PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini p
Afab. pitale i gruppo - Lena 90 lir
Leto XXIX. Št. 73 (8375)
TRST, sreda, 28. marca 1973'
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26, novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni ((Doberdob# v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni ((Slovenija# pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
ODLOČEN ODGOVOR SOCIALISTOV NA NESMISELNI OBTOŽBE MINISTRSKEGA PREDSEDNIKA
GROBI ANDREOTTIJEV NAPAD NA PSI LE POSKUS PRIKRIVANJA BANKROTA DESNIČARSKE POLITIKE
Tudi levica KD polemična do Andreotti j evih izjav - La Malfa in Orlandi podprla Tanassijev predlog o posvetovanjih za obnovitev levega centra
. RIM, 27. — Včerajšnji grobi napad ministrskega predsednika An-j"reottija na socialiste je še bolj razburkal politično debato med sfran-KaWi o možnosti sestave nove levosredinske vlade. Andreottijeve ne-a,tii$elne obtožbe niso naletele samo na odločne reakcije PSI, ampak UtH na zelo ostre kritike iz vrst demokrščanske levice.
Socialisti, ki jih je ministrski Rredsednik na tako brutalen na-,'n Poskusil postaviti na zatožno °Pi so sklenili, da bodo dali u-. tožen odgovor Andreottijevemu 'bivanju. Politični urad stranke, ki s® ie danes sestal, je poveril taj-ni*u De Martinu — kot je rečeno V uradnem poročilu — da «pripra-. ^ ustreznih oblikah odgovor sofistične stranke govoru predsed-ni*a vlade, tudi z morebitnimi Rarlamentarnimi pobudami*. Po se-l Političnega urada je posl. Lom-ardi označil Andreotijeve trditve ^nesprejemljivo agresijo», med-r® ko je zastopnik Nennijeve struja Craxi zagotovil, da bo stran-"a odgovorila z vso potrebno o-uiočnostjo. Socialisti, je nadaljeval,
~r° strogo ocenjujejo tovrstne po-*.* * * * v? na ctihe večine» proti nam.
ejal je tudi, da t,0 pgi zavrnila r°yrstne provokacije ter nakazala ^'tve, katerim bo dala prispevek
avtonomno in odgovorno.
Mancinijeva struja pa je objavila noto, ki obtožuje Andreottija, da je sprožil svoj napad proti PSI, da bi prikril dejansko bankrotiranje svoje politike. Vsekakor pa Andreottijev napad zadeva tudi vse tiste, ki so, znotraj KD ali izven nje, vedno bolj prepričani, da se je centristična izkušnja že iztekla. Po mnenju Mancinijeve struje se Andreotti v pričakovanju kongresa KD obrača na najbolj nazadnjaške sile, vendar pa njegove nesmiselne obtožbe na račun PSI ne morejo spremeniti dejstev.
Podobno stališče je zavzel tudi član vodstva PSI in zastopnik De Martinove struje Vittorelli v genovskem dnevniku «Lavoro». Vittorelli ugotavlja, da je lira izgubila 18 odstotkov svoje vrednosti v primerjavi s švicarskim frankom, da EGS namerava zvišati ceno mesa za 11 odstotkov, da cene nenehno ra-
l,||iii,,,,IItllllnilllIlln)ltlllIllllllllllllllllItllIlnllMllllllllllllllllllllllllllll;lllIlllllllllIIII(lllllmlllllllllIIB
VČERAJ DOPOLDNE NA SEDEŽU RK SZDLS
Odposlanstvo koroških Slovencev pri Ribičiču
V središču razgovora zaščita slovenske narodnostne skupnosti v Avstriji
(Od našega sodelavca) ^UBLjASa,' 27. - Predsednik _ Publiške konference Socialistične
. eze delovnega ljudstva Slovenije p..Ribičič je danes dopoldne v bli-Si°*;nos*l člana predsedstva repu-Rra 6 konference SZDL Slovenije nit Ca Kimovca . Žige in predsed-s 7? komisije za manjšinska in izid fnska vprašanja pri republiš-ta V?nferenci SZDL Slovenije Jože-^rimana sprejel delegacijo ko-
Ijali'*1 ^ovencev.
ki so jo sestav-
ini;
Predstavniki obeh osrednjih or-
r05,?acij — za Narodni svet ko-RiV ^ Slovencev dr. Jožko Tišler, 2 *E ^arasch in dr. Matevž Grilc-dr ^ezo slovenskih organizacij pa Cn' . ranci Zwitter, dr. Pavle A-sPiele 'n <^p'' 'I)ž' Franci Kin-
.Prijateljskem razgovoru so iz-iaU stališča, ki zadevajo zašči-?iovenske narodnostne skupnosti
Ob tem je Mitja Ri-VenX za§°tevil predstavnikom slo-b0s.Ke manjšine na Koroškem, da v ovenija in Jugoslavija tudi pfjffaudnje vsestransko podpirali Van.ia koroških Slovencev za njihovih pravic.
Z. z.
Kunčano zasedanje ttalijansko-Soslovanske mešane komisije
Ugoden potek kovinske izmenjave "N Italijo in SFRJ
^REOGRad, 27. — Pozno zvečer skoJe .vključilo zasedanje italijan-je J Jugoslovanske mešane komisi-havzrf- trgovinsko izmenjavo. Ob nika cnas(i italijanskega veleposla-v Beogradu Maccotta sta kon-
'ialist e-0tti,ev grobi naPad na so’
akcijg6 6 natetel na odločne redi ' ne samo v PSI, ampak tu-
vladuin-r-Stah le.vice KD' Po pre" da k- Cl ocer|i gre za poskus,
RakrS PEnovno ustvarili vzdušje, na tj10 i?. b‘l° pred 25 leti, in Vo j-	onemogočili	naveza-
laveo'9093 s	za obnovitev
Andr<f ,,?en,ra- Očitno pa skuša je hi 0 b iudi prikriti dejstvo, da Poln e®0Va Politika doživela po-spoHa n®uspeh, predvsem na go-V wkem podl-očiu. ZaseriIVa-Shln.g,onu se l'e zaključilo riinit* n!e finančnih in zakladnih načrt f0V' k' bi morali izdelati tam; *a nov' mednarodni mone-je .	'z sklepne resolucije
nistri ti^no’- da niso navzoči mi-neq-. ose9li nobenega konkret-°blaetm zupata, temveč da so po-dooioj1 sv°!e namestnike, da v °l<virninem- ^aSU 'zde*aJ° zadevni
Svetot?i' S? na. drugi deželni P°-d0|0v ni. komisiji sklenili za ne-
krajcf1 ^as odložiti razprave o Valca' |,rezervaBh. Predlog sveto-P$j j p so podprli svetovalci
čni dokument podpisala voditelja obeh delegacij, pomočnica zveznega tajnika za zunanjo trgovino Milica Žiberna in generalni ravnatelj v ministrstvu za zunanjo trgovino Ar-mando Fracassi. Na zasedanju so
proučili potek trgovinske izmenjave
med obema državama ter probleme, ki so v tej zvezi nastali v
zadnjem letu. Obe strani sta soglašali o potrebi po večjem sodelovanju, ki naj privede do okrepitve medsebojne izmenjave. Posebno pozornost so posvetili tudi izmenjavi
v okviru videmskih sporazumov o maloobmejnem prometu ter tudi na tem področju ugotovili potrebo po boljši ureditvi določil in seznamov proizvodov, ki jih predvidevajo o-menjeni sporazumi.
Obe strani sta z zadovoljstvom ugotovili, da najnovejši statistični podatki o jugoslovansko - italijanski izmenjavi kažejo, da se je italijanski izvoz v Jugoslavijo po nedavnem zastoju ponovno okrepil, kar dokazuje naravno komplementarnost obeh gospodarstev ter priča o tem, da so perspektive za okrepitev izmenjave med obema državama nedvomno ugodne.
, je treba dati poudarek političnim programom, ne pa zavezništvom, zagotovil pa je, da bo njegova, stranka po svojih močeh podprla Tanassijevo pobudo.
Tudi tajnik PSDI Orlandi je v intervjuju tedniku «L'Europeo» poudaril pomen Tanassijeve pobude ter s tem demantiral govorice, po katerih naj bi Tanassi sprožil svoj
ke. Orlandi je podčrtal, da skoraj nihče ne zanika potrebe po navezavi dialoga s socialisti in da ima Tanassijeva pobuda zaslugo, da predlaga konkretno proceduro za navezavo tega dialoga. Orlandi tudi pravi, da so bili nekateri stiki s PSI že vzpostavljeni ter navaja svoja srečanja z De Martinom, Vit-torellijem in Mosco. Tudi tajnik PSDI ugotavlja, da Andreottijeva vlada ni izpolnila svojih nalog predvsem glede gospodarske - obnove in zaščite trdnosti lire.
Scheel v Vatikanu
VATIKAN, 27. — Zahodnonemški zunanji minister Walter Scheel je obiskal danes Vatikan, kjer se je razgovarjal z državnim sekretarjem kardinalom Villotom. Govor je bil o najvažnejših mednarodnih vprašanjih s posebnim poudarkom na bližnjevzhodni krizi in na pripravah za sklicanje evropske konference o varnosti in sodelovanju, proučena pa so bila tudi vprašanja, ki se tičejo odnosov med ZRN in Sveto stolico.
sejo in da je brezposelnost vedno predlog brez podpore celotne stran-
bolj zaskrbljujoča, medtem ko de-	--	-*----•
lavci in gospodarski operaterji čakajo, da bi država storila svojo dolžnost in da bi se napolnila «vrzel oblasti«, ki jo je ustvaril Andreotti. Predsednik vlade se je v svojem včerajšnjem govoru skliceval na De Gasperija; k temu Vittorelli pripominja, da se je prav De Gasperi leta 1952, ko je bil gospodarski in družbeni položaj manj nevaren, tajno obrnil na Nennija, ki mu je obljubil pomoč pri zaščiti demokratične republike. Andreotti pa ne sledi De Gasperijevemu zgledu ter spričo položaja, ki ga s svojo vlado ne more več nadzorovati, namesto da bi iskal najširša zavezništva, maščevalno razkosa državo v dvoje z nevarnostjo, da bi večji kos prepustil opoziciji. Tudi Vittorelli je mnenja, da včerajšnji Andreottijev govor ni bil naperjen samo proti PSI, ampak proti levemu centru, kot tudi proti Fan-faniju, Moru, Rumorju in njihovim starim in novim prijateljem.
Dolžnost KD in vseh tistih, ki nočejo razkosanja dežele, pa je, da sestavijo vlado levega centra za rešitev krize, ki postaja vsak dan bolj nevarna. Treba je odgovoriti Andreottiju, zaključuje Vittorelli, vendar za ta odgovor ni mogoče čakati kongresa KD, ker bi tedaj bilo mogoče prepozno.
Tudi predstavnik levičarske struje KD «forze nuove» Donat Cattin meni, da je v včerajšnjem govoru prišel na dan «najslabši Andreotti«.
Argumenti njegove žolčne polemike proti PSI so brez vsakršne politične vsebine. Kvalunkvistični ton njegovega govora pa kaže na poskus, da bi ponovno ustvaril ozračje iz leta 1948, kot da bi ne minilo od takrat 25 let. Po mnenju Donat Cattina pa pomeni Andreottijev nastop tudi poskus, da bi izolirali levico KD v stranki ter onemogočili vsakršno spremembo desničarske linije.
V politično debato je posegel tudi Moro, ki je prav tako kot Donat Cattin ugotovil, da danes nismo več v položaju, kakršen je bil v petdesetih letih, da se je veliko stvari spremenilo ter se je afirmirala avtonomija socialistične stranke, glede katere ima Italija življenjski interes, da jo ščiti in utrjuje. Seveda kongres KD ne bo smel biti nekakšen referendum, na katerem naj bi izbirali med socialisti in liberalci, vsekakor pa je vprašanje zavezništev bistvenega pomena.
