloga delavske stranke, M obstoja glavno v tem, da se varnjejo koristi delavskega razreda in da se razširjajo najradikalnejše in revolucionarnemu idealu družabne preobrazbe najbojje odgovarjajoče rešitve, doslej vršila glavno z njenega kritičnega in opozicijskega gledališča; da pa pride dan, ko se bo morala izjaviti z njenega konstruktivnega (stvarjajočega) stališča in s stališča vladne udeležbe;
da bo delavska stranka tisti dan znala prevzeti odgovornost moči in uresničiti svoj sedanji in idealni program s trajnim izpopolnjevanjem inštitucij.*
Politični odsevi.
* 0 nameravani rekonstrukciji minlatratva
javljajo, da pride pri rekonstrukciji v poštev 5 port-feljev. Stranke, združene v -Slovanski Eaoti*, si bodo tudi nasproti novi vladi pridržale popolno svobodo, poslanci, ki bodo vstopili v kabinet, pa bodo izrecno izjrvil1, da s tem, ako vstopijo v ministrstvo, še ni rečeno, da bi njihove stranke morale brezpogojno glasovati za vsako vladno predlogo.
* Radi češkega deželnega zbora dobrodušni baron Bienerth še ni izgubil vsega upanja. Velikonočne počitnice poslanske zbornice bo vlada baje porabila, da iznova skliče češki deželni zbor in poizkusi doseči sporazumljenje med Cehi in Nemci.
* čekkl deželni odbor je z ozirom na finančni položaj dežele izdal na vse deželne blagajne in računske pisarne okrožnico, v kateri pravi, da se smejo izplačevati le poprej postavno določeni zneski. Vrhu-tega se bo zelo omejilo stavbiitsko delo, katero izvršuje dežela in pa izplačevanja dež. podpor.
* Avnrljsko-rniko ibližtnje, o katerem se ^ cas mnogo piše, provzrokuje na Balkanu precej skrbi. Zlasti na Bolgarskem se boje, da se dozene sprava Avstrije in Rusije na račun balkanskih narodov in vslsd tega je zopet oživela ideja balkanske federacije.
* Turškemu velikemu vezirja sta podala angleški in francoski poslanik izjavo, da pokrovi-teljstvene sile ne bodo dovolile Krečanom, da bi poslali zastopnike v grško narodno skupščino ia da bodo to preprečili, če bo treba, z vsemi sredstvi. Tudi italijanski in ruski poslanik podata enako izjavo.
* 0 pruski volilni reformi se sodi, da je njena usoda v sedanji obliki že zapečatena. Večina poslanske zbornice bo, kakor se misli, sklenila tajno glasovanje, gosposka zbornica pa da bo zavrgla tako izpremenjeno reformo. Kaj bo dejalo ljudstvo, bomo pa videli.
* Turčija sledi primeru militarističnih držav ter hoče tudi povečati svojo mornarico. Ministrski svet je sklenil program, po katerem se ima izdati pet milionov funtov za mornarico. Napraviti si hočejo tudi dva -dreadnougthss*.
Društvene vesti.
§ Delavsko izobraževalno društvo v Gorici
je imelo predzadnjo nedeljo svoj občni zbor, na katerem je poročal sodrug Petejan o društvenem delovanju v zadnjem letu. Poročilo se je soglasno vzelo na znanje. Potem se je sklenilo izpremeniti pravila tako, da razširi društvo svoje delovanje po vsej deželi. Določilo se je, da znaša pristopnina &0 vin., tedenski doneski pa 10 vin. V odbor so bili izvoljeni: Za predsednika sodrug dr. Dermota, nadalje Josip Petejan, Bogomil Vdovi č, N. Von čina in Zekovič; v kontrolo Josip Malar, J. Brdakja in A. Ipavec. Sodrug dr. Dermota je potem poročal o načrtu društvenega delovanja za bodoče leto. Predvsem bo društvo v tej sezoni priredilo več znanstvenih predavanj; predsednik je zato že naprosil Ivana Cankarja, ces. svetnika Franketa, Etbina Kristana in več drugih, da bi prišli predavat v Gorico. Sklenilo se je tudi, otvoriti s 15. februarjem čitalnico v društvenih prostorih. Delajo se priprave za ustanovitev lastne knjižnice. Ko so bili sprejeti pied* logi, je predsednik pozval člane, naj podpirajo društva v vsakem oziru in naj agitirajo za pridobitev novih članov, da bo odbor mogel izvršiti vse sklepe tako, kakor so bili zamišljeni.
