«/. *и.	J^€,
С.У& *
▼ dräterl SHS I»av$ati(ana.
ftoiačuiiM Bsto: Celo leto K 120' —, pol lete f $$J—. četrt leto K 30"—. Izven Jugoslavije: Ф*$ј* Jelo K 150—. Inserat! ali oznanila se sa.
po dogovoru ; pri večkratnem mseriranju primeren popust Upravništvo sprejema naročnino, Inserate in reklamacije. — — Telefon it 22&
Hesdvisen političen list za slovensko ljudstvo
liane t krono.
»Straža* izhaja v pondeijek, sredo lit r---------
Uredništvo in upravntitvo je vMsribonr, Korsika cesta št. 5. — Z uredništvom se more goro vsak dan samo od 11. do 12. ure Rokopisi'se ne vračajo. — Nezaprto rektomeefti so poštnine proste.------------Telefon It 220.
ШУшжШМхт»
M»af*Slso^ ntaa.es SSL junija» iORl.
Sporočilo Hrvatom in Slovencem
ob odtiedu lugosiovanskesa lUuba Is Constituante.
Nočejo sporazuma.
Änrötska pučka, Slovenska ljudska 1ц Bunjevsko-šokaška stranka in. ШШ podpisani poslanci, izvoljeni v Hirvaisk! in Slavoniji, Sloveniji, Bosni in Hercegovini, Bački in Baranji ter Dalmaciji stoje na stališču narod nega hiKuslva. Zaradi tega so zahtevali, da ee državna ustava kot temelj vsem oetalto zakonom sklene v spora zumu z vsemi tremi plemeni Hrvatov, адђдо. in SlQvenoev brez preglaševa,-aja tn majorizacije. ki sama ob sebi rugi temelje ravnopravnosti in ena -kosit.
Dasiravno je ta naša zahteva pravična fa Bogu draga, si vendar vlada gd Nikole Pašiča in stranke, ki jo pod pirajo, ш$о resno prizadevale, da bi prišlo v ustavnem vprašanju do spo -razuma s Hrvati in Slo von eh Mi poslanci Ljudske stranke'moramo naglasiti, da smo bili ob vsaki priliki pripravljeni, da sklenemo pošten sporazum, ki bi zajamčil plemensko rav -novesje in izključil vsako nadvlado enega plemena na političnem in go» spedarškem polju.
Iz tega postopanja vlade g. Bašiča smo morali z vso pravi m sklepati, da njej nikakor ni za (logovot in sporazum, marveč da hoče s pomočjo slučajne številčne premoči v skupščini izglasovati ustavo in jo na ta način vsiliti Hrvatom in Slovencem, To naše prepričanje je tem globlje, ker vlado g. Bašiča pri stvarjaiiju državne ustave podpirata v glavnem srbska demokratska in srbska radikalna stranka, tako da bo za ustavo glasovalo samo deset Hrvatov demokratov, ki so bili sicer izvoljeni bodisi izkliu-čno s srbskimi glasovi, bodisi z njihovo pomočjo — in enajst Slovencev, dočim so vsi Hrvati in ogromna večina Slovencev v znak protesta zapustili ustavotvorno skupščino, da ne bi Ш priče pri tem zakonodajnem činu, ki očito ruši narodno in državno e -dinstvo.
Svoboda, ljudstva in avtonomija.
Liudska stranka se je vsikdar borila za pravico in svobodoi Ona stoji na stališču, da mora imeli svobodno ljudstvo v občini, okraju, županiji m pokrajini vlado v svojih rokah (avto -nomiju). Naša državna uprava in naše zakonodajstvp mora biti tako urejeno, dp (Ml najnižje upravno enote pa do najvfšje vlada suverena volja ljudstva, Za to načelo so se narodi oele vekprp bprili proti samovolji in absolutizmu bodisi posameznika^ bodisi
Stjepan Barič Ivan Brodar, trn Didak Buntič dr. Velimir Deželic dr, Ante Duliltlč Ivan Evetovič
več njih, Id so se z nenormalnimi sredstvi polastili oblasti ia nasilno vladali. Zaradi tega jo ljudska stranka postavila zahtevo, da ostanejo pokrajine naše države v svoiih dosodar njih mejah in da bodi ua čelu vsake pokrajine vlada kot najvišji izvrševal ni organ pokrajinske uprave, v vsem odgovorna saboru, ki ga bo ljudstvo izvolilo temeljem splošno, lajne, raz -raerne volivrie pravice in ki bo sklepal zakone o vseh tistih stvareh, ki tičejo doflčne pokrajine, to je o njenih iinanoah, pravosodju, somjalui politiki, zdravstvu, prosveti ;n veri, prehrani, agrarni reformi, kmetijstvu, gumah in rudah, zgradbah, obrti ip trgovini ш notranjih posilil.
Za splošne in velike državna zakone mora biti veliki državni zbor m za splošno državno upravo osrednja državna vlada, ki Im morala na vsa -kem koraku popolnoma in pošteno ne samo spoštovati, ampak tiidt ščititi samoupravo (avtonomijo) ljudstva v ou-čini, okraju, županiji in pokrajini.
Kot svobodne in avtonomne smo predlagali te-le pokrajine: Hrvatska in Slavonija z Modjimurjom s sabo -rom in vlado v Zagrebu; Slovenija in Prekmurje s saborom in vlado v Ljubljani; Srbija; Črna gora; Vojvodina Bosna in Hercegovina s saborom in vlado v Sarajevu, Kar &a tiče Dalmacije, smo rekli, da jej puščamo na voljo, da bodi ali sama avtonomna ali pa se pridruži Hrvatski in Slavoniji ali pa Bosni In Hercegovini.
iToda vlada g, Nikolo Bašiča Sn stranke, ki jo podpirajo, hočejo napra viti tako ustavo, po kateri bo vsa u-prava in vse zakonodajstvo osredotočeno v Beogradu. Tako se uvaja absolutistični režim, ki ne samo da se ne bo oziral na ljudsko voljo in ljudske želje v posameznih pokrajinah, ampak bo pod njim vsa ljudska samouprava v občini, okraju in županiji postala popolnoma iluzorna.
Boslanci Ljudske stranke vidijo v tem koraka vlade g. Nikole Bašiča ne samo kršitev demokratskih načel, ampak tudi nadvlado srbskega plemena nad hrvatskim in slovenskim in podiranje temelja naše države.
Socl Jalna in gospodarska svoboda».
Ljudska stranka in njeni podpisani poslanci stoje na stališču, da mora ureditev gospodarskega življenja odgovarjati gačelom pravičnosti v tem pravcu, da se vsakemu poštenemu in delavnemu človeku zagotovi človeka
dr. Andrej Gosar 3osip Gostinčar dr. Josip Hohnjec Josip Klekl dr. Aiiton Korošec Martin Krajnc dr. Dominik Mazzi
vreden obstanek, ne pa, da bi imeli pravico do življenja in'obenem do izsesavanja delavnega ljudstva tisti, ki so si na nepošten način in brez truda pridobili milijone. Bo našem globokem prepričanju je vsak državljan dolžan opravljati koristno delo po svojih sposobnostih. Da se že enkrat napravi konec samovolji velikin bogatašev, da se jim za vedno prepreči iz -koriščanjo kmeta, delavca in obrtnika smo zahtevali, da naj nad vsemi rudarskimi, prometnimi, industrijskimi in drugimi velikimi zasebnimi delniškimi in državnimi podjetji izvršujejo nadzorstvo gospodarski sveti, sestavljeni iz zastopnikov podjetnikov, delav cev in ko-nsumentov. V enako s vrbo smo zahtevali, da morajo imeti delavci ne samo pravico do vpogleda v u~ pravo in vodstvo podjetij, nego da morajo biti deležni tudi čisiaga dobička. Končno smo zahtevali, da se uvedi po stepno splošno in obvezno zavarovanje vseh delavnih slojev brez razlike za slučaj starosti, bolezni onemoglosti m brezposelnosti.