O predlogu podpredsednika vlade Tanassija o takojšnjem začetku posvetovanj za obnovitev levosredinske koalicije je danes zavzel javno stališče tudi tajnik PRI La Malfa.
La Malfa je potrdil svojo znano tezo, da je treba dati
Z ENODNEVNO ZAMUDO ZARADI NIXONOVEGA ODLAŠANJA
Jutri bodo zadnji ameriški vojaki zapustili ozemlje Južnega Vietnama
Zunanja ministrica ZRV Thi Binhova na uradnem obisku v Moskvi
Zunanja ministrica ZRV Thi Binhova oh svojem prihodu na uradni obisk v Moskvo. Dočakal jo je njen sovjetski
kolega Gromiko
llllllllllllllllllllllllllllIIlllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItlllHIllllllllllllllllllliIllIlIlIlIlllllllllllllllllllllllllllllllilIlIllilllMIllIlIllIllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllIIIlIlUllllllllllllllllllllllllllllinillllllllllllllllllllllllllllll
V OKVIRU PRIZADEVANJ ZA REŠITEV MEDNARODNE MONETARNE KRIZE
Zasedanje finančnih ministrov v Washingtonu se je zaključilo brez konkretnih rezultatov
Sklepna resolucija izraža kritiko gospodarski politiki ZDA - Novi denarni sistem naj bi slonel na sodelovanju in posvetovanju v okviru okrepljenega mednarodnega monetarnega sklada
WASHINGTON, 27. — Dvodnevno zasedanje finančnih ministrov dvajsetih držav se je zaključilo. Ministri so dali nalogo svojim namestnikom, da izdelajo okvirno shemo za reformo mednarodnega denarnega sistema. Kaže, da se vsi dobro zavedajo, da je vzpostavitev novega svetovnega denarnega sistema mogoča in da je u-resničljiva v krajšem roku, kot so do sedaj mislili. V sklepni resoluciji ugotavljajo finančni ministri potrebo po mednarodnem denarnem redu, ki naj bi slonel na sodelovanju in posvetovanju v okviru okrepljenega mednarodnega monetarnega sklada. O tem so se strinjali vsi zakladni in finančni ministri, ki so se udeležili washing-tonskega zasedanja. Podrobna preučitev sklepne resolucije kaže, da so si bili udeleženci dokaj enotni kar zadeva potrebo po mednarodnem monetarnem sistemu, ki naj bi slonel na stalnih toda prilagodljivih paritetah. Prvič je neki organizem, v katerem je bilo prisotnih toliko finančnih ministrov priznal koristnost «drsenja» posameznih deviz v gotovih razmerah.
RtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiuiMuiiirsiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Zastopniki zvezne skupščine pri Titu
člani predsedstva jugoslovanske zvezne skupščine med razgovorom s predsednikom Titom
(Od našega dopisnika) BEOGRAD, 27. — Predsednik republike Tito je sprejel danes v Belem dvoru člane predsedstva zvezne skupščine. Predsednik zvezne skupščine Mijalko Todorovič in člani predsedstva so obvestili predsednika Tita o najvažnejših rezultatih dela skupščine v zadnjih šti-
rih letih in nekaterih problemih, s katerimi se je skupščina soočevala. V razgovoru je bilo poudarjeno, da stojijo pred skupščino v prihodnji enoletni dobi, za kolikor je podaljšan njen mandat, resne naloge, posebno v zvezi z pripravo in spreje-mc-m nove ustave in novo organizacijo skuščine na osnovah dele-
gatskega sistema. Tito je izrazil zadovoljstvo, ker je med skupščino in drugimi organi zveze prišlo do soglasja o najvažnejših vprašanjih razvoja Jugoslavije in poudaril, da je sporazumevanje eno najvažnejših stvari v jugoslovanski socialistični samoupravni skupnosti
B.B.
Zaključni komunike vsebuje na dveh mestih posredno kritiko ZDA zaradi njene gospodarske politike, s katero se je hotela izogniti kritičnemu položaju svoje plačilne bilance. S tem v zvezi poudarja dokument pomembnost učinkovite notranje politike za uravnovešenje plačilne bilance. Obenem pa je v njem rečeno, da bi se morali izogibati nadzorstvu nad trgovino, kar zadeva plačilno bilanco.
«Skupina dvajsetih« je tudi dosegla načelni sporazum o potrebi po izboljšanju uravnovešenja plačilnih bilanc s primernim sistemom posvetovanj z mednarodnim denarnim skladom.
Italijanski zakladni minister Mala-godi, ki se je skupno z guvernerjem italijanske narodne banke Carlijem udeležil washingtonskega zasedanja, je v pogovoru s predstavniki tiska izjavil, da je srečanje dokazalo veliko enotnost prisotnih ministrov, še zlasti .ker so ZDA tokrat pokazale večjo voljo do sodelovanja. Kar zadeva rgformo mednarodnega denarnega sistema, je italijanski zakladni minister opozoril, da bo pot do reforme dolga in težavna. Obstajajo namreč še mnoga odprta vprašanja. Sicer pa se vse države strinjajo,' da je potrebno čimvečje sodelovanje.
Ministra Malagodija in guvernerja Carlija so tudi vprašali, kakšne so perspektive za hiter prehod s sedanjega, drsečega tečaja k stalnemu tečaju, čeprav prilagodljivemu, o katerem govori sklepna resolucija zasedanja. Oba sta dejala, da je za sedaj nemogoče karkoli predvideva--ti, poudarila pa sta da je nedavni denarni vihar pripomogel’ k premostitvi mriogih ovir, o katerih je v preteklosti prevladovalo mnenje, da so nepremagljive.
Zasedanje ministrov za poljedelstvo EGS
BRUSELJ, 27. — V Bruslju se je začela razprava med ministri za poljedelstvo EGS o določitvi novih cen kmetijskih proizvodov za poslovno dobo 1973-74 ter o predlogih evropske komisije za ponovno ustanovitev enotnega kmetijskega trga, ki so ga zadnji razpleti denarne krize spravili v nevarnost.
Od vsega začetka je bilo jasno, da so stališča raznih vlad zelo različna. Ena najbolj spornih točk je bil predlog komisije EGS, da bi izkoristili povečanje cen kmetijskih proizvodov za to, da bi uvedli sistem enotne cene za kmetijske proizvode za vso evropsko skupnost.
Današnje zasedanje je pokazalo različna stališča posameznih delegacij o teh predlogih, še zlasti velika je razlika v stališčih Francije in Zahodne Nemčije. Francoski minister Chirac je izrazil v bistvu pozitivno sodbo o predlogih komisije ter podprl določitev novih cen in ponovno uveljavitev enotnosti v okviru «zelene Evrope«. Nemški minister Ertl pa je poudaril, da je ponovna uveljavitev enotnega kmetijskega trga povezana s povrat-
kom k sistemu stalnih tečajev posameznih valut.
Italijanski minister za poljedelstvo Natali je pohvalil prizadevanje komisije, da bi razširili razpravo s področja cen na splošna vprašanja skupne poljedelske politike. Končni cilj bi moral biti, je dejal Natali, ponovna ustanovitev in okrepitev skupnega poljedelskega trga, s čimer se strinjajo vse delegacije.
Natali je dejal, da se italijanska delegacija do sedaj ni izrazila o posameznih predlogih za zvišanje cen kmetijskih proizvodov, ker meni da je za to še prezgodaj.
O predlogih komisije sta izrazili negativno mnenje belgijska in britanska delegacija., Britanci so mnenja, da ni umestno povezovati razprave o ceni kmetijskih proiz vodov z vprašanji, ki so nastala v zvezi s sedanjim denarnim položajem. Izrazili so se tudi proti povišanju cen.
Medici pri Goldi Meir
JERUZALEM, 27. — Italijanski zunanji minister Medici je imel danes na sedežu parlamenta drugi zaporedni razgovor s svojim izraelskim kolegom Ebanom. Na srečanju, ki je delno potekalo na štiri oči, delno pa ob navzočnosti uradnih delegacij, so posvetili na j več jo pozornost bližnjevzhodni krizi in perspektivam njenega razpleta. E-ban je govoril o sedanjem položaju ter o stališčih izraelske vlade do morebitnih mirovnih pogajanj. Medici pa je svojemu izraelskemu kolegu poročal o svojih nedavnih obiskih v Egiptu, Libanonu in Saudo-vi Arabiji.
Po srečanju na sedežu parlamenta je Medicija sprejel predsednik republike Shazar, sledil pa je razgovor s predsednico vlade Guldo Meir. Tudi tu je bilo v ospredju vprašanje bližnjevzhodne krize.
iiiiiiiiiiuiiiiimiiuiiiiimiimmiiiiiiiiiniiimuniiiiiiniiiiiimiiiimmmmmiiiiiimiiiiiiiiiiuiiimuuiiiiiii
PREDSEDNIK ZIS BIJEDIČ V DAKI
Kangla deš docela podpira politiko neuvrščenosti
DAKA, 27. — Vladna predsednika Jugoslavije in Bangla deša in njuni sodelavci so danes skoraj ves čas posvetili razgovorom, v katerih so, v duhu prijateljstva in popolne odkritosti, izmenjali misli o aktualnih mednarodnih vprašanjih, o mednarodnem sodelovanju, o politiki neuvrščenosti, pripravah za bodoči sestanek neuvrščenih na vrhu in dvostranskih odnosih. Pri tem je bila ugotovljena enakost, oziroma velika podobnost pogledov o vprašanjih, ki so bila predme razprav. Po kratkem plenarnem sestanku sta predsednika nadaljevala sama razgovore, prav tako njuni sodelavci v dveh skupinah za politična in gospodarska vprašanja. Na plenarnem sestanku se je premier Rahman med drugim zahvalil Jugoslaviji za vsestransko pomoč v naporih Bangla deša za polno mednarodno afirmacijo in poudaril, da Bangla deš želi doseči to afirmacijo izključno na načelih samostojnosti, neodvisnosti in politike neuvrščenosti. Rahman je nadalje prikazal svoje poglede na rešitev vprašanj na indijski podcelini, posebno na odnose s Pa kistanom, in pri tem dejal, da je nemogoče pričeti z reševanjem teh vprašanj, dokler Pakistan ne prizna Bangla deša. Večji del razgovorov je bil posvečen politi ki neuvrščenosti. Pri tem je predsednik Bijedid podprl željo Bangla deša, da se tudi formalno uvrsti v gibanje neuvrščenih. Znano
je namreč, da so med neuvršče nimi državami, posebno med arabskimi državami, zaradi njihovih odnosov s Pakistanom, razna miš ljenja glede polnopravnega sprejema Bangla deša med neuvrščene države. Domneva se, da se bo to vprašanje med pripravami za kon ferenco neuvrščenih na vrhu raz čistilo. V zvezi s tem se v Daki pozdravlja Bangla deš kot ščeno državo.
neuvr
Uradni protest SFRJ pri grški vladi
ATENE, 27. — Jugoslovanski veleposlanik v Atenah Drago Vučinič je danes po nalogu svoje viarie ooi-skal grško zunanje ministrstvo, kjer je vložil energičen protest zaradi nedavne izjave namestnika grškega zunanjega ministra gospoda Aminosa Kavalieratosa. Veleposlanik Vučinič je zahteval uradno pojasnilo tistega dela izjave, ki se nanaša na Jugoslavijo, posebno na trditve, da Jugoslavija baje umetno ovira nadaljnji hitrejši razvoj jugoslovansko - grških odnosov. Jugoslovanski veleposlanik je posebno opozoril na nesprejemljive trditve Kavalieratosa o umetnem značaju makedonske nacije, kar globoko žali ne samo makedonski narod, temveč vse narode Jugoslavije.