§ Delavsko Izobraževalno društvo v Gorici priredi v nedeljo, 13. L m. ob 7,11. dopoldne in v pondeljek 14. t. m. ob 8. zvečer dvoje javnih predavanj, v veliki dvorani hotela pri .Zlatem angelu* (ali' angello d’ oro), ulica Veterini. Predava ces. svet. sodrug Ivan Franke iz Ljubljane o predmetu -Pogoji kulture*. Vstopnina znaša 20 vin. Delavcem in prijateljem izobrazbe iz mesta in okolice priporočamo toplo, da se udeleže teh predavanj, ki obetata biti jako zanimivi.
Shodi.
Javen ihod v Idriji se vrši v nedeljo, dne 13. L m., ob 9. uri dopoldne v pivarai pri -Črnem orlu*. — Deželni poslanec E. G angl bo poročal o zadnjem zasedanju deželnega zbora kranjskega. — Pridite vsi na shodi
Vnllke Sablja na Goriškem. Na svečnico, dne 2. t. m. smo imeli tukaj prvi socialistični shod, ki je bil sicer zaupno sklican, pa se je moral javno vršiti, ker je prišla tolika možica ljudstva, da je udeležba prekosila vsako pričakovanje. Na shodu je govoril spdrug Petejan iz Gorice, ki je pojasnil program socialno-demokratične stranke v primeri s programi meščanskih strank. Potem je ožigosal delovanje goriškega deželnega zbora, ki se mora z ljudskega stališča imenovati naravnost škandalozno; posebno je posvetil Paj er-Gregorčičevi zvezi. Pojasnil je nadalje vzroke sedanje draginje ter protiljudsko politiko meščanskih strank v državnem zboru. Ves govor je vsak hip pretrgavalo odobravanje, kar najbolje kaže, kako potreben je bil ta shod za našo zapuščeno občino. Po shodu se je ustanovila krajna politična organizacija za Velike Zabije. Upamo, da bo organizacija dobro uspevala in da postane naša občina važna
— Samomor. V Mariboru je skočila v Dravo 181etna pestunja Terezija Fersch. Njenega trupla še niso dobili. Zaljubljena ja bila v nekega straž-meštra, ki pa zadnji čas si hotel ničesar vedeti o njeni ljubezni.
— Ženska sežgala dva otroka. Minuli torek popoldne sta orožniški postaj enačelnik iz Sežane Kandutto in načelnik orožniške postaje v Nabrežini aretirala v Sesljanu • (ob morju pod Nabrežino) neko Frančiško Leban in njenega ljubimca Gasparinija. Ta aretacija je vzbudila po vsej bližnji okolici in v Trstu veliko senzacijo, ker se namreč gre za grozen zločin, katerega je zagrešila Lebanova z veduostjo Gasparinijevo. Lebanova je namreč poročena, toda ločena od svojega mož?, živela pa je skupaj z gori imenovanim, s katerim je imela dva nezakonska otroka. Kakor je prišlo sedaj na dan, je ta ženska porodila pred štirimi leti otroka ženskega spola, a ga takoj umorila in sežgala v peči. Pred dvemi leti je pa porodila otroka moškega spola, katerega je na isti grozoviti način umorila. Orožniki so namreč prišli na tako gotovo sledove, da jim je zadostovalo za aretacijo obeh obdolžencev. V Trstu je ta grozna vest vzbudila splošno senzacijo. Podrobnosti o groznem zločinu še manjkajo. Pozneje se poroča z ozirom na dogodek še sledeče: Grozna vest o dvakratnem detomoru v Sesljanu, še vedno razburja vso bližnjo in daljno okolico. Med tem ko zaslišuje zaprto Lebanovo in Gašparinija preiskovalni sodnik v Komna, poizvedujejo orožniki med ljudstvom, posebno med ženskim svetom, ako morda kdo kaj pozitivnega ve, ali vsaj sumi o vsem tem, kar sta povedali mali hčerki Lebanove. — Sosednje ženske zatrjujejo orožnikom, da niso opazile, da bi bila Lebanova zadnjih let v blagoslovljenem stanu. Mogoče, da je bil kak »splav*. — Seveda ne more nikdo nič gotovega povedati. Te dni se poda na lice mesta preiskovalni sodnik, kateremu se mogoče posreči to temno in javnost razburjajočo zadevo privesti do jasnega. Hčerki zaprte Lebanove sta izjavili, da je drugorojenega otroka Gašparin najpoprej v vodi poleg