Posebno nam je bil na srcu naš kmet in kmetski stan. Naša zaoblju -ba je bila, da branimo njegova pra* v a. Zato smo v prvi vrsti zahtevali, da ga država in celokupna javna u -prava podpira in da &e v zadružne svrhe vsako leto sprejme v proračun stalna svota, da bi se na ta način naš revni kmet rešil odiraloev in pijavk. Dalje smo zahtevali, da se v ustavi kmetu zajamči dom, najmanjši del potrebne zemlje, živine, nepremičnin, ki so ne morejo prodati ne za dolg ne za oavek in končno zavarovanje za starost in onemoglost. Razen tega &mo zahtevali, da država skrbi za zavar*o-vanje proti požaru, poginu živine, škodi po toči in drugih vremenskih nezgodah, ki mnogokrat poženo naše kmetske ljudi na beraško palico. Dav ki težko tlačijo kmeta, delacoa in o« brtnika, Zaraditega smo zahtevali, da pri davčnem zakonu odločujeta poštenje in pravica. Prvič se mora premo« ženje kmeta, delavca in obrtnika, ki ne presega najmanjšega, v zakonu določenega dela., popolnoma oprostiti davka na dedščine. Drugič mora biti premoženje, ki je nujno potrebno za človeka dostojno življenje, prosto vsakega davka.
Splošno se mora v prvi vrsti po pravici obdavčiti bankirje in velike trgqYOe, a пфебје davka je treba, џџ ložiii tistim, ki danes, ko milijoni nimajo skorjice kruha, žive razkošno in irnsijo nepotrebne stvari življtmi®«
dr. Nikola Mandič Mate Milanovič Prano Pišek Vladimir Pušenjak dr, Marko Rebao Blaško Rajič Ivan Roškar
Sumsko in zemljiško vprašanj^ (agrar) se morata po našem ustavnem načrtu tako rešiti, da belo pravice našega kmeta popolnoma zavarovane.
Verski boj.
Stojimo na stališču svobodo ves$ po našem narodnem pregovoru: Brajt je mioj koje vjere bio — brat je mflt
r.ai to katere Irnli vere Taiavleik’iti
la, zato je v samo ustavo pravila določbo, po kateri se more policija vmešavati v Čisto verske stvari.
•Tozadevni verski boj se po kriv*
d| sedanje vlade Čimdalje bolj Širi na Škodo notranjega miru in reda. Tak§ je sedanp minister za prosveto bre* vsakega razloga, na izzivalen пабЦ prepovedal duhovnikom verski pouk na ljudskih šolah in izročil pouk v mm predmetu .svetnim učiteljem, kine poznajo verskih resnic in ki so 1 mnogih slučajih odkriti bre/veroL
Hrvatska in slovensko ljudstvo!
Stoječi na stališču državnega m narodnega edmstva smo bili šli v u-stavotvorno skupščino, da se borimo za človečanska in krščanske prava* Naš boj ie bil -.roč in odločen. Pod pritiskom naše opozicije in iz strahu pred ljudskim srdom, ki smo ga mi predstavljali, je morala vlada v nekaterih važnih vprašanjih socjalno-go. gpodarekega značaja popustiti. S tem seveda ne mislimo trditi, da so s to ustavo popolnoma zavarovane pravice in svoboščine kmeta, delavca in roko delca. ,
.Od meseca decembra do danes smo si prizadevali, da se sklene tej. meljem sporazuma taka ustava, ki bi v glavnem zadovoljila tudi Hrvate in Slovence in ne samo Srbe.
Pred našo javnostjo m prod celim svetom smo iskreno odkrili svoje po» štene namene, Zdržali smo, dokler nam je dopuščala čast in poštenje, da se nam ne bi moglo očitati r.d srbske strani, da ne želimo dogovora in spe razuma.
Postopanje vlade g. Pašiča	In
vladnih strank nas je prisililo,	da
zapustimo konštituanto za čas, dokler se v njej obravnava in glasuje o uV stavi*
Obljubljamo pa ti, ljudstvo, d® bomo po sprejetju ustave nadaljevali boj v parlamentu in izv8n njega tako dolgo, dokler ne Izvojujemo plemenski ravnopravnosti, socijalno-gospodarske pravičnosti in svobode vesti*
Anton Sušnik Ivan Stanovnik
dr, Franjo Sudarevič dr» Janko ßimrak Karel Škulj
dr. Stijepan .Vojnič-Tunič»
0 parlamentarizmu
(Dalje.)
Poslanec dr. Hohnjec: Z glo-Siökitß obžalovanjem pa moram ugotoviti, da to, kar je karakteristična in politično najjačja lastnost (posebnost) unglo-salsonske rase, njen zmisel in vnema za idejo samouprave in politične sv( bode, šo ni prodrlo do obal Save in Dpnava. Prodrla še ni ta ideja do nas, pa prodreti mora, ker brez nje državi m obstoja in razvoja. (Pritrjevanje na desnici.)
GosjimIje, dovolite mi sedaj, da se nekoliko ozrem na podrobnosti, ki se nahajajo v tem VII. oddelka, zlasti na tiste določbe, ki se nanašajo na volilno pra’ ico. Člen 70 vladnega načrta za j am hi j e volilno pravico samo moškim, na pa tudi ženskemu spolu. Ako
in volilnem pravu.11
se noče ženski spol potolažiti z določbo, o a bo zakon rešil i o žeuskom pravu glasa, ta tolažba nima večje vrednosti, kakor kak „Sghönheitspilaster.“
Bito je že večkrat govora o tem, kako nekateri gospodje tukaj pojmu« jejo stcijalno vprašanje, Najdrastič-neje ilustrira to pojmovanje stališče, ki ga ti gospodje zavzemajo uanram zahtevi o ureditvi pravnega in gospodarskega položaja ženskega spola.
Žensko vprašanje je velik in bistven del socijalnega vprašanja ter obsega vse neclostatke in potežkoče v so-eijalnem položaju Ženstva, Slabo soci-jalno razumevanje kaže tisti, ki ženo tudi dandanes kratkomalo pošilja v hišo, češ: žena spada v hišo. Gospodje! To je veljalo za tisto dobo, ko je dru-
žina sama producirala vse, kar je potrebovala, hrano, obleko in orodje, To dele J® skoraj izključno bila naloga žensk, dočfm so se možje po večini ie samo ukvarjali z orožjem, hodili na lov, se vojskovali itd. To je bila stara tradicija, ki jo je pa počasi razmajal gospodarski razvoj. Mašina je do temelja preustrojila produkcijo gospodarskih dobrin. Ona je iztrgala ženski iz rok eno delo za drugim. Ona je ta dela izvrševala bolj hitro, bolj poceni in dostikrat tudi bolj popolno, kakor ženska roka. Domača produk -olja je vedno bolj ponehavala. Izdelovanje blaga ne samo za trg, marveč tudi za domačo rabo je prevzela ma -sina. Na mesto domačih prostorov, kjer je delala in gospodarila žena, je stopila fabrika, kjer so zapovedovali moški. Ženska je bila prisiljena, da
je nastopila kot konkurentinja moškega. Gospodje! Ni ji preostalo nič drugega, nego Sa je stopila, ako si je hotela pridobiti potrebna, sredstva za življenje, na pridobitno polje izven domače hiše. Tako je razvoj gospodarskega življenja Zahtevo: ženska spada V hišo — postavil izven veljave.