SAIGON, 27. — Kaže, da se bosta umik ameriških čet iz Vietnama in osvoboditev vojnih ujetnikov obeh strani zaključila z enodnevno zamudo, ki jo gre pripisati štiridnevnemu zastoju ob Nixonovi odločitvi, da prekine umik ameriških čet dokler mu ni Patet Lao zagotovil osvoboditev devetih ameriških ujetnikov, ki so bili v Laosu.
Ameriški glasnik v Saigonu je objavil dokončni koledar osvoboditve zadnjih vojnih ujetnikov ter umika približno 6000 ameriških vojakov, ki so še v Južnem Vietnamu. ZRV je danes osvobodila 32 Američanov, po katere sta prileteli letali iz ameriškega oporišča Clark na Filipinih. Jutri zjutraj bo Patet Lao osvobodil devet ameriških vojakov in kanadskega civilista, ki so v njegovih rokah, jutri popoldne pa bo Severni Vietnam izpustil še 40 ameriških pilotov. V četrtek, 29. marca, se pravi en dan po zapadlosti roka, ki ga določa pariški sporazum o premirju, bo Hanoi osvobodil zadnjih 67 a-meriških vojnih ujetnikov.
Kar zadeva umik ameriških čet, je ameriški glasnik sporočil, da bo zadnji Američan zapustil Vietnam v četrtek, 29. marca ob 17. uri (10. uri po italijanskem času). Danes popoldne bo zapustilo Južni Vietnam 900 Američanov v dveh naslednjih dneh pa bodo odšli vsi ostali.
Severni Vietnam in ZDA so dosegli sporazum tudi o prenehanju dejavnosti štiristranske vojaške Komisije, k’ bi po pariškem sporazumu morala prenehati danes opolnoči: domenili so se, da se bo vloga štiristranske vojaške komisije zaključila 31. marca.
Medtem se vojaška dejavnost nadaljuje na vsem Indokitajskem polotoku. V Vietnamu je prišlo do vrste kršitev premirja, v Kambodži pa so ameriški strateški bombniki B—52 zelo ostro bombardirali osvobojeno področje nekaj kilometrov od Phnom Penha,' še zlasti vzdolž ceste štev. 1. Po vesteh iz ameriških vojaških krogov kaže, da so ameriška bombardiranja v Kambodži dosegla v teh dneh svoj višek. Kljub temu pa so osvobodilne enote znatno okrepile svojo ofenzivo v okolico Phnom Penha. Uspelo jim je tudi zasesti vrsto vladnih postojank približno 20 kilometrov severozahodno od glavnega mesta.
Sinoči je prispela v Moskvo na uradni obisk zunanja ministrica ZRV Ngujen Thi Binhova. Sestala se je s svojim sovjetskim kolegom Andrejem Gromikom. Po poročilu sovjetske tiskovne agencije TASS je bil sestanek zelo prisrčen. Oba zunanja ministra sta si izmenjala mnenja o raznih mednarodnih vprašanjih. ki zadevajo obe državi. Thi Binhova je izrazila hvaležnost vietnamskega ljudstva CK KP SZ in sovjetskemu ljudstvu za dragoceno pomoč, ki je odločno pripomogla k zmagi svobode in neodvisnosti. Gromiko je, kot poroča TASS, ponovno poudaril solidarnost sovjetskega ljudstva z Vietnamci, ki se borijo za dosledno izvajanje pariškega mirovnega sporazuma ter za uresničitev trajnega miru v Vietnamu.
Kanadski zunanji minister Sharp je danes sporočil v poslanski zbornici, da se Kanada obvezuje, da bo obdržala svoje opazovalce v okviru mednarodne nadzorne komisije v Južnem Vietnamu do 31. maja. S tem je Sharp podaljšal za 60 dni prvotni rok. Zunanji minister je vsekakor poudaril, da se bo Kanada po tem roku umaknila, če ne bo prišlo do izboljšana pogojev, v katerih mednarodna komisija deluje.
ČUENLAJEVE IZJAVE V PEKINGU
Morda že aprila odprtje kitajskega urada za stike v ZDA
PEKING, 27. — Na sprejemu, ki ga je afriški diplomatski zbor v Pekingu priredil ob obisku predsednika Kameruna Ahmadouja A-hidija, je kitajski ministrski predsednik Čuenlaj izrazil zadovoljstvo svoje vlade in kitajskega ljudstva ob sporazumu, po katerem bodo 29. marca Američani dokončno zapustili Vietnam. V svojem govoru je omenil tudi vprašanje pakistanskih ujetnikov v Indiji.
Dejal je, da so Američani dvignili mnogo prahu zaradi 600 ujetnikov, ki so jih imeli v Severnem Vietnamu, medtem ko nihče ne skrbi za 80.000 pakistanskih ujetnikov, ki se nahajajo v Indiji kljub temu, da je bila o tem vprašanju razprava v generalni skupščini in v varnostnem svetu OZN. «Gre očitno za razliko v barvi kože«, je dejal kitajski vladni predsednik novinarjem.
Čuenlaja so prisotni novinarji vprašali kdaj bo Kitajska odprla v Washingtonu urad za stike z ZDA. «Ta mesec gotovo ne,« je odgovoril čuenlaj, ni pa izključil možnosti, da bi do odprtja urada lahko prišlo že prihodnji mesec.
PRIMORSKI DNEVNIK
TRŽAŠKI DNEVNIK
V DRUGI ZAKONODAJNI KOMISIJI
Seja o kraških rezervatih odložena za nedoločen čas
Odložitev je predlagal Virgolini (KD), ki so ga podprli svetovalci PSI in PSD!
Včeraj popoldne se je zopet sestala druga deželna zakonodajna komisija, ki ji načeluje svetovalec Dal Mas (PSDI), da bi nadaljevala razpravo o kraških rezervatih. V začetku seje je svetovalec Virgolini (KD) predlagal, naj bi sejo odložili, in sicer zaradi tega, ker sta bili hkrati z drugo komisijo sklicani tudi prva in peta komisija in ker so nekateri svetovalci člani več komisij. Z odložitvijo bi bila tudi dana svetovalcem možnost, da se temeljiteje seznanijo z dokumenti, ki v zvezi s kraškimi rezervati še vedno prihajajo na naslov deželnih organov.
Svetovalec Slovenske skupnosti Štoka je postavil zahtevo, naj bi sploh odložili razpravo o kraških rezervatih, po mnenju prisotnih svetovalcev pa je v sedanji fazi, to se pravi v času, ko je v teku splošna razprava o zakonu, nemogoče zahtevati njene prekinitve. K besedi so se priglasili še odbornik za kmetijstvo Comelli ter svetovalci Godnič (KPI), Pittoni (PSI), Zor-zenon, Donadel in Moschioni (KPI). Pittoni je naglasil, da je treba zakon tolikšnega pomena, kakršen je zakon o kraških rezervatih, obravnavati preudarno in je zato podprl Virgolinijevo zahtevo po odložitvi seje, predstavniki komunistične skupine pa so nasprotno zahtevali, naj bi se seja nadaljevala, kolikor se večina ne bi izrekla o dokončni odložitvi celotne razprave.
di občinski svetovalec G. Marehe-sich. S tem bo D’Antoni odslej predstavljal v deželnem svetu novo koalicijo in ne več socialdemokratske stranke (PSDI). V tej zvezi naj omenimo, da je D’Antoni že pred časom menjal politično prepričanje ter prestopil iz PRI v PSDI.
Delo deželnega odbora
. V ponedeljek dopoldne se je pod vodstvom predsednika Berzantija sestal deželni odbor. Na predlog odbornika za urbanistiko De Car-lija je odbor sprejel sklep o porazdelitvi vsote 90 milijonov lir (po zakonu štev. 60 iz leta 1971) med deželne občine, ki so zaprosile za delno kritje stroškov pri sestavi urbanističnih načrtov.
Na predlog odbornika Comellija je deželni odbor nato nakazal 500 milijonov lir za razvoj žlahtnih kul-
tur v Furlaniji - Julijski krajini. Sprejet je bil tudi Comellijev predlog o izplačilu 128 milijonov lir zavarovalnicam, ki prevzemajo ri-ziko v zvezi z zaščito posevkov pred točo.
Urnik za oddajo Vanonijevih prijav
Urad za stike z občinstvom pri tržaški finančni intendanci sporoča, da bo urad v palači na Trgu Pan-fili 2, ki sprejema prijave dohodkov Vanoni, v dneh 29, 30. in 31. marca posloval po naslednjem urniku: od 8. do 14. ure in popoldne od 17. do 20. ure.
• V četrtek bo v Prosvetnem domu na Proseku kongres sekcije K Pl Prosek - Kontovel. Za federacijo bo prisoten Dolfi Wilhelm.
LJUDSKA PETICIJA ZA PREPOVED FAŠISTIČNIH ORGANllACU
ANPI poziva demokratično javnost na dosleden boj proti fašizmu
Poudarjena nujnost takojšnjega reagiranja na fašistične provokacije - Odgovornost in pomembnost akcije včlanjenih organizacij
Sinoči se je sestal v divorani pokrajinske Nove delavske zbornice — CGIL v Ul. Pondares antifašistični odbor, ki je obravnaval vprašanje enotnega nastopa pri najširši javnosti v zvezi s pobudo, ki jo je sporočila Vsedržavna zveza partizanov Italije — ANPI o ljudski peticiji, ki zahteva prepoved fašističnih in pol vojaških fašističnih organizacij.
Seje so se udeležili predstavniki raznih strank, sindikatov in drugih združenj, ki so včlanjeni v antifašistični odbor. Navzoča je bila tudi predstavnica SKGZ in drugih slovenskih organizacij Nadja Kri-ščaik.
Poročilo o nameravani akciji Vsedržavnega združenja partizanov Italije je podal predsednik združenja Arturo Calabria, ki je v svojem govoru pojasnil globoke nagibe ak-
iiHiiHiiiiiiiiiiimuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinuiiiiHiiiiiiiiiiiiiH
ZARADI STAVKE USLUŽBENCEV
Pri glasovanju o predlogu so se za
Virgolinijevem odložitev seje izrekli svetovalci KD (razen Ra-manija, ki se je vzdržal), PSI in PSDI. Komunistični svetovalci so glasovali proti, svetovalec Slovenske skupnosti Štoka pa se je vzdržal. S tem je bila seja odložena za nedoločen čas, kajti za novo sejo ni bil določen noben datum. Pred zaključkom seje je Pittoni napovedal, da bo PSI na skorajšnjem sestanku načelnikov svetovalskih skupin v deželnem svetu postavila formalno zahtevo, naj se razorava o zakonu o kraških rezervatih dokončno odloži.
Avtobusi javnih in zasebnih podjetij bodo jutri ustavljeni od 9. do 14. ure
V nedeljo bo celodnevna stavka ■ la, bodo avtobusi ustavljeni od
V torek, 3. opri-15. do 18.
ure
Mesto in okolica bosta jutri za nekaj ur brez avtobusov.. Tako je sklenil deželni koordinacijski odbor sindikatov šoferjev javnih in zasebnih avtobusnih podjetij, potem ko je na predvčerajšnji seji ugotovil, da so stališča delodajalcev pri obnavljanju delovne pogodbe v neskladju z zahtevami uslužbencev teh podjetij. Vprašanje javnih prevozov sploh že veliko časa čaka na ustrezne reforme, ki naj bi bistveno spremenile težke pogoje, s kakršnimi se po vsej državi soočajo uslužbenci na tem področju. Takšnemu stanju se je pridružil še negativen odnos delodajalcev pri sklepanju nove delovne pogodbe, zato so sindikati prevoznikov CGIL, CISL in UIL sklenili začeti s stavkovnim gibanjem.
Zaradi stavke uslužbencev javnih in zasebnih avtobusnih podjetij bodo av-
, ,	,	. -	,	• , tobusi jutri ustavljeni od 9. do 14.
katepm__ga,_obvesca,jla je pmto- ^ ^ ^ torej y zgodnjih ju.
tranjih urah, ko mora večina ljudi na delo ali v šolo in v popoldanskih in večernih urah, ko se vračajo domov. Največje težave bodo tako ob uri kosila.