hiše stoječega vodnjaka utopil, potem šele vrgel v zakurjeno peč. O zaprtem Gašparlnu se govori, da je inteligenten. Doma je iz Radovljice. Študiral je štiri gimnazijske razrede na neki kranjski gimnaziji in govori popolnoma slovenski, italijanski, nemški in angleški. Zbog svoje inteligence ga tovariši imenujejo — »advokata*. Zakonski mož Lebanove — Frančišek Leban se je sam zglasil, ko je čul o groznem zločinu. On je zaposlen v neki tovarni v Trstu in stanuje v ulici Riborgo pri neki delavski družini. Ko so mu tovariši povedali, kaj se govori in piše o njegovi soprogi, je takoj tekel na južni kolodvor, odkoder se je odpeljal v Sesljaa. Tam so ga pa takoj ustavili orožniki in ga potem zasliševali celih lest ur, od osmih zvečer do dveh zjutraj. Leban je izjavil, da ne veruje, da bi bila njegova so proga taka grozna morilka in velika grešoica.
— Samomor dr. Slejke y Trsta. V soboto proti večeru so našli redarji v gozdiču »Boschetto* pri Trstu v kjrvi ležečega moža s prerezanim vratom. Ranjenec je še dihal, a ko so dospeli na lice mesta zdravnik in policijski uradnik je bil že mrtev. V rokah je držal britev, s katero si j9 prerezal nat, in bil je ves zalit od krvi. V žepu je imel listnico, v kateri je' bilo 400 K in več vizitk, glasečih se na ime dr. Ivan Slejko. Pozneje so kon-statirali, da je samomorilec res dr. Slejko, tajnik postnega ravnateljstva v Trstu. Pokojnik, ki je svoja akademična leta prestradal in sedaj v uajlepših letih vzel tako žalosten konec, je bil že dlje časa melanholičen in se je ogibal vsake večje družbe. Ko so njegovo soprogo obvestili, da se je mož usmrtil, je omedlela.
Umetnost in književnost.
: Slovensko gledališče V soboto se je prvič igrala in v torek ponavljala burka »Robert in Bertram*, ki je tako peklensko neumna, da se človek ne bi čudil Sušteršičevim besedam o napačnih potih, če bi bil mož mislil na take in podobne osla' rije. Ljudje so se seveda v gledališču smejali, da ao se tresli sedeži; to pa ni dokaz za kvaliteto. Tudi burka je lahko umetniška, to je dokazal Ne-atroy in sam Shakespeare. Ampak taka gola neumselnost kakor ta Robert in Beitram tudi tedaj nima i umetnostjo nobenega opravka, če se smatra ta parodijo. Povrh vsega bi to imela biti opremila burka in ljubljansko gledališče nima opreme za Uke reči. Da se je dobro igralo, priznamo radi; ampak igralci nam bodo odpustili: O tingltanglu ae ne poroča kakor o drami. — V nedeljo se je uprizorila Batailleva »Gola žena», resno zasnovana, prihološko zamišljena drama, ki pa ima nekoliko preslab fundament. Slikar najsiromašnejše vrste dobi za svojo sliko »Gola žena» zlato svetinjo, poroči svoj model, ki ima tudi »preteklost*, obo-gati, pride v višje kroge in vanj se zaljubi, če se ■me tako reči vojvodkinja, ki si je s svojimi milioni kupila aristokratični naslov. Njegova ženica se bojuje za svojo zakonsko pravico, pa omaga, mu da prostost in ko on poroči svojo vojvodkinjo, se vrne ona k svojemu prvemu ljubčku, ki ga je bila obsovražila, ko se je zaljubila v svojega poznejšega moža. To je vse mogoče; ampak avtor zahteva, da naj kar verjamemo njegovi besedi, dočim bi dogodkom vendar dobro storilo nekoliko motivacije. Od igralcev moramo najprej