Kakor izkazuje statistika, že sko-ro polovica žensk deluje v pridobitnih poslih. Ker jim dostikrat manjka primerne in potrebne strokovne izobrazbe. se tudi ne morejo dvigniti do tiste plače, ki se daje kvaliiiniranim silam. Zato pa mora dobro usmerjeno ženske gibanje stremiti ne samo za tern, da ženskemu spolu razširi možnost službe, poklica in zaslužka, marveč pred vsem za tem, da mu ustvari možnost boljše, smotrene in zlasti strokovne izobrazba In ako poleg teh dveh opra-
vičenih zahtev о večji pridobitni in izobraževalni možnosti še vzamemo v. poštev ravno tako opravičeno in ute -meijeno zahtevo o zboljšanju pravnega položaja Ženskega spola, se ne moremo čuditi, da je organizirano žensko gibanje stopilo v javnost z zahtevo po politični emanoipaciji ženskega spola. Urez politične osamosvojitve žeustvo mo mure popolnoma doseči ni jedne leteli svojih življenjskih. zahtev. Kdor sii poti t ono tako osamosvojen, 'da bi tudi imel volilno pravico, ta žaluK-g v tavnosli, v družbi, v državi tudi prava uiuia. To spričuje sam Bisma'or t znanimi besedami: „Kdor nima glasa, nima p ava.“
Gospodje! Zakaj odrekate ženskemu spolu pravo glasu, katero ,.a pr pojmovanju modernega Časa pravo, človeške o * bnosti ? Ali smatrate ženske za človečka bitja inferiorne, manjše vreduos'i! V čem bi bila ta inicnor-nost ? A času svetovne vojne je žena doprim sla sijajen dokaz zoper domišljeno, njej imputirano inferiornost. Dokazala je* koliko v njeni po telesu štor»’“ bolj šibki naravi biva duha, oner.’ gije, moralne in gospodarske jakosti. To spričevalo je nekdanji predsednik Zeciin/.nib držav v Severni Anionki, .Wilson dal ameriškemu ženstvu v svo-jem goveru v senatu 80. sept. 19 i$, 1, ker jo nunskim zastopnikom reke. me 1 dr n*'m: „Žene smo storili za svam pomočnice v tej vojni. Ali naj bodp naše tovarišice samo v trpljenju m žrtvah, ne pa tudi v pravicah? Ta vojna se no bi mogla dovojevatt ne od Amerike, ne od drugih narodov brez sodelovanja Žensk!“
(Dalje prihod.)
»цшшииии1 w имг.1 жмуи1ШШ1«а№аи»»1ииии1
Politični pregled.
KRALJEVINA SHS,.
Paš i č e v a v i a d a štol? v oči-gled glasovvnju za sprejem ustave tako trdno , . . da se je zatekla k so -cijalisiom in iih prosila podpore, za kar bi bila pripravljena obdarovati rtiečkarje. s portfeljem. soetjamo politiko. G. Tone Kristan bi se bil menda le vsedel za ta ponujeni mu ministr ski krneč* a ostali sodru gi so bili dru žoga mnenja, iu so odklenili korito EOOijalne politike in bojo rajši vstra-jad v opoziciji« Naj večji	Pašičev
strah pa so ti Turki iz Bosne, Z do sedanjo Pašičevo kupčijo sta menda v klubu muslimanov edino le tako na spol zadovoljna oba ministra Turka, ki pa ne moreta zasigurat Pašičti, da bo glasoval klub kot cetOia za ustavo, ako se ne izpolnijo (recto plačajo) prav do pičice vse zahteve bosanskih muslimanov. Radi tako trhlih tal Pa-Slčev® mešetarske vlado jo še presnelo vprašanje, ako bo spl ih prišla u -slava pod streho in misli g. Pašlfi odložiti nevarno glasovanje do jeseni, da dobi dovolj časa za nove baran -tije in kupčij©,
Po poročilu u l.r a“ so uašr ministri sklenili, da smejo obsegati nove upravne oblasti največ $90.000 prebivalcev, Konstiluanta bo glasovala o upravni razdelitvi držaye v četrtek, opredhodnih navedbah (ob-г» ati ah) pa v soboto. Policajdemokrat sko pobožno „Jutro“ sa tolaži, da bo ustava sprejela (najbrž vsiljena) tako enkrat koncem prihodnjega tedna.
AVSTRIJA,
V nedeljo , dne 10. t. in. so se vršile na Koroškem volitve v Narodni svet. Relativno zmago zaznamujejo so oijalni demokrati, ki so dobili 59.609 glasov. Druga najmočnejša skupina, koroška volilna zveza (kmetje in na -rodni socijalisti) je dobila 27,677, kr -ščanski socijalci 25,767. Velenemci 16,053, Slovenci 9134 in komunisti 720 glasov. Na sooijaliiste odpadejo štirje mandati, krščanski socilalei dobijo dva kmetje dva in Velenemci enega zastop nika, V deželni zbor pa bodo poslali Korošci:; 19 socijalnih demokratov, 8 krščanskih socijatistov, S kmetov, 5 Velenemoev in 2 Slovenca. — Deželni glavar Štajerske, dr, Rinlelon in njegov namestnik dr. Ahrer sta podala z ozirom na reasumacijo sklepa dežel-noga odbora (glasovanje za priklopi-tev) svoji ostavki. Tudi v zvezni vladi je izbruhnila kriza, katero bodo re šili z uvedbo uradniškega kabineta .-Policijski predsednik Ivan Schober bo sestavil, iz uradnikov novi kabinet, ka
ter emu bodo dodeljeni nekateri parla-montlaroi ko? migisitid brez porttelja.
GRŠKA* .
E n t e n t a izjavlja, da je pri -
pravljena posredovati у turško-grš -kem sporu in sicer pod pogojem; da Grčija izprazne Malo Azijo m Smir no.
Politična poročila.
p Socijalisti za avtonomijo? «Narodna Politika“ javlja iz Beograda: Na 55. rednem sestanku ustavotvorne skupščine je govoril med drugimi tudi slovenski socialdemokrat dr, Milan Korun, ki je plediral za pokrajinske avtonomije, ker jih je ustvarila zgodovina kot ekonomske* socijalne in kulturne enote, Kaj bodo rekli k temu gospodje okoli „Napreja“, ki tako trdovratno pobijajo „avtonomistično hidro“ ?
p Pašlč snubi — socijaldemokra-te! V belgrajskih političnih krogih je izzvala vest, da je pozval g. Pašič socialističnega voditelja Etbin Kristana na porazgovor glede eventualnega v-stopa socialistov v vlado, veliko senzacijo. Pašič hoče pridobiti socialdemokrate in narodne socialiste za ustavo, da bi se mu ne predbaeivalo, da je sprejeta ustava brez Slovencev in Hrvatov. Jalovi poizkus Pašičev!
p Razcep v muslimanskem klubu. Muslimanski klub se je razcepil v 2 tabora: v centralističnega in avtonomističnega. Avtonomisti so pričeli z izdajanjem lista „Naša Pravda“, v ka? terem očitajo Korkutovim pristašem klečeplazenje pred Pašičem. Listi poročajo, da je v muslimanskem klubu narasla močna opozicija proti ministroma Karamehmedoviču in dr. Spahu. Pašičevi upi se razblinjajo.