Koordinacijski odbor sindikatov je oklical stavko tudi za nedeljo, 1.
Deželni svetovalec D’Antoni ni več predstavnik PSDI
Svetovalec D'Antoni je včeraj naslovil na predsednika deželnega sveta Ribezzija posebno pismo.
pil k neodvisni koaliciji Furlanije-Julijske krajine, ki se je pred kratkim porodila v naši deželi in v kateri sta organizacija «Friuli In-dipendente» (to je politična formacija neodvisnih Furlanov, ki ji predseduje Videmčan S. Rapetti) in Tržaško neodvisno gibanje, ki ga vo-
...............umi..........................
PO NEDELJSKEM POKRAJINSKEM KONGRESU
Prihodnji teden se sestane novoizvoljeno vodstvo K D
Verjetno zavezništvo morotejcev z delom levice in strujo Colomba - Zagotovljena ponovna izvolitev dosedanjega tajnika Colonija
aprila, ko bodo avtobusi ustavljeni ves dan in v torek, 3. aprila, ko ne bodo vozili od 15. do 18. ure. Obenem so sklenili, da bodo do torka, 3. aprila ukinjene tudi vse avtobusne najemne službe, kar pomeni, da bodo do tega datuma ukinjeni vsi izleti.
Na predvčerajšnji seji so se tudi domenili, da bodo v dili v Trstu deželno manifestacijo z udeležbo vseh delavcev prevozniške stroke. Namen manifestacije je v tem, da bi seznanili javnost s svojimi upravičenimi zahtevami.
Po točki e) drugega člena Posebnega statuta z dne 5.10.1954 je država dolžna nuditi državljanom, ki pripadajo «jugoslovanski etnični skupinh obrazce v njihovem materinem jeziku. Zato moramo ugotoviti, da je pomanjkanje slovenskih
___obrazcev za prijavo letnih dohod-
kratkem prire- - kov očitna kršitev Posebnega statuta. Je pa tudi kršitev ustavnih določil, po katerih so vsi državljani enakopravni v svojih dolžnostih, pa tudi v svojih pravicah! Zato proti takemu ravnanju protestiramo.
Pokrajinski odbor Krščanske demokracije, ki je bil izvoljen v nedeljo na kongresu, se bo sestal šele v sredini prihodnjega tedna, da izvoli tajnika in petnajstčlansko ožje vodstvo stranke. Trenutno še ni bilo nobenih stik.;v med strujami, da bi se podrobneje dogovorili o zavezništvih in o novi večini, ki naj vodi stranko, oziroma je tajnik Coioni samo potrdil zaključno izjavo. ki jo je že dal na kongresu, ko je dejal, da sprejema na znanje pristanek predstavnika struje »forze nuove* Masutta in predstavnika struje «impegno democratico* Perinija na vabilo za sodelovanje.
Na osnovi teh izjav pa je že možno še kar točno predvideti bodočo večino v novem pokrajinskem vodstvu. Na kongresu je bilo namreč izvoljenih 30 članov odbora, katerim se po statutu pridružijo še trije: predstavnica ženskega gibanja Bennijeva (ki je blizu moretej-ski struji), predstavnik mladinske organizacije Zanini (ki je blizu le vici) in tajnik mestnega odbora stranke Ghersi (ki je morotejec). Morotejd imajo torej lastnih na kongresu izvoljenih 14 članov, ki se jim pridružita še omenjena predstavnika, poleg tega pa lahko računajo na zavezništvo z delom le vice (Masutto) in na štiri predstavnike Colombove struje «impegno de mocratico», ali skupaj na 21 od 33 članov pokrajinskega odbora, ki i-majo volilno pravico. Na sejah pokrajinskega odbora KD so namreč s posvetovalnim glasom prisotni tudi bivši tajniki stranke, župani, odborniki. načelniki skupin v pokrajini, v tržaški in okoliških občinah, poslanca in drugi, tako da naraste izvršni odbor na skupno nad 70 ljudi in se pretvori v nekakšen majhen strankarski parlament.
Strankino vsakodnevno politiko zaradi tega vodi 15-članski izvrš ni odbor, ki ga sicer izvoli pokrajinski, ki pa je ponovno razdeljen po strujah v skladu z razporeditvijo notranjih sil v stranki, kot izhajajo iz kongresnih rezultatov. Pokrajinski odbor izvoli tajnika, ki pa imenuje odgovorne za posamezne oektorje (namestnike tajnika, za gospodarstvo, za kulturo, krajevne
večina, ki se je ustvarila znotraj stranke.
Trenutno je torej zagotovljena potrditev dosedanjega tajnika Colonija, glede ostalih mest v ožjem vodstvu KD pa bo prišlo v prihodnjih dneh do posvetovanj med strujami in do sestave nove večine ter končno do imenovanja na seji pokrajinskega odbora, ki bo, kot že rečeno, sredi prihodnjega tedna.
Danes v Trebčah zborovanje o rezervatih in o gorskih skupnostih
Danes bo v Ljudskem domu v Trebčah javna razprava o gorskih skupnostih in kraških rezervatih, ki jo prireja krajevna sekcija KPI «Zorko Kralj». Uvodno poročilo bo imel dolinski župan in deželni svetovalec Dušan Lovriha.
OD DANES DALJE
Cariniki bodo stavkali kar dvanajst dni
Sindikalne organizacije carinikov so včeraj spet oklicale stavko. Tokrat bo protestno gibanje trajalo kar dvanajst dni in sicer od danes do 8. aprila. Ker se ob takšnih dolgih stavkah neizbežno pojavlja jo velike težave na mejnih prehodih, so na vladni ravni sklenili, da bodo v mejah možnosti omogočili čim normalnejši potek prometa z okrepitvijo službe finančnih stražnikov. Slednji bodo poskrbeli za ureditev najnujnejših carinskih poslov, vsaj kar zadeva tiste tovornjake, ki so namenjeni v tujino in so že opravili zadevne posle na notranjih carinarnicah ter za tuje tovornjake, ki so namenjeni na notranje carinarnice.
Posledice ponovne stavke carinikov bodo kljub omenjenim ukrepom najbrž spet občutili predvsem na proseški železniški postaji, kjer so že ob stavki, ki je bila pred dvema tednoma, nastale velike težave.
48-urna stavka nočnih čuvajev
Sindikalne strokovne organizacije CGIL, CISL in UIL so oklicale 48-urno vsedržavno stavko nočnih čuvajev. Stavka se začne danes ob 7. uri in se bo zaključila jutri ob 7. uri. S tem ukrepom nameravajo nočni čuvaji protestirati nad odnosi delodajalcev pri obnavljanju delovne pogodbe. V ta namen so za danes sklicali tudi dve delavski skupščini. Prva bo ob 10. uri, druga pa ob 16. uri na sindikalnem sedežu v Ul. Spiridione 7.
Včeraj sta poskusili samomor dve ženski. 32-letna Vera Dusich por. Rosignan s Trga Perugino 3 je zaužila več uspavalnih tablet. Ozdravela bo v petih dneh.
Hujše posledice pa je imel poskus samomora 36-letne egiptovske državljanke Hervane F-lzahman, ki je skočila s četrtega nadstropja hotela Roma v Ul. Ghega. Pri padcu na dvorišče je utrpela notranje poškodbe, zlom reber in poškodbe hrbtenice, zaradi česar so jo pridržali na kirurškem oddelku s prognozo okrevanja v enem mesecu.
cije in njeno skladnost s političnimi dogodki, v katerih živimo. Gre za boj proti odkritemu in zakrin-
ciani. Canciani bo govoril jutri ob isti uri tudi pred podjetjem IRET. Jutri bo ob 16.20 govoril pred to-
kanemu fašizmu ter še posebej | varno Italsider tajnik federacije
proti tistemu fašizmu, ki se poraja v Trstu in ki igra pomembno vlogo pri obujanju in organizaciji fašističnih sil ne samo v krajevnem merilu, temveč tudi na širših področjih, ki segajo tudi čez meje Italije same. V okvir te fašistične dejavnosti spadajo atentati, telefonska prisluškovanja itd. Vsa ta dejavnost opravičuje zahteve, ki so navedene v ljudski peticiji. Te zahteve obvezujejo antifašiste, ki marajo, upoštevajoč vse stvarne razmere v svojem okolišu, mobilizirati vse svoje sile, premostiti vse težave, zato da bi podpisovanje peticije doseglo največji učinek.
V	naslednjih odstavkih je predsednik Calabria orisal konkretne akcije v povezavi z raznimi proslavami, ki bodo v prihodnjih mesecih ter je omenil možnost antifašističnega tedna med 25. aprilom in 1. majem.
Predsednik ANPI Calabria je poudaril, da peticija, čeprav je njen pobudnik ANPI, nima nekega posebnega naslova, kar omogoča vsem antifašističnim strankam in gibanjem, da nastopajo samostojno.
V	diskusijo so posegli številni člani odbora. Med drugimi je Nadja Kriščak menila, da bi bilo treba določiti rok za zbiranje podpisov. Pozneje je poročevalec pojasnil, da osrednje vodstvo združenja ni hotelo določiti strogega roka, ker vsa akcija poteka med drugim v okviru 30-letnice oboroženega upora v Italiji.
Sledile so intervencije številnih članov odbora. Med drugimi je To-minez govoril o miljski občini ter izrazil mnenje, da bodo na tistem področju zbrali morda 6.000 ali še več podpisov. Nadalje je govoril sen. Vittorio Vidali, ki je med drugim menil, da bi bilo treba odgovarjati vsak dan na fašistične provokacije. Med drugim je obžaloval, da tržaški delavci in demokratična javnost niso odgovorili s stavko na fašistični poskus požiga sedeža v Ul. Pondares.
Na kraju so navzoči sprejeli naslednje sklepe: 1. antifašistični odbor naj se poveže s protifašističnimi strankami na pokrajinski ravni: 2. odbor naj se sestane prihodnji torek; 3. včlanjene organizacije naj izkoristijo vse manifestacije za popularizacijo peticije.
• KPI bo priredila danes ob 12.15 zborovanje pred tovarno «Stahili menti meccanici Triestini*, na katerem bo govoril član tajništva odgovoren za tovarne, Giorgio Can-
iiiiuiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiuiiiuuiiiuuiiiimiimmnmmHimnniHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmimiiiiiiiimiii
NA SREČO NI BILO NIČESAR
Giorgio Rossetti.
Sestanek članov sveta in izvoljenih predstavnikov Slovenske skupnosti
V ponedeljek, 26. marca, so se na Repentabru sestali izvoljeni predstavniki Slovenske skupnosti v vseh krajevnih upravah na Tržaškem ter člani sveta Slovenske skupnosti. Po uvodnih besedah župana Mihe Guština je deželni svetovalec or. Drago Štoka obširno spregovoril o aktualnih vprašanjih, pri čemer je zlasti poudaril problematiko kraških rezervatov, gorskih skupnosti, gradnje velikih infrastruktur, kot so npr. tovorno postajališče pri Fernetičih, barkov-ijanska vpadnica in ostalo avtocestno omrežje na Tržaškem.
Kar zadeva kraške rezervate, je prišla v razpravi jasno do izraza zahteva Slovenske skupnosti, naj se razprava o deželnem zakonskem osnutku prekine že na ravni pristojne deželne komisije in naj se izvede široko posvetovanje zlasti z zainteresiranimi lastniki zemljišč, krajevnimi organizacijami ter občinskimi upravami.
O vprašanju gorskih skupnosti so prisotni predvsem obžalovali, da je večina v deželnem svietu zavrnila spreminjevalne predloge deželnega svetovalca Slovenske skupnosti dr. D. Štoke, ki je zahteval, naj v gorskih skupnostih polno upoštevajo prisotnost slovenskega življa. Slovenska skupnost si bo zato še da Ije prizadevala za spremembo sprejetega deželnega zakona.