omeniti gdčno. Wintrovo, ki nam je že večkrat razodela lep talent in ga je v goli ženi razvila skoraj do virtuoznosti. Kar se ji je že od druge strani priporočilo, bi ji tudi mi svetovali: nekoliko jasnejši izgovor. Že večkrat se je zgodilo, da se kar po celi stavki niso slišali. (Pa slovenski akcent: tak6, lepo; pa o, o, o.) Jako dober partner ji je bil gospod Nučič; zlasti v drugem in tretjem dejanju nas je skoro iznenadil s svojo fino igro. Le dokler ne bo prepozno, naj se reši nekih postranskih tonov, ki pokvarijo včasi učinek. Gdčna. Kandlerjeva bi bila prav dobra vojvodkinja, če bi nekatere detajle bolje izcizelirala in če ji ne bi jezik delal še preveč težav. Gospod Bohu sl a v zna karakterirati, da mu je ob daljnem razvoju zagotovljena lepa umetniška bodočnost: a tudi on se mora naučiti glasneje govoriti. Jako simpatičen nastop je imel gospod Iličič. Ostale vloge so precej neznatne. Nekaj opravka so imeli in so ga dobro rešili gg. Danilo, Verovšek, Bukšek, ga. Bukše-kova; vse drugo je komaj epizoda.
Dopisi.
Zagorje ob Savi. Ne bi se pečali s »Slov. Narodom* in njegovim lažnjivim dopisunom iz Zagorja, če nas ne bi silila taktika tega dopisuna, da opozorimo zagorsko delavstvo na to lažnjivo počenjanje, ki se lahko razvidi iz zadnjih dveh številk »Slov. Naroda*, ne da bi se kaj pisalo ali odgovarjalo. V štev. 25. »Slov. Naroda*, se dopisun hlini in približuje rudniškemu podjetju trboveljske družbe ter pripoveduje, da še narodojaki nikoli niso bili proti rudniškim kapitalistom, in pravi, da sta bila g. Weinberger in Ranzinger pri gosp. ravnatelju ter sta ga poučila, kaj namerava li-beralno-klerikalna zveza, ki pač ni nevarna rudniku ia njegovemu kapitalu. Iz omenjenega dopisa pač lahko vsak čita med vrsticami, da gre glavni boj proti socialno-demokratičnemu delavstvu in drugim, ki nočejo trobiti v liberalno-klerikalni rog, katerega nosijo Koprivc, Weioberger, Poljšak in invalidni Jerin, nekdanji antiklerikalni radikalci. V štev. 29. »Slov. Naroda* pa ti gospodje s svojim dopisuaom obrekujejo socialno-demokratične člane občinskega odbora, da so izdajalci slov. značaja v Zagorju, da so izdali delavstvo, češ, da se družijo s kapitalisti. Seveda blatijo socialno-demokratične zaupnike brez dokazov. Sodruga čobala dolže radi' tega, ker se je šel k g. Proseaaku v času, ko je bil starostni predsednik, in so se povabili odborniki za volitev župana, a se sodruga Repovža, od strani liberalno-klerikalne garde nalašč ni povabilo, pritožit ter zahtevat, da se povabi. Gospodje liberalci, ali ni bilo na mestu, da se je potrudil Čobal k najstarejšemu odborniku, da se je povabil potem tudi Repovž? Kam pa naj bi šel? Menda k tistim, ki so sami zakrivili, da se je delala delavstvu krivica? Ali vas ni sram, da ne morete skovati ne enega dopisa brez celega kupa laži? — Kako gnusna je ta gonja zegorske radikalne in narodnjaške črne žlindre, se je v najlepši luči pokazalo dne 7. svečana, ko je volil občinski ndbor krajevni šolski svet za Toplice. Na tisti šoli so trije učitelji, ki so gotovo po celi Kranjski znani kot mirni, ali gotovo dobri Slovenci; napako imajo le to, da nočejo biti pod komando župnika in liberalnih kolovodij Koprivca, Weinbergerja in učenjakov Fliseka ia Bajcarja; zato so sklenili, pri volitvah izvoliti odbor, kateri bode seveda imel nalogo tako dolgo terorizirati, omenjene tri učitejje, da se bodo vdati liberalno-klerikalni sodrgi. Socialni demokratje smo se pri tej volitvi iz obeh občin Aržiše in Zagorje potrudili, kar je bilo največ mogoče, da smo nesramni atentat, ki so ga hoteli izvršiti natopliško šolo m nje učitelje, zabranili. Izvoljeni so gotovo vsakemu znani boljši Slovenci kakor je vsa narodnjaška banda, gg. Martin Bukove, Franc Cencelj in od rudnika g. Albert Uzseszanek, katerega bodo gg. liberalci zopet smatrali za Nemca. Ker vemo, da bodo zopet v »Slov. Narodu* bobnali, da smo izdali Slovence, jim že danes povemo, da če bo treba varovati šolo in učitelje, kakršni so na Toplicah, bomo vselej storili to, če je liberalcem in klerikalcem povšeč ali ne,
Zadnje vesti.