p Spor med banom in. Prt bičevi -čem. „Jutarnji list“ poroča, da ja potovanje bana dr, Tomljenoviča v Beo grad v zvezi s spremembo na banskem mestu. V Beogradu je došlo med Pri bi čevičem in banom do ostreg a spora. Prijatelji dr, Tomljenoviča so. mnenja, da ostane sedanji ban na svo jem mestu, Svetozar Pribičevič pa išče za to mesto že drugo osebnost. Demokratski voditelji so res „složni“!
p Ilrvatska dobi novega bana? Položaj, v katerem se nahaia sedanji h .» dr Tomljenovič, je postat že zelo kritičen. Minister Pribičevič mu pred-br.civa, da še doslej ni točno izpeljeval navodila „o {pobijanju protidržav-nih elementov“ na Hrvatskem, V soi boto je bil dr. Tomljenovič pri regentu in mu referiral o razmerah na Hr-vatskem V slučaju Tomljenovičevega padca bo njegovo mesto zasedel naj« brže dr, Edo Lukinič. Lukinič je tako zagrizen policajdemokrat, da ga hvalijo vse velikosrbske novine. Uboga Hrvatska!	.
a. p Nemškoštajerski Nemci politično skregani. Se ni dolgo, ko so kr -ščanski socijalci in Velenemci na N. Štajerskem trdno vztrajali pri sklepu, da se mora vršiti plebiscit za spojitev Avstrije z Nemčijo 3. julija* Dunaj in Celovec sta pritisnila na Gradec, naj neha s tem glasovanjem, sicer zgubi Avstrija Koroško. Nemško štajerski socijalisti so se na dunajsko m koroško moledovanje prvi postavili proti glasovanju 3. julija, sedaj so se že pridružili socijem tudi krščanski so 5 oijalci in gotovo tudi „Bauernbund“. Ostali so glede zahteve po plebiscitu osamljeni Velenemci, s katerimi sta tozadevno še pred kratkem paktirala krščanska sociale,a štajerski deželni glavar dr, Rintelen in niogo. namestnik dr. Ahrer* ki sta podala svoji #-mislji, ker je njeno stališče omejeno v lastni stranki krščanskih socijal-cev.	,
Dnevne vesti.
d Samostojno polieajdemokratska ljubljanska vlada Mma toliko, smisla za avtonomijo Slovenije, da je izdala okrajnim glavarstvom stroga navodila da se morajo udeleževati vseh shodov po svojih „špiceljnih“, ki bodo strogo pazili, kaj se govori«, Cisto prav, ako bodo romali po naših shodih Pirkma^ jerji in Koropci, bodo se gotovo pre -levili v avtonomiste in mogoče celo v klerikalce.
d Nesramno početje ljubljanskih demokratov. Dne 20, t, m. se je imel
vršiti y , Ljubljani občni zbor „Kasino-veretna“ z dnevnim redom : Volitev no vega odbora.. Ž izvolitvijo novega odbora bi prešlo premoženje tega društ- . va — deset milijonov kron — v slo •< vonske roke, ali pa bi pripadlo po raz pustu cbuštva ljubljanskim občinskim revežem. Upravitelj tega društva, neki Bitenc, velik demokrat pod božjim solneem, je pa z dr. Kramerjem in z oslato jedeesarijo sklenil, da mora postati nemški Kasino sedaj -7- „Demokratski dom," To nakano so še pravočasno zapazili tisti Ljubljančani, ki so v 'boju zoper policajdemokracijo popolnoma sScžni in vnel so je za Kasirio-vereln hud boj. Novi ljubljanski župan Pesek je zahteval* da mora pripasti kazinsko premoženje kakšnemu, kultur oemu društvu ali pa ljubljanskim' revežem. Ko je prišlo do glasovanja, sc demokrati zabrartili novim članom glasovalno pravico. Ljudstva so je polotilo divje ogorčenje zoper nepoštenost' demokratov, ki so si na vsak način h teh prisvojiti desetmilijonsko premoženje za svoje umazane strankarske koristi. Sedaj bo intervenirala novoizvoljena komisija (Pesek, dr. Perič, Juvan, Kocijan in Ogrin) pri dež. vladi, da se Kasinoverein razpusti in pre-> moženje dodeli ljubljanskim revežem, Na ta način bi iztrgali policajdemo-kratoir to ogromno svoto, ki bi služila res blagemu namenu.
d Omuožki liberalci so nepoboljšljivi« Ne bavili se bi s temi demokrati, ker se skoro ne splača, toda širša javnost naj povsod pozna njih nestrpnost* njih posurovelost in otročje postopanje, njih nasilstvo. V zadnjem tre nutku niso dovolili prostorov za telovadišče na mestnih tleh; njih mržnja do vsega, kar je kmetskega, kar je katoliškega, je tako velika, da v svoji slepoti no pomislijo, kake posledice bi lahko nastale od strani kmetskega prebivalstva napram mestjanom. Dobili bodo še plačilo za to nasilje. Govornik dr. Verstovšek je označil y svojem govoru to postopanje teh par odbornikov kot prav abderitsko. Rekel je: „Pri -bližno pred 10 leti je zabranjevaia pohod po mestu našim organizacijam in Orlom peščica zagrizenih nemškutarjev, ki so, podprti po nemškem kurzu iz Dunaja, vladali Ormož. Upali smo. da bode po razsulu Avstrije, ko je preminul nemškutarski sistem, v tem oziru boljše, da bode prosto na naših tleh pozdravljal Slovenec Slovenca — brat brala. Toda motili smo se. Ne njih mesto je stopil v Ormožu slučajno z dvema odbornikoma večine mestni odbor, ki je vreden naslednik prejšnjega režima pod vodstvom dr. Del-pina. Vlogo dr. Delpina si prisvaja se daj novi župan notar dr. Strelec; o-* studnejša je le.v toliko, da se je zaklel proti domačinom Slovencem, ki niso njegovega demokratskega mišljenja Kmetje, kmetice, sinovi in hčerke iz bližnje in 'daljne okolice: zapomnite s' da Vam ni dovolila peščica lažidemo-kratov, da bi imeli svojo veselico na mestnih tleh! Prepričani smo, da preostali meščani, ki vendar vedo, da živijo le od kmetskega denarja, ne soglašajo s tem nasiljem lažidemokratov Sicer bi pa svetovali županu in pai trgovcem, ki so v mestnem odboru in so glasovali za fo, da se danes potisne kmetsko ljudstvo izven mesta, cla fo storijo vsikdar in zabranijo kmetom sploh vstop na mestna tla. Na ta način bodo kakor povsod drugod tudi tukaj hitreje dogospodarili. Županu dr, Strelecu svetujemo, da razobesi hitro na svoja vrata napis, da ni nobenemu izmed Vas, ki ste danes potisnjeni iz mesta, dovoljen vsfop v njegovo pisarno. Trgovce, ki so s svojim glasom za branili Vam domačim, veseliti se v bližini mesta, pozivamo, da zapišejo na trgovine plakate z velikimi črkami: „V te trgovine je dovoljeno vstopiti le demokratom in Sokolom.“ Videli Domo jutri in poslednje dni, če bodofi gospodje tudi dosledni," Ploskanje in odobravanje je sledilo zlasti tem besedam govornika.