Pri razpravi o programiranjih infrastruktur, kot npr. novi naftovod, je prišla do izraza zlasti zaskrbljenost Slovenske skupnosti, da bi morda ne prizadele nepopravljive škode slovenskim kmetom in tudi celotni slovenski narodni skupnosti. Zato so prisotni sklenili posredovati na vseh nristojnih mestih, da se zaščitijo življenjske koristi naše manjšine.
Glasbena matica
Trst
VEST PO TELEFONU: BOMBA NA UNIVERZI
Domnevajo, da gre za ustrahovalno akcijo dobro zna-nih krogov - Danes na univerzi koncert študentskega pevskega zbora «V. Vodopivec» iz Ljubljane
Zmanjkali so slovenski obrazci
• Delavska zbornica UIL sporoča, da je bil njen tajnik Carlo Fabric-ci na zadnjem vsedržavnem kongresu UIL v Riminiju izvoljen v centralni odbor in v izvršni odbor, razmnoženih tiskovin, za letos pa UIL.	' jih še niso razmnožili.
Pred dnevi smo poročali, da letos še ni slovenskih tiskovin za letno prijavo dohodkov, zdaj pa smo slučajno izvedeli, da so te tiskovine že pošle. Pozanimali smo se, kako je to mogoče in izvedeli, da so letos res pošli zadnji izvodi lani
iiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiniimtiiiHiiiuiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiMiiiiiiiiiimiiimiiHHimiii
POSLEDICE IGRANJA Z MUNICIJ0
16-letni mladenič iz Trebč ranjen pri eksploziji naboja
Naboj je našel blizu Ljudskega doma in ga vrgel v ogenj
Sinoči, kmalu po 19. uri so sprejeli v kirurškem oddelku glavne bolnišnice 16-letnega Dina Kralja iz Trebč 137. Zaradi globoke rane n?, desnem palcu ga bodo pridržali na zdravljenju vsaj pet dni.
Mladi Trehenc se je ranil zaradi neodgovornega igranja s puškinim nabojem, ki ga je našel, ko se je igral s prijateljem IValterjo
s prijamijem vvalterjom Mil uprave'organizacijo, tisk itd.), kjer j kovičem blizu trcbenskega Ljud
torej prihaja do izraza izključno I skega doma. Ko sta fanta našla
zarjaveli naboj, sta se najprej poigrala z njim, nato pa sta zakurila z dračjem ogenj in vrgla naboj v plamene. Seveda je po nekaj trenutkih naboj eksplodiral, drobec pa je Kralja ranil, na srečo samo v palec
Ker je močno krvavel, se ga prepeljali v bolnišnico z zasebnim avtomobilom. Nj pa bilo hudega, saj so mu samo zašili globoko rano, vendar so ga iz previdnosti vseeno pridržali v bolnišnici
Zopet se je pojavil «telefonski teroriste: včeraj ob 17.20 je neznanec telefoniral na centralo nove univerze in zagrozil, da bo po 15 minutah eksplodiral peklenski stroj, ki so ga namestili v veliki dvorani inštituta za risanje. Telefonistka je takoj obvestila rektorja univerze prof. De Ferro; ta je najprej ukazal, naj izpraznijo vse ogrožene prostore, potem pa je obvestil kvesturo. S kvesture so poklicali komisarjat, ki je v bližnji Ul. Giulia in po nekaj minutah so prihiteli na kraj številni agenti pod vodstvom podčastnika Vaselli-ja.
Ko so se študentje, profesorji in drugo osebje oddaljili, so policisti, katerim se je medtem pridružilo tudi nekaj agentov političnega oddelka kvesture, začeli s skrbno preiskavo po vseh prostorih. Dela so imeli seveda veliko, saj inštitut za risanje obsega med drugim tudi prostore nekdanje univerzitetne menze. Približno ob 19. uri so ugotovili, da ni nikjer nobene bombe ne drugih eksplozivnih nabojev.
Eni sodijo, da je šlo za «domisli-co» študenta, ki ni hotel na lekcijo. Vendar pa je najbolj razširjeno in verjetno tudi mnogo bolj utemeljeno mnenje, da je «grožnja» političnega značaja. V teh dneh so na univerzi zasedanja in skupščine v zvezi z univerzitetno reformo, ki jo je predlagal minister za šolstvo Scalfaro in ki zasluženo uživa sloves «protireforme». Včeraj popoldne je blizu inštituta zasedal «od-bor za agitacijo na univerzi* in marsikomu ni tako zavestno politično delovanje študentov pogodu Poleg tega bo nocoj v prostorih u-niverzitetnega študentskega doma koncert zbora «V. Vodopivec* iz Ljubljane in tudi take kulturne pobude motijo občutljiva ušesa dobro znanih krogov. V bistvu, pravi večina študentov, gre za ponoven poskus ustrahovanja za vzbujanje politične napetosti- in narodnostne mržje na univerzi, kjer je velika večina študentov in učnega osebja odklonila tako eno kot drugo.
Ul. Madonnina 19 Cilenški časnikar in član sekcije za zunanje zadeve KP čila Gabriel Banchero na temo: «Čile po zadnjih volitvah*.
®V petek, 30. marca bo ob 20. uri 1 govoril v krožku «Che Guevara* v
Tržačan obsojen zaradi tihotapstva
Kljub temu, da je Paolo Dorise iz Trsta predvčerajšnjim zatrdil na mejnem prehodu pri Pesku, da je prišel v Jugoslavijo samo po bencin, mu je carinik rekel, naj odpre prtljažnik. Takrat je Dorise pritisnil na plin, skoraj zbil carinika in pobegnil. Tudi takojšnje sporočilo na postajo milice v Kozini je bilo prepozno, ker je Dorise že šinil mimo.
Nedolgo zatem pa so ga vseeno prijeli, ko je zapeljal iz gozdiča v bližini Herpelj. V gozdu pa so miličniki odkrili štiri vreče ženskih oblačil vrednih skoro pet milijonov starih dinarjev.
Po hitrem sodnem postopku so ga obsodili na 10 dni zapora in na 3 milijone starih dinarjev globe. Blago in avto znamke simca 1501 pa so mu zaplenili.
Zanimivo in poučno predavanje o čebelarstvu in Antonu Janši
uo M. obletnici smrti Antona Janše in stoletnici slovenskega čebelarskega tiska sta sinoči govorila v Slovenskem klubu v Gregorčičevi dvorani predsednik zveze čebelarskih društev Slovenije Valentin Benedičič in glavni urednik «Slovenskega	čebelar,a» Martin
Mencej, ki ju je občinstvo poslu šalo z velikim zanimanjem, po predavanju pa se je razvila diskusija in nato še nevezan pogovor ob kozarcu vina. Nekateri so izrazili željo, da bi sledilo predavanje o čebelah, medu in drugih sestavinah, ki pridobivajo vedno večji pomen v zdravstvu prehrani in industriji.
Valentin Benedičič je na preprost in privlačen način prikazal dobo, v kateri je živel Anton Janša, ter prikazal njegove izredne sposobnosti in velike zasluge na področju čebelarstva. Rodil se je v kmečki družini na Brežici nad Radovljico, napisal je strokovne knjige o čebelah, ki imajo še zdaj svojo vrednost, postal je profesor na prvi čebelarski šoli v Avstriji in umrl pred 200 leti v Leopoldovem mestu v Avstriji. V mladih letih je odšel na Dunaj na novoustanovljeno bakrorezno risarsko šolo in se uveljavil tudi kot slikar, še bolj pa se je uveljavil kot slikar njegov brat Lovro, slikar pa je postal tudi brat Anton. Združenje avstrijskih čebelarjev visoko ceni Janševe zasluge, zato se je z Zvezo slovenskih čebelarjev dogovorilo za skupne proslave 200. obletnice njegove smrti. Proslave bodo 5. in 6. maja na Dunaju. 25. in 26. avgusta pa na Breznici.
Valentin Benedičič in Martin Mencej, ki je nato govoril o zgodovini slovenskega čebelarskega tiska, sta poudarila, da je čebelarstvo prispevalo znaten delež k razvoju slovenske kulture med kmečkim prebivalstvom ter mu je v najtežjih razmerah tudi nudilo gospodarsko. gmotno pomoč. Slovenski čebelarji na so si pridobili mednarodni uoled in priznanja, ki jih je treba ohraniti in še bolj uveljaviti.
Sezona 1972- 1973 Osmi abonmajski koncert
Danes, 28. marca 1973 ob 20.30 v Kulturnem domu, Ul. Petronio 4
ZAGREBŠKI SOLISTI
VLADIMIR RUŽDJAK, bariton Spored:
A.	Corelli:	Concerto grosso v
D-duru
D. Scarlatti: Tri arije I. M. Jamovič :	Koncertantni
kvartet
V. Ruždjak: Tri medjimurske pesmi
B.	Martinu: Sekstet
B. Bartoki Romunski plesi
Rezervacija in prodaja vstopnic v pisarni Glasbene matice (Ul. R. Manna 29, tel. 418605) ter eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma.
STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE - Trst Kulturni dom
NASTOP
BALETNO - FOLKLORNE SKUPINE
OSNOVNE ŠOLE - VIČ LJUBLJANA
Program:
Belokranjski plesi - Fruške, Ja-buke, Lepa Anka, Seljančica, Gorenjski plesi
Splet štajerskih plesov - čindara, šotiš, Poskakača, Zajček Marjan Kozina - Bela krajina Mayerberg Giacomo - Mazurka Johann Strauss - Dunajski valček Ples na glasbo Wolfgang Amadeus Mozart - Adagio - Allegro -Es-dur Kazačok
Vse plese izvajajo člani baletne skupine.
Koreograf — Tatjana Remškar V torek, 3. aprila 1973 ob 15.30
MOSKVA IN LENINGRAD
6-dnevna potovanja od 22. aprila do 27. maja 1973. Posebni potovanji za Veliko noč in za 1. maj I Cena: 117.000 lir	Hoteli I. kategorije
PALMA DE MALLORCA
8-dnevna potovanja od 21. maja do 22. oktobra 1973 Cena od 58.000 lir dalje. Hoteli I. in II. kategorije
BLED IN OTOK KRK
Na razpolago je še nekaj prostih mest za 2-dnevni velikonočni izlet na Bled in drugi izlet na otok Krk. Cena za Bled je 12.500, za Krk pa 13.500 lir na osebo.
Informacije
«AURORA»
in vpisovanja pri — Ul. Cicercne 4,
potovalnem uradu telet. 29 243, Trst
VABILO
staršem dijakov državnega znanstvenega liceja «F. Prešeren* v Trstu
ALI STE PREPRIČANI, DA JE VAŠ SIN (ALI HČI) TELESNO PRAVILNO RAZVIT?
Na vprašanje bo skušal odgovoriti profesor telesne vzgoje Bojan Pavletič v predavanju, ki ga bo imel v sredo, 4. aprila 1973 ob 19.30 v šolskih prostorih na Vrdelski cesti.
Vabi odbor združenja staršev.
Slovensko planinsko društvo — Trst
obvešča člane, da bo danes, v sredo, 28. marca 1973 ob 20. uri v prvem sklicanju in ob 20.30 v drugem sklicanju ob vsakem številu udeležencev v Gregorčičevi dvorani, Ul. Geppa 9/1
19. REDNI OBČNI ZBOR
z običajnim dnevnim redom.
Mali oglasi
Prosvetno društvo «VALENTIN VODNIK« - podružnica Glasbene matice Dolina priredi v petek, 30. t. m. ob 20. uri v društvenih prostorih v Dolini
NASTOP GOJENCEV
s sodelovanjem harmonikarskega ansambla in otroškega pevskega zbora iz Trsta.
Vljudno vabljeni. Vstop prost.