Prrl Kimonov uspeh Budimpešta, 11. februarja. Včeraj je bila v volilnem okraju Iglo nadomestna državnozborska volitev. Kandidat Juithove stranke grof Batth;any je pred volitvijo odstopil in tako je volilna komisija razglasila, da je izvoljen minister Hieronymi.
Andraiijeva stranka pred rassnlom. Budimpešta, 11. februarja. Večina članov neodvisne stranke je pripravljena, vstopiti v novo Khuenovo stranko in podpirati vlado.
Oemonstraoija v Bran. Brno, 11. februarja. Današnje demonstracije proti novim deželnim davkom se je udeležilo 20000 delavcev.
Arbanaika sarota. Solun, 11. februarja. Med Arbanasi se opaža že dlje časa sumljivo gibanje, ki ima baje reakcionarne namene. Razkrila se je zarota, ki je šla za tem, da bi se zarotniki polastili bivšega sultuna Abdul Hamida in ga zopet posadili na prestol.
HrvsfeU sabor. Zagreb, 11. februarja. Hr-vatski sabor se skliče na dan 21. februarja, da se ' konstituira.	____________
Strokovni pregled.
Stavks kovinarjev v Ljnbljanl je vzdignila v lokalni javnosti že mnogo več prahu, nego bi bilo temu celemu gibanju prisoditi. Vse pa po krivdi gosp. Weibla samega, ki bi rad javnosti natvezil, da je on nedolžno jagnje, stavkujoči pa pravcati volkovi, ki mu še ponoči ne dado miru. Resnične vzroke stavke, pri katerih pa privatne stvari ne igrajo nobene vloge, smo že obrazložili ter ni treba, da bi jih že ponavljali. Da denuncijant ni nikjer priljubljen gost, je znana reč, ki je menda tudi gosp. Weibl ne bo tajil. Stavko je zakrivil največ gosp. Weibl sam, ki ni hotel čuti delavskih želj d, s čimer je priznal, da ne mara reda v delavnici. Vestnemu podjetniku mora biti na tem, da vladata med delavci mir in soglasje; kjer so pa intriganti, tam tega ni in škoda je na obeh straneh. Če gosp. Weibl zdaj obrača, je to njegova stvar, dolžnost organizacije pa je, da pojasni, če se trdi neresnica. Delavci so začeli stavko, kakor se spodobi, gosp. Weibl se je pa že v prvem hipu poslužil sredstva, ki ga bo obsodil vsak spodoben človek. Gosp. Weibl menda še ne ve, da je kaznjivo, opozarjati, naj tega ali onega ne sprejmo v delo. Ce je gosp. Weibl pozabljiv, ga lahko spomnimo na telefoničae razgovore, ki jih je imel z nekim podjetnikom svoje stroke. Gosp. Weibl se zdaj dela, kakor da je stavko zakrivil sodr. I. Zorko, dasiravno je prišel ta vanjo kakor Pilat v Čredo. S tem, da se je spravil nad posameznika, misli gosp. Weibl, da bo med stavku« jočimi napravil razdor ter tako v kalnem ribaril. Pa se kruto moti. Izrabljanje privatnih pisem, zlasti če izvirajo iz prijateljskih odnošajev, je stvar, ki spravlja dotičnika v zelo dvomljivo luč. In gosp. Weibl je obsodil samega sebe, ko je objavil tako že osem let staro pismo. Če bi se stavkujoči hoteli posluževati enakih nizkotnih sredstev, ne vemo, kako bi bilo gosp. Weiblu pri srcu. Pa bi ae bilo treba segati osem let nazaj; zadostovala bi krajša doba 1 »Počasi vozite!