~ d Na naslov notarja dr« Streleca. župana v Ormožu! Okoličani Vas pozivamo, da odložite župansko mesto.; C’c hoče človek zavzemati tako odlično mesto* mora biti nedotakljiv. Ker sfe pokazali svojo nestrpnost nasproti nam, tudi nimamo povoda, da bi Vam prizanašali. Ce ne izvajate posledic, razkrili bodemo celi javnosti, da mož. kakor ste Vi* ne sodi na čok) mestne
uprave. Izprašujte si vest o svojiprn-* ieklosti in svojih činih in premišljujte Vašo sedanje življenje in sklepajte», če ste vredni sedeti na županskem stolen,. *— Več okoličanov, ki imajo gradivo » lokah.	’ ..•■	■
d Umrl je dne 17. t, m* najstarei* ši duhovnik naše škofije č. g. Mihael Korošec, vpokojeni župnik v Loki, zltv to- in demanto-mašnik« Rajni |e bil rojen v MajŠpergu 1820 in posvečen le 1865. Pogreb rajnega se je vršil mi-« nulo nedeljo v Ljubljani, kjer je rajni preživel svoj pokoj.
id Vpok. župnik Matija Frece je ш mrl dne 18, t. m. v Petrovčah v 73. letu svoje starosti. Rajni je bil rojen v Dobju pri Planini leta 1848, posvečen pa 1. 1873, Župnikoval je pri S», Andreju v Belih vodah,
d Na progi Maribor—Spilje—Radgona- - Ljutomer je železniški promet cd poncoljka, dne 20. t. m. naprej zopet ctvorjen, Pondeljek zjutraj se je odpeljal prvi poskusni vlak iz Mari » bora, V vlak so v Mariboru stopili le samo trije potnik), vozovi so morali biti zaprti- Vlak so spremljali nadzornik Kocjančič, kontrolor Rok in vlakovodja Rebolj. Nemci so na avstrijski meji nekako začudeno gledali na& vlak. V Radgoni so prišli zastopniki južno železnice uljudno popraševat po slučajnih potrebah. Naša zastopnika sta podala izjavo, da je ta vlak same poskušna vožnja, kajti nadaljni vlaki bodo sledili le v slučaju, ako ne bd napadov od strani nemškega prebivalstva. Istega dne popoldne je prispes prvi vlak iz Ljutomera v Maribor. Ö) vir ni bilo nobenih. — Na progi Maribor.—Celovec in nazaj je železniški, promet neoviran.
d Kaj pa je z avtomobilno zvezo s
Maribor—Sv. Lenart? 2e od pretekle» ga petka ne vozi več avtomobil med Mariborom in Sv. Lenartom in nazah Ljudstvo se opravičeno poprašuje pe vzrokih ukinjenja avtomobiine zvez©, zlasti % sled tega, ker so nastale v. po štuera prometu velike ovire.
d Na smrt obsojen. Mariborska porota je dne 20. t. m. obsodila, n® smrt na vešali Jožefa Eferla iž Roš^i poha, ki je mesca januarja L I. usfre lil Marijo Sori, mater osmih otrok, p» streli ti je nameraval natakarico gdč. Runfs, toda krogla je zadela Marije Sori,
d Kmetovalci, pozor! K mafijska podružnica Maribor in okoliš naznani a, da se bo prihodnjo nedeljo, 26*, t. m. na zemljišču barona Rosinanita v Radvanju s Fordovim motornim phi gom oralo, Ta način oranja je za nas nov; pri velikih graščinah je tuin-tam uveden, ker se orje mnogo hitreje (loral v 1 uri), mnogo ceneje ia. mnogo bolje, kar dokazute večja mno-» žina pridelka^ ki se jo doseže v sle d oranja. Za posameznega malega po sestnika stvar seveda ni; lahko pa si motorni plugi nabavi zadruga, ki jo v ta namen ustanovijo prebivalci ene vasi. Oranje priredi ameriška tvrdka Ford* ki motorje in pluge izdeluje ten prodaja« Začelo se bo orali ob 3. uri popoldne. Kmetovalci, zanimajte se za stvar in pojdite gledat!
d Kmetijski in gospodinjski teča|« Prošnje za učiteljska tečaja na krneti šoli na Grmu iu na gospodinjski šoli A Marijanišču v Ljubljani naj se pred lože potom dotičnega šolskega vodstva* Prošenj ni treba kolekovati in je vs@ potrebne podatke navesti brez prilog* kar naj prosilci uvažujejo.
d Vinska razstava v Požegi, V Požeg! na Hrvatskem se vrši dne ö. in 6. julija vinska razstava za daru a varski, pakrački* požeški in broclski \inarski okoliš. Posebne sorte, ki jih v teh krajih kultivirajo so: graševi-na ^rizling, renski in laški) bnrgun » dec (beli), Sainignon, Kadarka in traminec.
d Poljudna zdravstvena, zlesti protialkoholna predavanja namerava zdravstveni odsek v čim večji meri prirejati v mestih in po deželi, Zupan ; stva, župni uradi, izobraževalna društva in druge korporacije se vabijo* ' da sporoče zdravstvenemu odseku, a-ko, kdaj in kje žele takih 'predavanj.
d Oklic zdravnikom. Zdravniki s ki bi bili pripravljeni imeti poljudna-zdravstvena predavanja, zlasti proti-, alkoholna predavanja po mestih in. deželi, naj se priglase osebno ali pismeno pri zdravstvenem odseku, ki boi dajal nadaljne; inlormacije.	dj
d Кјв но separatisti? „Neven“ po ,.оба: Kakor nam je pripovedoval ne-Ifi očfvideO-Srbiu, je bil Beograd ob’ nriliM obiska rumunskega ministra Take Joneeou okinčan samo s srbskimi zastavami. O „jugovmski“ zastavi, takar jo riazivajo, ni bilo ne sluha ne duha, saj niti ni plapolala m poslop-ju konstituante. Kje so torej separatisti? V Beogradu \. ■
d Za, ministre naj lepše skrbi g. železniški minister Jankovič. „Novi Čas* poroča, da ima svoječasni poljedelski minister Jankovič to poljepri *+ vredno zaslugo, da je določil državno posestvo v Topčideru v to, da dobivajo % njega vsi prejšnji ministri do »mrd živila po najnižji ceni. Kot prometni minister pa je izdal naredijo , da imajo vsi njegovi ministrski predaha železniškega portMja dosmrtno brezplačno. vožnjo K razreda. Malo jqe na svetu jo dobiti ministra, ki bi bil tako dober kolega kot je g. Svetozar Jankovič.
'd Planinske koče SPD. Ase tri-t glavske кобе se otvorijo letos že v nedeljo, dne 26. t m. in ne kakor je bilo prvotno poročano dne 28, t. m.
d Ultimatum fašistov. V. Florenci so .stavili fašisti - trgovcem ultimatum, da v 48 urah znižajo oene vsemu blaga, sicer bodo po poteku navedenega roka „.po iašis lovsko“ zasedli trgovi ne, Akoijsa. fašistov je bila z „uspehom* kronana,
d Čebele za antanto. Poleg ostalega mora Nemčija poslati v Francijo kot vojno odškodnino 75.000 panjev čebel po Sim naj nižji ceni. To si bodo naslajali Parižani svoje življenje!