C^edališča
VERDI
Drevi ob 20. uri ponovitev opere «La Gioconda» za red C za parter in lože ter A za galerije in balkon. V soboto ob 18. mi zadnja ponovitev.
Gledališče Verdi pripravlja z režijo Alberta Fassinija opero P. I. čaj" kovskega «Pikova dama*. Dirigiral bo Reynal Giovaninetti.
POLITEAMA ROSSETTI
V petek ob 21. uri bo prva pred stava dela Carla Bertolazzija «Egoist» Nastopili bodo Mario Fehciani, An giola Baggi, Mino Bellei, Piero Pa aovan, Eliana De Vida in igralci Stalnega gledališča Elisabetta Bonino, O-razio Bobbio, Giusi Carrara, Luciano D'Antoni, Mimmo Lo Vecchio, Save-rio Moriones, Gianfranco Saletta, Lino Savorani in Giorgio Valletta. Re' žija Giorgio Tolusso, scene so delo Carla Tommasija, kostumi Maurizia Monteverdija, glasbeno spremljavo pa je oskrbel Peppino De Luca.
Rezervacije in prodaja vstopnic v osrednji blagajni, Pasaža Protti (t®-36372, 38547).
«La Cappella Underground« ob 19. iP 21.00 «Donne Viennesi* (Merry-Go-Round, ZDA, 1923). Režiser BiljJ Wilder. Igrata Robert Stephens in Christopher Lee.
Nazionale 16.00 «Cinque matti al s®r' vizio di leva*. Barvni film.
Fenice 15.00 «Ultimo tango a Pa' rigi*. Barvni film. Marlon Bran-do in Maria Schneider. Prepovedano
r*'1- -‘••'»i tipr) 1 ?!
Eden 15.00—22.00 «Ultimo tango a P*'
IŠČI- St RESNO, zaupanja vredno otroško negovalko ali dekle za tri deklice, stare 8, 7 in 3 leta. Vila ob vznožju gričevja, družinski odnosi. Romano, Viale Seneca 32, Turin, tel. 011/657194.
Včeraj-danes
Danes, SREDA, 28. marca JANEZ
Sonce vzide ob 5.53 In zatone ob 18.27 — Dolžina dneva 12.34 — Luna vzide ob 2.42 in zatone ob 11.54
Jutri, ČETRTEK, 29. marca CIRIL
Vreme včeraj: najvišja temperatura
16.2	stopinje, najnižja 9,5, ob 19. uri
13.2	stopinje, zračni pritisk 1071,2 mb, stanoviten, veter 10 km na uro, severni, vlaga 80-odstotna, nebo po-oblačeno, morje skoraj mimo, temperatura morja 9,6 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 27. marca 1973 se je v Trstu rodilo 15 otrok, umrlo je 9 oseb.
UMRLI SO: 69-letna Maria Cico-vich vd. Pauletich, 91-letna Marghe-rita Dessardo, 40-letni Ferruccio Bau-gi, 66-letni Antonio de Reya, 63-letna Valeria Vatti vd. Bisiaojhi, 71-letni Renato Danielis, 69-letna An-dreina Zattion. 90-letna Luigia Sto-kel, 75-letni Giuseppe Riva.
toiuccija. Marlon Brando m Schneider. Prepovedano mladini P°° 18. letom.
Grattacielo 16.30 «L’uomo che uccide-va a sangue freddo*. Annie Girar-dot, Alain Delon. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Excelsior 15.00-18.30-22.00 «Ludwig»-Helmut Berger, Romy Schneider u> Trevor Hovard. Prepovedano Mladini pod 14. letom. Barvni film.
Ritz 16.00 «Le quattro dita della iu' ria*. Barvni film. Prepovedano iwa dini pod 14. letom.
Aurora 16.30 «Sotto a chi tocca*. I®ra Dean Reed. Barvni film
Capitcl 16.30 «11 richiamo della f°re' sta*. Barvni film. Charlton Heston.
Cristallo 15.30 «11 Padrino*. Barv® film. Igra Marlon Brando.
Filodrammatico 16.30 «Belle d’amore ■ Barvni film. Prepovedano mladi pod 18. letom.
Moderno 16.30 «Sull’orlo della paura»-Lavvrence Harwey, Mia Farro Barvni film.	R-
Vittorio Veneto 14.45 «Barbablu*. chard Burton, Raquel Welch, Vi Lisi. Prepovedano mladini pod letom.	- . j,,
Abbazia 16.00 «La violenza*. lyuf\ potere), E. M. Salerno, Mariang®* Meiato. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Astra 16.30 «Monty Walsh, un uon duro a morire*. Marvin Lee, Palance. Barvni film.	.
Impero 16.30 «11 letto della soreUa ■ Igra B. Anderson. Prepovedano dini pod 18. letom.
Ideale 16.00 «The scavengers*. J than Bliss, M. Dikova, J- McLarty-Barvni film.
Razstave
V	Tržaški knjigami, Ul. sv.
ška 20, bo Deziderij Švara odpri soboto, 31. t. m. ob 18. un, os razstavo.	-g
V	občinski galeriji bo od 2. do aprila razstava del Corrada Davi
V	galeriji	Russo	(Pasaža	Ross0^
bo v nedeljo. 1. aprila ob • Ottone Griselli odprl razstavo
jih del.	M -0
V	občinski galeriji razstavlja a j Rebez. Razstava bo odprta 0
aPrila-	.„«iiaio
V	koprski galeriji Loža razst?,.. J,„r
trije umetniki in sicer Jure 1 Božidar Grabnar in Boštjan t® ■	'
Razstava bo trajala do konca nies
V	dvorani Cesare Sofianopuio Lar go Papa Giovanni 6 razstava karja Giacoma Comina iz Gori ■
V	Kulturnem domu slikarska
-dava Jožeta	Šajna.
V	galeriji	«Forum» v Ul.	Coro
1 razstavlja	Lojze	Spacal.
V	galeriji	«Degii	Artisti bo od	;
marca do 8. aprila razstavlja
ški slikar Marino Aita. Otvori e stave bo v četrtek, 29. t.m. ob •
V	galeriji «Tergeste» razstavlja a
6. aprila svoja dela Carlo Miceu. stavlja krajine in marine.
Prosveta
TABOR
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Dott. Gmeiner, Ul. Giulia 14; Man-zoni, Largo Sonnino 4; INAM Al Cedro, Trg Oberdan 2; Ai Gemelli, Ul. Zorutti 19/c.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
Ali’Angelo d’Oro, Trg Goldoni 8: Cipolla, Ul. Belpoggio 4: Ai Due Luc-ci, Ul. Ginnastica 44; Miani, Mira-marski drevored 117 (Barkovlje).
Slovensko prosvetno društvo obvešča, da bo imelo danes, t m. v Prosvetnem domu na cinah redni občni zbor m sice ^ 20. uri v prvem ter ob 20.JO gem sklicanju.	.
Dnevni red: 1. Otvoriteiv P«®^ izvolitev komisij; 2. Poročila, • g prava; 4. Razrešnica in volitve. Razno.	v
PD «Slavko Škamperle« Pr*re“ v soboto, 31. marca 1973 ob 'majs, veliki dvorani na stadionu « • koncert orkestra «MIRAMAR*. žen z nastopom gojencev , va. nega glasbenega tečaja. Vlju bitelje bimo vse člane, prijatelje m b glasbe k polnoštevilni udeležbi.
Ve-
Izleti
SPDT priredi 1. aprila izlet na liki vrh. Odhod z avtobusom od • iz Ul. Beccaria do Proseka-peš v Zgonik, na Veliki vrh, v nič, Prosek. Skupno 4 ure in po SPDT priredi za velikonočne E«^ nike znnovanje na Voglu. Iz se odpotuje v soboto, 21. apr a ob 15. uri. Povratek v sredo, " aprila. Zaradi omejenega števi a nočišč v hotelu «Triglav* v «,0 Fužini, se bo vpisovanje zaKU nepreklicno 4. aprila. Informacije g vpisovanje pri Norči. UL Naprošamo, da pri vpisnim por račun.
■te=
ORISKI DNEVNIK
na pobudo združenja slovenskih IZSELJENCEV IZ BENEŠKE SLOVENIJE
NAŠE GLEDALIŠČE IN ZBOR «REČAN» K BENEŠKIM EMIGRANTOM V BELGIJO
Stalno slovensko gledališče bo na «Prazniku emigrantov» v Taminesu uprizorilo Stokovo burko «Moč uniforme» - Gostovanje je omogočila deželna uprava Furla-■ Jul. krajine - Prisotni bodo tudi predstavniki dežele in slovenske manjšine
SEJA GORIŠKEGA OBČINSKEGA SVETA
ski ^ n° sk>vensko gledališče se jzy!1o s pevskim zborom «Rečan» P m 6S zastopstvom deželne u-Ve in slovenske narodnostne z. ?nosti v Italiji odpravlja na s »nunsko pot v Belgijo na obisk škp o^en ^*m izseljencem iz Bencik „vfni*if• ki prebivajo
v veli-centru Tamines, 2a -- km od Bruslja. Pobuda gostovanje je prišla iz vrst
, rudarskem okrog go
sedaj okrog so raztreseni pov-
Zrtri •	.
zenja slovenskih emigrantov 2v . Janije - Julijske krajine v or ‘ .z otvoritvijo prvega sedeža senzacije v Belgiji. Kot znano 30 a zctruženje emigrantov rodilo be i,V^s^a iz notranje potre-zseljencev samih v švicarskem Stu.0rbe in šteje clanov- ki
so J*-- svetu- V sami Švici, 'kjer Ven1iasi izseljenci iz Beneške Slo-14 ie. najbolj številni, imajo že Pa	aktivnih sekcij, nič manj
RUb_ lsta aktivni tudi sekciji v Ontn^S ^i^su v Argentini in v sekriiU v Kanadi. Že obstoječa Ustania ■? Alilanu pripravlja Sedaj TurimVltev točene sekcije tudi v nih ccj,1" v Ivrei- Na odprtje last-eKcnj Se pripravljajo tudi be-
Sekcii;
_ v Franciji in Sekcija v Taminesu Pravi ^ najmlajša med vsemi v soboto
Belgiji'
Sedež „***> t30 dobila tudi lastni tradir' i Bo Proslavila z veliko korn lon.alno prireditvijo «Prazni-
emigrantov».
Soboto^ tega Praznika’ ki bo v «Hotei„ . t;rn- v tamkajšnjem Uri svp--Ge ^tlle», obsega ob 15. radnim Cano °tvoritev sedeža z u-stavnib-p naSov°ri in pozdravi pred-tjencev 'd društva slovenskih izse-nih nKi. ,etle8ke Slovenije, krajev-in gost ast!’ italijanskega konzulata ske kr^L12 dSžele Furlanije - Julij-veliki J ne' 18. uri se bo v red. V n°rani začel kulturni spo-članski pnem delu bo nastopil 35-čan» j. lt'.a/°i Pe.sk' zbor *Rc-Markičp ^Jes P°d vodstvom Rina skimi n S st°venskimi in italijan-gem delt10™™1 Pesmimi, v dru-sloven<!i, Pa Bo nastopilo Stalno kovo l,?,gledališče iz Trsta s Što-21. Un k°, <'Moč uniforme*. Ob gram „se Bo začel zabavni pro-igral Mm*.- esom’ na katerem bo iz Trst^m°V Pester «The Lord’s»
Selje^f^ta Društva slovenskih iz-^ETanK 1Z Beueške Slovenije «E-stno aŽ za januar — februar, ki Pravkar prejeli, povzema-
mo, da so organizatorji na ta praznik povabili župana Taminesa, italijanskega konzula, deželnega odbornika Furlanije - Julijske krajine za kulturo B. Giusta, deželnega odbornika za delo in socialno skrbstvo N. Stopperja, deželne tajnike političnih strank Krščanske demokracije, Komunistične partije, Socialistične stranke, Slovenske skupnosti, dalje predstavnike Slovenske kulturno - gospodarske zveze, društva «Ivan Trinko* iz Čedada in duhovnike skupine «Dom», razna združenja emigrantov ter med deželnimi dnevniki in tudi Primorski dnevnik. Seveda se bodo svečanosti udeležili glavni predsednik združenja Marko Petrigh, glavni tajnik združenja Aldo Kont in drugi člani izvršnega odbora.