* se glasi svarilo povsod tam, kjer so nevarna pota. Zapomnite si to, g. Weibll Sodeč po izjavah in »poslanih*, s katerimi obmetava oba ljubljanska dnevnika, bi človek mislil, da Ima gosp. Weibl silno rahločutno vest. Pa ni vse zlato, kar se sveti. Če je g. Weibl mneaja, da ima javnost pravico, da se vtika v privatne zadeve posameznika, naj oprosti, če bo ta javnost tudi njega spoznala od druge strani. Silo za ognjilol Stavkujoči so bili pred izstopom člani bolniške blagajne, kar sledi že iz okolščine, da jim je g. Weibl redno odtrgaval prispevke. Ga so se pa ti do zadnjega vinarja odtrgani prispevki tudi odračunavali, je briga blagajne, ki bo že našla pota, če bo hotela, da bo g. Weibl storil svojo dolžnost. Delavci si namreč namežikujejo, da se je dični gosp. Weibl že ponovno brez vspeha tirjal. Da ne bo nespora-zumljenja, želimo, da g. Weibl tudi to zadevo javno poiasni. To je ena plat, pride pa lahko še druga, če le ne bo miru; zakaj kdor ima maslo na glavi, ni dobro, da hodi na solnce. Gosp. Weibl se tudi baba, da ima dovolj delavskih moči, ter da lahko opravi vsako delo. No, kar se tega tiče, mu delavcev, kakršne ima, gotovo nihče ne zavida, le pač stvar naročnikov, da si izbero podjetnika, ki dela ali z armado vajencev, ali pa s kvalificiranimi pomočniki. G. Weibl ima prvih v izobilju, s pomočniki mu gre pa bolj trda. Med slednjimi ima nimreč ljudi, ki so jih droga podjetja radi šnop-sanja že odslovila, in za katere bi se vsak kravtar lepo zahvalil. Ako gosp. Weibl misli, da je že dosti, če se ima »delavce* samo za dekoracijo, mila mu sreča; ampak dobrovoljček Gotz »von Eisenblut* ga prav gotovo ne bo iz vode potegnil. Pomilovanja vredni so le vajenci, ki se bodo mo« raii učiti še kot pomočniki.
Dobra
poceni
zdrava
mora biti resnična kava ta družino. Zo je pa ZKathreiner [Kneippova sladna kava, toda le tedaj, kadar je gospodinja previdna in pri nakupu izrečno povdarja ime dCothreiner in vzame le izvirne zavitke s tem imenom in s sliko župnika ZKneippa kot varstveno znamko.
Raznoterosti.
f Atentat l zapora. Iz Podgorice v Črni gori javljajo, da je bivši tipograf Rajkovič, ki je bil glavna priča v cetiajskem procesu, v ječi izvršil atentat na zaprtega bivšega ministra Radov ci in ga težko ranil. Radovičavi tovariši so priskočili na pomoč. Pred ječo se je zbralo mnogo občinstva, ki je priredilo demonstracije proti ministru Toma-ooviču, katerega dolže, da je odgovoren za atentat.
f Vlak, ki vozi med Brightonom in Londonom, je skočil pri postaji Strats Nest iz tira, vsled česar je bilo ubitih 10 oseb, ranjenih pa dvajset.
t 0 premoženja danajskih Rothschildov je priobčilo lvovsko «Slowo Polskie* nekoliko podrobnosti, ki se jih zamere smatrati za resnične v toliko, ker je list v precej tesnih stikih s finančnim ministrom dr. Bilinskim. Po poročilu omenjenega lista so leta 1901 cenili aktivno premoženje dunajskih Rothschildov na 11 milijard to je 11.000 milijonov kron. Ako se proračuna obrestovanje tega premoženja samo na letno 4 od sto, znašajo letni dohodki 440 milijonov kroa. Dunajski Rothschildi imajo potemtakem 1.200.000 K dohodkov na dan; vsaka ura jim prinaša 50 000 K, vsaka minuta približno 833 E in vsaka sekunda približno 14 K. — Vse brez lastnega dela!