đ Sedb®»Eekratsii doktor. Na vi** sokf Soli za gospodarstvo v Berolinu je bil nedavno promoviran generalni ravnatelj ivornie za barve prof. dr» ■Buisberg častnim doktorjem gospodarstva, To je že sedmi doktorat g. dr. DuisÖerga» ‘
1 ijondonskl slikar Strang je nedavno zahteval ločitev od svoje žene, ker slednja ves dan prepeva, kar on kot nemuzifeiličen človek ne more tr-pet! .„.Goden vzrpk ločitve F.
d Katarina П. in Roza Luxemburg, V Simferöpolu so porušili bolj-ševiM spomenik cesarico Katarine 1 i. in n«, njegovo mesto postavili spomenik nemški egi tat o rti Rozi Luxem -burg,
g Frotaosf; denarja. 'Ameriški dolar stane 1875t—-138 naših kron. Za 100 avstrijskih kron je plačati 22lA— 23, za 100 čehoslovaških kron 198— 202, za 1ÖÖ nemških mark 215—217 in za 100 laških lir 710-716 jugoslovanskih kron.
Iz Ptuja.
pt Ptojeko ©kr,» glavarstvo še do
danes ni zapriseglo novih županov — kaj neki misli? Zakaj so. bile volitve?
pf Naši štajerski samostojneži ni-po zadovoljni s strankinim glasilom: „Kmet Ustom“* ampak bodo osnovali za Slovensko Štajersko separatni tednik, ki bo izhajal v Ptuju, Najbrž bo smukali v samostojne hlače ptujski de* mokrateK Iraker „Ptujski list,“ .Usta-
'C——e,
l lPobelieni grobovi.
(Dalje.)
Lažnjive krinke tega mouopolizi-ranega bratstva vidimo prav posebno v postopanju velesrbskih politikov ргоЦ Črnogorcem, Črnogorec je Srbu vendar najbližji brat in danes, ko vidimo, da se postopa z njim slabše kot s pastorkom, si lahko'tudi predstavimo, kako bd ta „bratska“ roka ravnala z oddaljenimi Hrvati, m Slovenci* Pod avstrijsko okupacije je črno-gorski narod baš toliko trpel kot srb-sin in j® tvegal vse: kri in življenje, se reši tujega jarma. Po gozdovih 4« Planinah so“ se skrivali črnogorski. ^taikhupornikl ne zato, ker so bili ^ «Uftah tudi Srbi v Srbiji, temveč JT* so bfli kot Črnogorci nacijo-Juno zreli in, zavedni ter niso hoteli teiu žd^ati, kako tuj iraperijalizem песл ^hogorske pravice in krade čr-“«orsko imovino. Junaškemu odporu vanJv m ‘ctl Plemensko in jugoslo -zawdnih Črnogorcev ni dala črml„Va Р°15^а. iuioijativo, temveč trarti«nCO'uarodna individualnost in vTSfth t	odporni duh jo živel v
J«goslovamh in ta je zrušil ov-
novitev novega samostojnega glasila svedoči, da po Pašiču zasigurane iz-voznice nekaj nosijo slabostojnim po slancem in stranki. Da se bo pa ptujsko samostojno glasilo plačevalo na račun davkoplačevalcev, to je pač postranska stvar. Ptuj pač no more izhajati brez potomca rajnega „Stajer-oa“, ki spreminja samo svoje ime s tekom časa«
pt „Ljubezen Marijinega otroka“ igro v treh dejanjih oriredi ,/Zveza služkinj“ v Ptuju v nedeljo 26. junija ob 3. uri popoldne v Narodnem do mu. Prisrčno vabljeni vsi pmjaielji m prijateljice krščanskega delavstva v mnogobrojnem številu.
pl Vsega so klerikalci krivil — „Slov, Narod“ z dne 15, t. m. je prinesel poročilo, da se je orožnikom na Bregu prt Celju posrečilo priti na sled veliki iesni tatvini in da ;e udeležen uri tem tudi gostilničar Vinko Pernat pri Sv. Vidu niže Ptuja. G. Pernat je poslal uredništvu „Slov, Naroda“ iz-avo, da on ni kriv, in pravi, da *e to narodno klerikalna nemčurska podlost. G. Pernat bi dosti bolje storil, če bi molčal, klerikalci o tej aferi take dolgo niso vedeli, dokler ni moral g. Pernat z dvema orožnikoma in oskrbnikom iti v gozd in tamkaj je tudi priznal. Zakaj sedaj podtika krivdo klerikalcem? Se razumemo, g. Pernat! Ako imate čiste roke, pojdite k orož -nikom na Breg iu k graščini v Tur -niše in prosite za potrdilo, da niste zamotani v to afero in gotovo Vam bodo drage volje storili to in potrdili, ako ste nedolžni, ker orožniki gotovo niso klerikalcu in tudi g. graščak ne. Resnici na ljubo pribijemo, da je orožni-Štvo zadevo ovadilo sodniji in da so se v tej zadevi že vršila dne 21. t. m, zaslišanja raznih prič pri sodniji v Ptuju.
Iz Celja. ~
c V Celju priredi SLS v četrtek, dne 23 t. m, poučno predavanje. Govori g. prof. Kardinar o: razmerju Cerkve do države. Somišljeniki! Pridite polnoštevilno k temu ve le aktualnemu predavanju.
o Celjskega novega župana demo krata Hrašovca je že potrdil regent, ker je njegovo potrditev izposlovala demokratska žlahta — ekscelenca Ku kovec: Kako dolgo bosta neki čakala na najvišje potrjenje ljubljanski in mariborski župan, ki: slučajno nista demokratsko žlahtne krvi.
c Umrla je v Celju gospa Justa Kuss,, soproga davčnega nadupravi-telja v pokoju. Rajna je bila nad vse plemenitega značaja in dobrega sroa* Na stotine siromakov jo našlo pri rajni gospej pomoči in podpore. Bog ji naj obilno poplača. Naj počiva v miru!
d Dečji dan v Celju je dal državni zaščiti 22.000 K čistega dobička. Ta svota se je naložila kot osnovna glavnica za zavetišče, katerega namerava državna zaščita ustanoviti, Tiho, brez hrupa in šuma, kakor je vse naše delovanje sploh, bomo započeli z zavetiščem, ki nam utegne, ako Bog da, pripraviti Še veliko zadoščenja.
Število staršev, ki sta oba ves dan z doma in so otrooi brez varstva, je zelo veliko. 2 zavetiščem ustvarimo pa v resnici nekaj velikega in lepega, — saj pravi sv. pismo: Oče, mati sta me zapustila, Ti pa, o Gospod, si me — sprejel,	j. »зјјјј
\z Maribora.