Številka «Emigranta» za januar — februar objavlja na srednjih štirih straneh vabilo na praznik v
treh jezikih, slovenskem, italijanskem in francoskem in posebej še zasedbo za burko «Moč uniforme* v vseh treh jezikih. Poleg tega objavlja tudi več posnetkov prizorov iz burke pod geslom «Smejali se boste do solz in še več...» Gostovanje je omogočila s finančnim prispevkom dežela Furlanija - Julijska krajina.
Ansambel Stalnega slovenskega gledališča bo skupno s pevci zbora «Rečan» in predstavniki odpotoval v petek popoldne z letališča v Ron-kah. Vsem, ki se podajajo na pot želimo že danes, da bi s svojim obiskom in nastopom učinkovito prispevali k osnovnim smotrom, ki si jih je zadalo Združenje emigrantov iz Beneške Slovenije <dn ki so — kot je poudarjeno tudi v glasilu «Emig.rant» — obramba in zaščita naših ljudi slovenskega je-
zika iz Beneške Slovenije.*
iiiiiiiiiiiiiniiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiunniiiiiiiiiiiinuiiimiumiiimiiiiiiiiniiiiiiiuui
VČERAJ V DEŽELNEM SVETU
Večina izglasovala zakon v prid obrtniškim vajencem
100 milijonov lir na leto - Prekinjena razprava o zakonu, ki določa prispevke za slušatelje usposobljenostnih tečajev
„ BORCI
Cankarjeve brigade
Prečitajte
četkom ob j9 marca 1973 s pri-
KšRJEVCI —
JLA Ljubljani
°m °B 19- uri imamo CAN-SREČANJE v do-

spomin na borce IV. bata-
JelenovemTS
,.Ul spomin
J°Pa padlih na JAVOROVICI.
od^aOVbrigad:.b0m0tUdiodelu
mentari?aLEh -V °bdelavi ie doku-ljena ,Ja bnga<te in bo pripravil v t tlSk v tem letu. Da bi Polneiši^18' • SEZNAM čim popadle in Pr°Slm° borce - za hove „	b".V0Jni umrle pa nji-
še ni*S°1|0?.nike (kateri podatkov sijo da iE da se pismeno ogla-ZZR \Tr.T,aS OV: Republiški odbor jevn K°V slovenije (za Cankar-
“*■ ■SliubE"™” “'
Odbor

Deželni svet je včeraj z večino glasov odobril zakon štev. 415 v Korist obrtniških vajencev, ki ga je 12. marca letos predložil deželni odbor. Kakor je naglasil poročevalec Metus (KD), gre za normo, ki nima kot cilj dokončne rešitve vprašanja vajencev v deželnem obrtništvu, kajti to vprašanje pride na vrsto šele v trenutku, ko bo država prenesla na deželo vse ustrezne pristojnosti; novi zakon naj bi predstavljal le začasno rešitev in nekakšen poskus, kako privabiti v obrtniške delavnice zlasti mlade ljudi, ki se sedaj v dobršni meri izogibajo temu poklicu. Hkrati s tem naj bi deželna uprava zvedela za kolikor mogoče točne podatke o tem, koliko potencialnih vajencev je v naši deželi in koliko vajencev bi dejansko potrebovalo tukajšnje obrtništvo.
Z novim zakonom daje dežela na razpolago štirim trgovinskim zbornicam iz Furlanije - Julijske krajine po 100 milijonov lir na leto; iz tega sklada bodo zbornice prek pokrajinskih odborov za obrtništvo priznavale posebne «nagrade» mladim ljudem, ki bodo vstopali v obrtniške poklice in delali kot vajenci vsaj šest mesecev pri istem podjetju oziroma v isti obrtniški delavnici. Deželni prispevki segajo od letošnjega leta do vključno leta 1975.
V razpravo so posegli svetovalci PascoLt (KPI), Trauner (PLI), Morelli (MSI), Zorzenon (KPI), Ur-li (KD) in D’Antoni (PSDI). Komunistična svetovalca sta poudarila mnenje, da bo zakon po vsej verjetnosti doživel neuspeh, ker ni organično povezan niti s šolstvom (strokovnim izobraževanjem), niti s področjem dela. Dežela bi bolje ustregla dejanskim potrebam deželnega obrbrštva, ko bi se zavzela pri osrednjih oblasteh, da bi te čimprej izdale odloke za prenos ustreznih pristojnosti na posamezne dežele. Komunisti vidijo nadalje v novem zakonu novo propagandno potezo večine, ki v tem predvolilnem obdobju potiska v ospredje celo vrsto novih zakonov, ne da bi temeljiteje upoštevala dejanskega stanja in dejanskih potreb de-
,ll'lllll|1||,llllBB||il|||1B|Illlli|||i|..., III,IM!  .IIIIIII1I1IIH
IZLET SPDT PO ZASAVJU
Od Urha do Bogenšperka Trbovelj in Kamnika
Planinci so se odpravili na gore, nepla-ninci pa so si ogledeli razne znamenitosti
so
letu^BT^m BB° na dvodnevnem iz-°b točnoT P°,Z.asavju- Odhod je bil dobri,, določenem času in po kot Drv*1 tln-,po1 Potovanja je bil Urh t-a “cka našega izleta Sv. ce, ' m,Jer- sm° 83 ogledali mučilni-žrtvarv>UZej.,. B? mogočen spomenik cizrtia P°dlvjanih podrepnikov na-
Besnice, ki je čudovi-,wi/ . ovlta pokrajina, smo do-
speli
der razcePa Trebljevo, odko-slikoviH0 planinci krenili peš po m) inU p°d na goro Janče (794 kočp ,PP, erd uri in pol dospeli do Nismn dobro poskrbljeno kuhinjo. nas „ Se, dolgo zadržali, kar so kali drngi strani v dolini ča-zdra,r??tal1 naai izletniki, katerim da , stveno stanje ni dopuščalo, če z nami pešačili. Na gori Jan-tu ®a^a, vasica s cerkvijo in
d0 t,a ta.m iepe domačije, če smo ho v\r*LUzivah sončno stran in su-
tu
Snepo\ nam ie na drugi strani tj i® Pokrival pokrajino in del po-rrintn bl ° Pravo «močvirje». Ni nas 0 to. saj je bilo vreme toplo
veselo odpeljali naprej kjer smo imeli dobro
.^miadansko. Dospeli	smo	v do-
.10 m se k° . Liti.1e.
v>sdo-	Od tu nas	je	pot	vodila
nekrin?n?eniti Bogenšperk grad, vaon?3	lost Janeza	Vajkarda Val-
(/64c.1693)’	k'	je	napisal
ke»t0 de 0 <'^^ava Vojvodine Kranj-• Poleg drugih znamenitosti v
gradu je vodnjak 18 m globok in pod njim do 24 m je hladilnik, ki so ga graščaki uporabljali.
Naslednja točka našega izleta so bile Trbovlje, kjer so premogovniki, Mesto ima mnogo lepih modernih stavb, med temi naj navedem veličastni Delavski dom, okrašen z mozaiki, prizorov iz rudarskega življenja. Na trgu mogočen spomenik NOB in hotel «Rudar», v katerem smo prenočili. Drugi dan po dobrem zajtrku smo se peljali do kraja Izlake in v gostišču naročili kosilo (dobre postrvi) in odšli na Sveto goro (894 m), kjer je Pla-minski dom in cerkev. Od tu je krasen razgled vse naokrog na hribovito gozdnato pokrajino. Vrnili smo se po dveh urah hoda.
Naslednja točka na programu je bilo prijazno mestece Kamnik s svojo lepo okolico in mogočne Kamniške planine, ki so vse zasnežene in se je sonce lesketalo v njem. Postanek je bil kratek, ker smo si morali še ogledati Arboretum v Volčjem potoku, že se je dan bližal mraku, ko smo v Ljubljano in kmalu nato nadaljevali v splošnem dobrem razpoloženju pot proti domu.
Obljubili smo, da bomo še organizirali skupne izlete za planince in neplanince, saj je lepih točk v Sloveniji kar dovolj.
OREL
želnega prebivalstva.
Liberalec Trauner je podrobneje razčlenil vprašanja obrtniških vajencev ter opozoril na pomanjkanje priliva svežih moči v to produktivno panogo, Morelli pa je naglasil vprašanje primerne plače, ki naj se priznava za vajeniško delo v rokodelstvu. Urli je izrazil nujnost, naj bi v okviru dežele za vsa vprašanja, ki zadevajo obrtništvo, skroeio enotno središče, ki naj bi delovalo v sklopu pristojnega odborništva. Socialdemokrat D’Antoni se je izrekel za zakon, čeprav se zaveda, da bo nova norma odpravila le del težav, v katerih se nahaja deželno obrtništvo.
Poročevalec Metus je ob koncu razprave odgovoril na pripombe posameznih svetovalcev ter naglasil, aa je sam vložil štiri popravke k Izvirnemu besedilu zakona, tako da bo ta — kolikor bi bili popravki sprejeti — še znatno boljši kakor norma, ki jo je izdaja pristojna zakonodajna komisija. Zadnji je sp-egovoril odbornik Stopper, ki je med drugim zanikal, da bi pri novem zakonu šlo za politično predvolilno potezo. Deželni odbor se je že pred dobrim časom obvezal, da bo sprožil vrsto ukrepov v korist obrtništva. Da se je vprašanje tako zavleklo, je treba iskati razloge zlasti v dejstvu, da niti pokrajinske niti deželna komisija za obrtništvo niso znale predložiti deželnemu odboru bo'jšega predloga in se je moral zato spoprijeti s problemom sam deželni odbor. V zvezi s pristojnostjo deželne uprave na področju strokovnega izobraževanja je Stopper dejal, da bo to področje po vsej verjetnosti prešlo popolnoma pod okrilje deželnih organov v letošnji jeseni.
Pri končnem glasovanju o novi normi — še poprej so bili z večino glasov sprejeti vsi štirje popravki poročevalca Metusa — so zakon podprle vse svetovalske skupine, le predstavniki KPI so se vzdržali.
Nato je deželni svet prešel na dva zakonska predloga s podobno vsebino, ki so ju predložili liberalci (Trauner) in komunisti (Cuf-faro, Rizzi in Bosari), namreč na zakona o prispevkih za šolsko učno osebje, ki poseča posebne usposob-ljenostne tečaje v naši deželi. Svetovalec Ginaldi (KD) je v zvezi z novo normo na podlagi člena 70 deželnega pravilnika zahteval, naj se razprava sploh ne prične, češ da gre za predmet, pri katerem nima dežela nobene pristojnosti. Proti Ginaldijevemu predlogu sta nastopila svetovalca Trauner (PLI) in Rizzi (KPI), večina pa je pri glasovanju sprejela predlog in razprava o novih zakonih je bila odpisana z dnevnega reda. Svet se ponovno sestane danes dopoldne.
Deljena mnenja o najemu prispevka za gradnjo občinskega kulturnega doma
Udeležba občanov na kulturnih prireditvah ne utemeljuje izgradnje objekta, ki bi veljal 1,5 milijarde lir - Svetovalske skupine še niso dosegle soglasja o prosti coni
Prosta cona in gradnja občinskega gledališča, o teh dveh vprašanjih je tekla beseda v drugem delu seje goriškega občinskega sveta, ki so jo sklenili nekaj pred 23. uro v ponedeljek zvečer.