t Zdravnik dr. Cilllsg se je ustrelil v Budimpešti. Vzrok: bolezen. Csillag je ustanovil so-cialuo-demokratično stranko na Ogrskem in bil 25 let njen predsednik. O priliki povodni 1. 1878 je reiil 30 ljudem življenje.
t Vojaški fekof dr. Koloman Belapotockl je izdal postni pastirski list za vojake, v katerem razlaga, da mu gre nadvse priprava za vojsko in da se zato vojaki ne smejo pritoževati zoper slabo ravnanje, bodisi pri predpostavljenih, po časopisih ali po poslancih t javnosti. Torej v imenu vere naj predpostavljeni mučijo in trpinčijo vojake kakor hočejo, vojaki morajo vse pretrpeti in se nič pritoževati! Prevzvišeni nauki vojaškega škofa bodo kajpada našli primeren odmev v srcih avstrijskih vojakov.
f Dolgovi princa Jurja. Srbski ministrski ■vet je sklenil plačati dolgove princa Jurija v znesku 200.000 frankov in mu dati še neko svoto na razpolago.
t Odueta jarlidlkelja nadikoia. Iz Zadra poročajo, da je papež odvzel tamofcnjemu nadškofu Dvorniku jurisdikcijo, imenoval apostolskim administratorjem zaderske dijeceze šibeniškega škofa Pu-lišica in pozval vernike in duhovščino, da Puliš.'6i priznajo svojim pastirjem; nadškofu Dvorniku ostane naslov in posest beneficija. Vest je vzbudila veliko senzacijo, in splošno se misli, da je stvar v zvezi i delovanjem Dvornika za glagolico. V oči pada, da se je ta korak zgodil neposredno po Naglovem dekretu.
t Umorjeni Evropejci. Iz Somal-dežele poročajo, da so domačini napadli in umorili večje število Angležev in ugrabili mnogo velblodov.
H. Suttner
Llnbliana n mestni Jrg
razpošilja ure, zlatnino in srebrnino na vse kraj«, sveta, obrnite se zanesljivo na domačo slovensko tvrdko. — Veliki novi cenik zastonj, Novost: Ploščnata, tanka, prava nikolnaata Anker - Roskopf ura na 6 kamnov, pokrovi ostanejo vedno _ beli, prav natančno 36 ur idoča K 4 50. — Srebrne ure od 6 K naprej. — Večletno jamstvo. Ako blago ne ugaja, se denar vrne nazaj. — Verižice s slov. trakovi: gnlkelnasta K 1*20, srebrna E 6'—. 58
T
Našim rodbinam priporočamo
Kolinsko cikorijo.
M, ki se čutile trudne iu slabotne,
ki hočet« okrepiti svoje slabotno telo in pojačiti svoje pregnane in utrujene živce, ste nervozni, neodločni, bolehni in oslabeli zaradi oslabljivih bolezni; vsem doječim materam, dojiljam in dojencem, če jib ne hranite z materinim mlekom, če hočete imeti čvrste in zdrave otroke, vsem tisitm priporočamo iivce utrjujoče, okrepčuj >če in kri tvoreče hrani »o, ki se imenuje Siadln, t. j doktorja pl. Trnkoczya sladni čaj. S sla-dinopi se prihrani 60°/, na stroških v gospodinjstvu. Vse to dokazujejo tisoči izpričeval. En zavoj ‘/< kg velja 50 vinarjev, 'o pošti najmanj pet zavojev. Glavna zaloga lekarna Trnkoczv,
62-81
Po ppžti lij ubij ana.
g	Kavarna	a
i 'Unlone' v Trsta a
ulioa Oaserma in Torre Blanoa
80 priporoča. B
Čez
ga ni!
Po njem ti jed diši, Želodec ne boleha In glava ne bolll
Zahtevajte izrečno „FL0RIAN“ 1 Zavračajte ponaredbe!
Ljudska kakovost Kabinetna kakovost
liter K 2-40. .	.	4-80.
Naslov za naročila: ,FL0R1AN“, Ljubljana.
Postavno varovano.
za leto 1910 je izšel.
Cena 80 vin., po poiti 10 vin. več.