d Politično zborovanje SLS. O.-pozarjamo, da se vrši prihodnji, pe -tek, 24. junija ob 8. uri zvečer v dvorani Strokovne zveze. Vodici, somišljeniki SLS pridite, Govorita posla,-nee dr. Hohnjec in prof. dr. Verstovšek,
d „Tabor“ se zopet nuduje radi mariborskih županskih volitev. Piše dobesedno:	„Vi fSLS) sto odgovorili
narodnim sotijalcem na vabilo, da bi se združili z njimi pr,i volitvi župana. Sedaj, ko ste se pri volitvi župana zvezali izdajalsko z rdečo inter -nac^jonalo, sedaj, se opravičujete s tem, da je g. Grčar naroden in da se niste izneverili besedi.“ MarLorski policajdemokrati še vedno ne morejo pozabiti, da so v MaribKu baš radi Svoje zapiankanosti tako katastrofalno poraženi in sedaj bi radi zvr nili svoj propad na naše farizejstvo in na naš odgovor:	da bomo volili
narodnega župana! Sam „Tabor“ pri zna Grčarjevo narodnost, torej smo volili narodnega župana, nikdar pa nismo obljubljali, da bomo volili na -rodno stranko. Demokrate in narodne socialist® pač sedaj peče, da niso ra zuiffeli odgovora, katerega jim'je da. la črno na belem ta „nazadnjaška“ SLS, Le zvonite po toči o jezuitizmu, farizejstvu itd, — slobodno vam, saj ste v Mariboru in tudi, podrugod v Sloveniji brez moči,j časti in veljave! Ko so se pa svoj čas dr. Kukoveo in ujedinjeni policajdemokrati združili v skupno vlado z socijaiisti, je bilo to narodno delo — seve,- ker je bila vez med internaeijonalo in demokrati! Isti „Tabor“, ki nam predbaciva na. rodno izdajstvo, poroča, da bodo vstopili socijalni 'demokrati v vlado, v kateri ima pretežno domeno narodna sol poiioajdemokracija. Enemu vse, drugemu nič, io je politično geslo ko-ri tarsko policajdemokracije,
d Se zopet eno novo banko snu -jejo po poročilu Jugoslov. Lloyda v, Mariboru, Med projektanti za novo banko je prejšnji ravnatelj Maribor -ske eskomptne banke g. Toman. Fi-nančne JDS „cvetke“ kot g. Toman bodo postavile novo banico na naj -manj » tako trdno podlago kot je bila Tomanova klobasarija na Pobrežju. Novi banki najtopljejlp priporočamo g. Tomana, kateremu je dala najboljše spričevalo o njegovih ravnateljskih zmožnostih Eskomptna banka z brco!
d Razstava risb na drž, moškem učiteljišču v Mariboru, Državno moško učiteljišče v Mariboru priredi koncem šolskega lefa razstavo risb svojih gojencev: Is gojenk* Razstavo bo u-cedil profesor, risanja, g. A. Gvaič, v slavnostni dvorani in na hodniku v II. nadstropju zavoda, Otvoritev, zani-mive razstava se vrši v nedeljo, dne 26. junija, ob 10. uri dopoldne, Kdor
strijski trinoški prestol — avstrijska železna pest se je odprla, ker so «jo zbadali in grizli Jugoslovani, katere je pestila. Tega se je prvo dobro zavedel srbski seljak in delavec, ki se je boril s Črnogorci, Hrvati in, Slo a venci v vojski: ali pa v komitatskih Četah, ni se pa zavedal Pašič in drugi, ki si danes lastijo pravico, reše -vati jugoslov, narodno vprašanje, 'Avstrijska vojska je zapustila Črno goro ne toliko radi situacijo na solunski fronti, kakor radi tega, ker so se avstrijski državotvorni funkcijo** narji v vojski in v politiki začeli ču -titi osamljene in ogrožane od lastnih ljudi, to je od Jugoslovanov, ki so tudi, v avstrijskih sponah in v avstrij ski uniiormi vršiti svojo revolucijo -narno nalogo. Črnogorski guverner generalmajor, prej min, predsednik, avstr, aristokrat Ciam Martini e se je s svojimi zaupniki* začel bati svojih oficirjev v oficirskih menažah in v uradih [ter svojih vojakov, ki so bili doma iz; Bosne, Dalmacijo in Slove -ni je, po kasarnah, zato se je vsedel na avto in odkuril črez Lovčen v Kotor, narod in avstrijski dezerterji' so pa ponmoževali komitsko čete po gorah* da prej ali dej poženejo Še quo,
kar se ni samo ustrašilo in pobeglo.
Po razpadu avstrijske uprave v Crnl gori je imel prosti narod dovolj smisla in široke bratske grudi za vse. ki so vsak po svoje rušili tujo spone. Družili in pozdravljali so še črnogorski komiti z avstrijskimi dezerterji, ]d so že poprej utokli ali pa ki so ob odhodu zapustili avstrijske trupe in srb ski vojaki, ki so polagoma došii v Črno goro, bi imeli bratsko srce in bratske namene, da ni bilo med njimi toliko „starejših“, ki so si nadeli po. zo „osvoboditeljev“ in zmagovalcev, ki ne pripozna nobenega sodelovanja od strani, ki ni in noče biti velesrbska*! Na potu v Črno goro je priprosti vernik govoril: „Hvala Bogu, grem med träte“, starejšina-oficir in celo viso -kih činov pa: „Pokazali bomo Črnogorcem, kaj smo mi in osvetili (maščevali] se bomo za krompir, ki so nam ga prodajali za „perpor“ (črnogorski denar, toliko kot dinar) po komad“, Na tak način seveda brat ne bo našel brata, če komandira enemu in drugemu človek, ki pravi: „Mi smo vzeli Jugoslovanstvo v zakup — v mo nopol in firmo lega monopola hočemo pokazati na ta način, da počenjamo * kar nam drago“,!
se zanima za napredek mladine s. rt* san ju, naj poseti to razstavo; vstop* nina prosta.
d I. Obrtna razstava v Mariboru se vrši od 6, do vštevši 28. avgusta t. 1. Ker je čas kratek in je z delom treba hiteti, prosimo vso priglašene* da svoja razstavna dela izgotove do omenjenega časa. Tehnične delo pod vodstvom strokovnjaka arhitekta g* H, Sella je skoraj dokončano m ravno zato, ker je delo v tehnično stro -kovu jaških rokah, je upad, ds bo pri nesla ta razstava mali obrti boljšo bodočnost in ugled. Torej tovariši o-brtniki razstavljaici, strnimo s\roje moči, ne ustrašimo se truda, pokaži -mo, kjer je zdrav razvoj obrti, tam je gospodarska bodočnost mesta,- Vsa uadaljna tozadevna pojasnila in inlor, macije daje g. arhitekt H, Seli vsak dan med uradnimi urami v svoji pi -sarni Koroška cesta št. L, II, nadstropje (Stavbeni urad). Nadalje se opozarja gg. člane Slo,* obrtnega društva na sledeče uradno dneve in ure, katere so gg. članom na razpolago v 'društvenem lokala Aleksandrova oesta 22 in sicer vsak četrtek in petek od 8 do 12 in od 13 do 19, ure vsako nedeljo pa od 9 do 12. ure*
d Kam bomo šli dne 10, julija ?U Vsi na veselico poštnih uslužbencev , ki se vrši na vrtu Gambrinove restav racije, začetek ob 16. uri in traja do 24 (polnoči). Na sporedu je koncert „ ples, srečolov, ribolov, amerikansko kegljišče ter razne druge zabave, prodajali se bodo tudi bonbončki. Pri plesu in koncertu svirä železničarska godba. Vstopnina za osebo 3 dinare. Cisti dobiček je namenjen članom, ki so potrebni podpore in njih družinam — vsled tega pričakujemo prav obilne u* cleležbe.
d Na mariborskem živinskem trgu bosta prodana 24. t. m, ob 11. uri na javni dražbi dva od carinarae za-plenjena konja._______
Orlovski vestnik.
o Dijaški Orel v Mariboru priredi dne 26, junija 1921 zlet s telovadnim nastopom v Limbuš pri Mariboru* Zbirališče pri Cirilovi tiskarni v Mar riboru. Odhod iz Maribora ob 2. uri popoldne. Po telovadnem nastopu prosta zabava na vrtu gostilne Robič, — Prijatelji mladine, pridite!
o Telovadni krožek Orlic Studenci pri Mariboru ima v četrtek, dne
23.	t. m,, ob pol 7, url zvečer v prostorih g. Kobija svoj redni dekliški ve-čer, Bog živi!
Novejše.
V, soboto, dne 25, junija, sklenilo se je, da sme vsaka oblast ob še vrši v Beogradu končno glasovanje o ustavi. Predlog dr, Vošnjaka, 'da se naj ustv arijo samoupravne enote z naj več 900,000 prebivalci, je propadel, A segati največ 800.000 prebivalcev.
.Vi Avstriji je sestavil desig -nirani zvezni kancelar Schober novo vlado. Listo novih ministrov je sprejela narodna skupščina z 98 proti 62 glasovi, kakor jo je predlagal glavni odsek skupščine.
Žalostno sliko zmagoslavno in 6-pojene osvoboditeljske mentalitete kar že na primer sledeče: Ko je došlo avstrijskim četam v Prni gori povelje za odhod, je bilo med vojaštvom dosti Bosancev in Dalmatincev* ki so dejali: „Idile z Bogom, mi pa ostanema med Črnogorci in bilo kar bilo, do volj nam verig". Ti ljudje, ki niso ni najmanj slutili, da v Avstriji vre in da se pripravlja na skorajšnji razpad, so napravili iz lastne inicijative nar* eijonalncHfevolucijonarni korak, razkropili so se po črnogorskih vaseh in poprijeli se dela, da sl ustvarijo novo domovino med brati, Zivcii so res mir no in bratsko življenje“ dokler ni prišla srbska vojska» ki je te ljudi polovila in smatrala za „ratni plen“« To se,je izvedlo jako temeljito in enostav no, vse kar je ostalo od avstrijske vojske je „ratni plen“, napravi se seznam, ljudi pa se postavi j>od eskorto* na cesto, da tolčejo kamenje in oprav-* ljajo še druga „zarobljemöka“ dela. To so počenjali še dolgo potem, ko so vsi vedeli, da Avstrije ni več, pa se* le niso mogli zmisliti, da ne gre uporabljati brata iz Bosne ali Dalmacija za tlačana in ujetnika lastne države*!
Dalje prihodnjič.»*
Ш jmr-j» 'USI»
VALOVITU
LJEPEMKU
ZVONOVI IN KOVINE
POPRE) 0EN2EU SINOBt
MMffiM : KOPALIŠKA ULICA 9
Je lopet v obratul
CERKVENE ZVONOVE
t2defu]e surove Hive v vseli kovinah in ziit-vinah (bron, medenina, aluminij itd.)
UMETNA LIVARNA
RELIEFI, CERKVEK9 SVETIMO
Vsa oprema za igalnice, kletarstva, pivovarne, opreme za plin in vodovod, opreme za cevi, pipe za pivo, uteži iz medenine iast-nep izdelka, Popravljaink» za brizgalne itd.
,4t inž, t & H. Blihi. IM
(Weilenpappe)
a kctnrima kao i kutije iz valovite Ijepenke
izradjoje
Tvamica kartonaže i valovite Ijepenke
Rozankowski j drug d. d.
Zagreb, Savska cesta 27.
stilne. Za pristnost in izborno ђЦјј$ zdravim in bolnim odjemalcem
Industrija sadnih izdelkov v SešUd
Velika zaloga I IM vsakovrstnih ЂттE
in verižic, prstanov, uhoisv, ter jedilnega orodja iti. »- »
Vsa v to stroko spadajoča	даики^е«*
točno im po ceni
Lovro stoječ,
Iz Češkoslovaške \ Pozor!	°™S:
tkalnice ravnokar došlo: Po-! Maribor, Slovenska ulica št.36, steljnina, lepo pisana 76 cm ši* Volčič, mizar.	1—2
roka 1 m 36 K, I20 cm široka i m 68 K. Inlet, roza I20 cm Širok r m 78 K. Platno domače pristno, za rjuhe ali prtiče široko 148 cm, 1 m I30 K. Namizni prti, beli in barvani, 2 in bre* franž, Široki in dolgi i 50 cm i} Enak?
i« mi
Trgovska hiša
diša, ako je mogoče tudi z nekoliko posestva ha deželi v prometnem kraju, se išče. Pojasnilo na upravo Usta.	346
FRMC
3—3	slikar	3»'
MARIBOR, Cvetlična ПМЏШ »• Absolvent monakovake in danajske »imet, ®terS» Шч/Ј&ф. slikanje eob, napisov, pokrajin, dekoracij {0	K®
1 komad I50 do 200 K, prti 150 cm široki, 200 cm dob gi 1 komad 200 do 28o K, lanene brisače po različnih cenah..	,
Ena jedilna lanena garnitura kot: i kron, zlatnike kupi vsako mno-t namizni prt in 6 servijetov v; žino. Za odgovor je priložiti razUčtdb cenah. Ena slamjača j znamko. Avgust Wap per, pristna 130 K, 1 cajghlače 140 K, ! zlatar, Maribor, Stolna uhca 1, do 260 K, genske nogavice par j (Domgasse).	1—4 345
2o do a< K. Obleke za dečke i	*
Od 3 "dö 9 let 340 do 380 K, t. ЧН№Л«ИИВК8ВМвИ13ИЈИв8ШШ
SÄ &"k“ SgfäU- :	ršireve:
tega (Drahtemsatz) 365 K. V ———„
Mneerirmfte t> Straži.
ealogi večja izbira hlačevin, plavotiska, belega platna itd. Vsakovrstne vrvi, kot za cerkv. zvonove, splave (flose), seno, dvigala m perilo, konjske štian-ge in ujzde pri
Stolna ulica štev. 6,
Uteižli Gtifnšek, №ђ§г.
Glavni trg št. 6.	318
2 osebna avtomobila
Za varnost vlog jamči rezervni sklad,, na-ložen v vinogradnem posestvu, v hiši in sta;*--biščih na najlepšem prostoru, v Murifeopi,
Daje posojila na vknjižbo ali poroštvo. Stroški so neznatni, ker oskrbi zavod vknjižbo 185	brezplačno.	84
eden sDion Foton«, drugi »Studi bäckerc, dvojno obročje, Ig rez. zračnih cevi, se vsjed raz-druženja družbe takoj prodata Naslov v upravi. 3—3 303
le sklenila v sneli občni seli dne 12. iunl|a 1921
LIKVIDACIJO PODJETJA.
Podjetje je na lepem prostora tik železniške postaje Križevci pri Ljutomeru, na križišču treh okrajnih cest, opremljen# z najmodernejšimi novimi opekarskimi stroji na pogon z 100 PH dleselmotorjem, umetne sušilnice (patent Ing. Geiger, Konstanz), elektrarno, ki razven obrata razsvetljuje še tri sosedne občine. Mrež» električnega voda je last opekarne, Velika zaloga različnega inventarja in materijalij, kakor : automaton! vozovi za spravljanje opeke v sušilnice, tračnice,
250.000	komadov remic itd. Obratuje se lahko celo let9, ter izdela do 6,000.000 različne robe iz najboljše, v Pragi In Ljubljani strokovno preizkušene in kot najizbornejše vrste kvalificirane ilovice, katere zaloga je na lastnem posestvu neizčrpna. K podjetju bi se lahko postavil še umetni mlin in žaga za boljšo izkoriščevanje gonilne sile. Razven tegt spada še k podjetju 10 oralov lepega mladega gozda, kateri se lahko z podjetjem ali brez istega kupi. Zaradi izborne kakovosti izdelane robe je podjetje sloveče po vsej bivši Avstro-Ogrski tako, da je odjem vsake izdelane množine naj-
sigurnejši. Reflektanti se vabijo. Cena po dogovoru.
Opetearna Križevci pri Uutoment. (Slovenila).	.«
»Tiste Cirilove tiskarne v Maribora»
Odgovorni urednik? Vlado PnSeniak
Izdajatelj In založnik