Naročila in denar je poslati
Upravi »Rdečega Prapora" v Cjubljani.
Sodml, sonižliciltil
tifirsc ii brivnic«, Kjer j< 11 razpolagi Vri«
KaJg ,,Rdta Prapor”!
Ceno posteljno perje in pnh!
1 kilogram sivega, oskubljenega K 2•—, polbelega K 2'80, belega K 4'—, prima puhastega K 6'—, izredno finega skub-ljenega K 8—, sivega puha K 6—, belega K 10—, izredno lini prsni puh K 12 —, od 5 kg nabrej franko.
Gotove p o ste J e
iz gosto tkanega, rdečega, modrega, rmenega ali belega inleta (blaga nanking), 1 pernica 180 cm dolga in 116 cm široko ter 2 blazini, 80 cm dolgi in 58 cm široki, dovolj napoljene z novim, očiščenim puhastim, trpežnim, sivim perjem 16 K, s polpuhom K 20—, s puhom K 24—. Pernica sama 12 K, K 14 —, K 16 —, blazinice K 3 —, K 3'60, K 4-—. Pernice 180 cm dolge in 140 cm široke, K 15, 18, 20. Blazinice, 90 cm dolge in 70 «m široke ali 80 cm dolge in 80' cm široke, K 4*50, 5'—, 5 50. Spodnje pernice iz gradla, 180 cm dolge in 116 cm široke, K 13'—, 15’—, pošlje po povzetju, zavoj zastonj od K 10'— naprej franko	52—8
Maks Berger, Deschenitz it. 678, Bohmenrald. Cenik o matracah, odejah, prevlečkih in vse drugemumu blagu za postelje zastonj in franko. Cene dopade, se zameni ali denar nazaj.
Častiti gospod
Gabriel Piccoll
lekarnar
52-2
v Ljubljani.
Vašo tinkturo za želodec sem že vso
z velikim uspehom porabil, katero iz srca ---------------------s
priporočam v veliko korist vsaki družini ter se Vam iskreno zahvaljujem in prosim, blagovolite mi poslati še 24 stekleničic Vaše tinkture za želodec.
Z odličnim spoštovanjem
Josip Sterle
posestnik In premlraal metfvedjl loveo v Koritnicah, poftta Knoftak pri Št« Petru na Brno«.
Kmečko-delavska gospodarska zadruga
Dobravlje
• • ••
pošta sv. Križ, Goriško
••
••
Dobravlje
i i i i i t m i i i t i i i ( i i :i i i
priporoča ivojo
bogato zalege Izbornih -vin.
V Ljubljani ima zalogo v Vodmatn „prl Mrakn“. Po cenah le vprašati v prodajalni „Konsumneqa drnštva za Ljubljano In jrrruj okolico1*, Vodmat, Bohoričeva ulica.
Občno konstantno društvo v Idriji
vpisana asadruga z omejeno zaveso
vabi vse zadružnike in zadružnice na
redni letni občni zbor
ki bo dne 20. februarja 1910 v Idriji pri „Črnem orlu“. Začetek ob 9. uri dopoldne.
Dnevni red i
1. Čitanje zapisnika zadnjega rednega občnega zbora.
2. Računsko poročilo za leto 1909.
3. Razdelitev čistega dobička in podelitev odveze predstojništvu. '
4. Poročila o izvršeni reviziji.
5. Volitev treh članov nadzorništva in dveh namestnikov.
6. Potrdilo poimenovanja dosedanjiih »obligacij* na »hranilne vloge*.
7. Nasveti in predlogi.
Nadzoridštvo.
Pristop na občni zbor s člansko izkaznico, oziroma s potrdilom o oddanih 2namkah.
Ustanovljena 1847.	52—io	Untanovljana	1847
Covarna pohištva J. J. Naglas
Turjaški trg it. 7 n LJUBLJANA si Turjaški trg št. 7
Največja zaloga pohiitva na spalne in jedilne sobe, salone ln gosposke sobe. Preproge, nastorji, modrooi na imeti, iimnati modrool, otrotki vozički i. t.d.
Kajniije oene.	Najaoildnsjte blago.
lidajatsij ia idinmi urednik Fraa Buti,
Slaka Iv. Pr. Lampret v Kranj«.