Prosta cona že nekaj tednov vznemirja duhove v političnih strankah in gospodarskih krogih ter so različna stališča do podaljšanja zakona o prosti (foni prišla v ospredje tudi med sejo. Župan De Simone je poročal o sestanku načelnikov skupin, ki so niso mogli sporazumeti o enotnem stališču ter so predlagali svoje. Posebno liberalna skupina se močno oddaljuje od stališča, ki ga več ali manj podpirajo vse ostale skupine. V liberalni stranki so namreč deljena mnenja ter se zlasti inž. Fornasir obnaša kot prosti strelec. Že na poprejšnji seji je izrekel dokaj kritične besede na račun maloprodajne trgovske mreže ter njene neprilagodljivosti potrebam, ki se oblikujejo ob odprti meji. Po izjavah svetovalcev Fornasirja (PLI) in Pagu-re (KD) bodo skušali načelniki skupin	doseči	soglasje	okoli	tega
vprašanja na jutrišnji seji ter predstaviti	enoten	dokument na	prihodnji	občinski	seji, ki	jo napove-
dujejo za ponedeljek. Morda bodo do	takrat	ugladili	huda	nas-
protja, ki obstajajo tudi v večinski stranki.
Obsežna in poglobljena ter mestoma kritična razprava se je razvila okoli predloga odbornika Aga-tija, da občinska uprava zahteva pri deželi prispevek' za izgrac! o občinskega gledališča. Vprašanje postaja pereče, odkar je policija sporočila lastniku Verdija, da po 30. septembru ne bo več izstavljala dovoljenj za predstave, če ne bodo izvršili nekaterih nujnih del, ki so predvidene po zakonu. Ta dela bi veljala okoli 100 milijonov lir, ki jih lastnik ni priprm! a dati iz svojega žepa, ker je sedanja ureditev prostorov za kinematografske predstave, za katere gledališče Verdi prvenstveno služi, več kot zadovoljiva. Seveda bi bili lastniki pripravljeni Verdi prodati. To je ena možnost, ki jo je nakazal odbornik Agati. Druga možnost je najem denarja rri deželni upravi, od 1,2 do 1,5 mihjr • de lir, za izgradnjo poslopja, ki bi služil kulturnim potrebam našega mesta.
Komunist odv. Battellt) je nasprotoval izgradnji nove gledabške hiše, ker takšen objekt ni v občinskih načrtih in ker dosedanja udeležba meščanov na kulturnih manifestacijah ne opravičuje tolikšne-
gledališke hiše.
Komunisti in misovci so glasovali proti zahtevi za deželra prispevek, ki naj bi služil za izgradnjo občinskega gledališča, socialističnega predstavnika pa med volitvami ni bilo v dvorani Vse ostale skupine so glasovale za občinski predlog.
ga stroška. Misovec odv. Pedroni je nasprotoval predlogu zaradi gospodarskih razlogov, medtem ko je liberalec inž. Fornasir kritiziral deželno politiko prispevkov, ogreval pa se je za ureditev Verdija, ki je pomemben spomenik. Socialist je podprl predlog za izgradnjo dvorane, vendar bi morali o njej poprej razpravljati z občani. Brez pridržkov sta se za objekt izjavila prof. Pagura (KD) in prof. Bratina (SDZ).
Odbornik Agati je v sklepnem govoru poudarjal občinsko odprtost za zadovoljevanje družbenih potreb ter je kot primer navedel občinsko odločitev o izgradnji večnamenskega družbenega središča v Ul. Baiamonti. Odbor bo znova in poglobljeno preučil, po kateri poti naj se približa reševanju vprašanja, ter bo pri tem upošteval tudi najboljšo možnost? za upravljanje
llliiililllIiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiliiiiiiliiiiiiiiliiiiMiiiiliiiiniiiiiiiiliiiiiiiiiliiiilililllliillliilllliliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu
Jutri 5-urna stavka
avtobusnih
uslužbencev
Jutri, v četrtek, 29. marca bodo uslužbenci avtobusnih podjetij stavkali 5 ur, in sicer od 9. do 14. ure. Stavko so oklicala vsa sindikalna vodstva zaradi obnovitve delovne pogodbe avtobusnih uslužbencev.
URAD V UL. FILZ1 SPREJEMA DAVKOPLAČEVALCE
Še štiri dni časa za predložitev lanske davčne prijave «Vanoni»
Tudi letos v zadnjih marčnih dneh veliko ljudi v davčnem uradu . Prihodnji teden pričetek plače-vanja davka IVA za veliko večino malih trgovcev
V drugem nadstropju sodne palače v Ulici Filci, kjer je državni davčni urad, je v teh zadnjih marčnih dneh veliko ljudi. Davkoplačevalci nosijo davčne prijave Va-noni, v katerih so navedeni njihovi dohodki v prejšnjem letu. Ta podoba se ponavlja vsako leto v drugi polovici marca. Uslužbenci davčnega urada so v teh dneh polno zaposleni, ker svetujejo ljudem, kako bi ti najbolje sestavili svojo prijavo Vanoni.
Prijavo Vanoni sestavljamo letos predzadnjič. Davčna reforma je posegla tudi na to področje, stvari bodo poenostavljene in vsakoletnih vrst v zadnjih dneh marca ne bo več.
Obrazce morajo davkoplačevalci izročiti do sobote, 31. marca ne pristojni davčni urad. Lahko jih pošiljajo, pred tem datumom, tudi po pošti.
Prihodnji teden bo «živo» tudi v novem davčnem uradu IVA v Uli-
RESOLUCIJA GORIŠKEGA POKRAJINSKEGA SVETA
Rimska vlada mora čimprej izvesti demokratično reformo zdravstva
Istočasno naj pokrajinska uprava prične izvajati deželni zakon štev. 58	- Svetovalci so razpravljali tudi o prosti coni
ci Faiti. V mesecu aprilu morajo namreč plačati omenjeni davek za letošnje prvo tromesečje vsi tisti trgovci, ki imajo letni denarni promet od 5 do 21 milijonov lir. Izpopolniti bodo morali posebne obrazce in plačati razliko davka IVA med prodajno in kupno ceno blaga. V februarju in marcu so bodoben davek plačali tisti trgovci, ki imajo letno več kot 21.000.000 lir prometa. Teh sicer ni dosti, velika večina trgovcev ima letni promet manjši od 21 milijonov lir.
Skoro soglasno so sinoči pokra- kovrstne špekulacije na tem pod-jinski svetovalci odobrili resolucijo, ročju. Zaradi tega obvezuje gori-v kateri so vsebovane številne zah- ški pokrajinski svet rimsko vlado, teve za uresničitev zdravstvene re- da čimprej izvede zdravstveno reforme. Debato so sprožili že pred I formo. Pokrajinski odbor pa naj časom komunistični svetovalci z | prične s svoje strani izvajanje za-osnutkom resolucije o potrebi po konov, ki so na razpolago, prven-zdravstveni reformi v državnem stveno deželni zakon štev. 58 z merilu ter o nujnosti preventivnega rine 12.12.1972, ki predvideva usta-zdravljenja ter odprave vzrokov, novitev zdravstvenih konzorcijev, ki povzročajo številne nesreče na j Glasovalne izjave so podali sveto-delu.	j valci Sabbadini, Lugnani, Coschi-
na, Semola, Zorzenon, Dessenibus,
O stvari so razpravljali nato na dveh sejah pokrajinskega sveta, nato pa še na Sestanku načelniKov skupin. Sinoči je odbornik za zdravstvo Perissin odgovoril vsem di-
Poletto, Ferletič in Cian. Komunisti so glasovali za resolucijo, z izjemo odstavka, kjer je govor o deželnem zakonu štev. 58, misovec je glasoval proti. Za celotno reso-
skutantom in nrerilaffal osnutek Slasoval Protl- celotno reso-resotocije! O^ortok je"govonl pred ^/inWe
Po glasovanju, so pričeli razprav-
vsem o potrebi po preventivnem zdravljenju,'’ža katero se zavzemajo najbolj napredni strokovnjaki na zdravstvenem področju. V resoluciji je rečeno, da je treba odpra-
ljati o goriški prosti coni. Svetovalci so odobrili resolucijo v tem smislu, nato so še ustanovili teh-
liiiiiiiiiiiiiumiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiumimiimiiimiiiiiiiiimfiiuumiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
ZANIMIVA POBUDA GORIŠKE OBČINE
Dijakom bodo omogočili obisk raznih gospodarskih ustanov
V akciji «Poznaš svoje mesto» bodo dijaki obiskali tovarne, tiskarne, banke - Prihodnje leto bodo tega deležni tudi osnovnošolski otroci
J H	Keinisnv, ‘kio I mčni posvetovalni odbor za vpra-
gajn, zagotoviti zdravljenje vsem šan^a Psihiatrične bolnišnice.
«ČrnošoIki» v izvedbi Primorskega
(imunega gledališča
državljanom, ugotoviti vzroke bolezni na delovnih mestih in jih odpraviti, nato odpraviti tudi vsa-
Okrogla miza o širjenju ital. knjige na Vzhodu
Tržaški odbor združenja Dante Alighieri bo s sodelovanjem tržaške univerze ter v dogovoru s ko j rdi nacijskim odborom za mednarodno leto knjige ter UNESCA priredil v seboto, 31. marca ter nedeljo, 1. aprila, zasedanje na temo ^(.Širjenje italijanske knjige v deželah srednje in vzhodne Evrope*. S to pobude mislijo prireditelji proučiti vzroke, zaradi katerih si italijanska knjiga in ? njo italijanska kultura s težavo utirata pot v deželah srednje in vzhodne Evrope ter obenem možnosti za reševanje tega problema. Trst je zaradi svoje geografske lege ter predvsem zaradi svojih kultumo-zgodovinskih činateljev najbolj poklican, da odigra pri teh prizadevanjih viogo mostu ki bo povezoval in zbliževal sosednje kulture.
Pomembne kulturne manifestacije, ki bo v prostorih tržaške univerze, se bode- udeležile številne italijanske to tuje osebnosti s področja kulture in političnega življenja.
Vsi se za stalen razvoj civilizacije zanimajo, oziroma zanimajo se, če jim je dana resnična možnost za spoznavanje vsega tega napredka.
Šola, ki bi morala biti ena od glavnjh. če ne že glavna ustanova, ki bi nudila mladini taka spoznanja, večkrat postaja nepopolna in ne uresničuje želja mladih ljudi. Med šolskim poukom namreč ni preveč poudarjeno izvenšolsko življenje in mladenič se večkrat, ko pride v stik s tem življenjem, ne znajde, ker sploh ne ve, zakaj je to postavljeno in zakaj to služi.
Prav v tem pomanjkanju šolskega obveščanja je goriška občina priskočila na pomoč dijakom srednjih šol in jim hoče vsaj delno nuditi spoznanja raznih ustanov, ki delujejo v naši občini. Občina je namreč pobunik akcije «Poznaš svoje mesto*, ki hoče šolsko mladino spoznati z delovanjem raznih občinskih in zasebnih ustanov.
O tej pobudi je novinarje seznani! občinski odbornik za šolstvo Francesco Moise, ki je povedal, da bodo razne skupine dijakov srednjih šol obiskovali od časa do časa razne ustanove kot so tovarna Safog, eno izmed mestnih bank, tiskamo in podobno, ki bi dali mladim obiskovalcem širše poglede in širša spoznanja. Program bi predvideval obiske v te razne ustanove trikrat tedensko (dijaki bi se peljali do določenih krajev s šolskimi avtobusi) v popoldanskih urah.
Seveda ne bo občina utegnila u-streči vsem željam dijakov, kajti bližamo se h koncu šolskega leta to se bodo morali obiski v te kraje omejiti. Prihodnje leto, je poudaril Moise, bodo pobudo razširili tudi na osnovne šole, _tako da bo tudi mlajšim dana možnost za njihove širše razglede.
Odbornik Moise je na tiskovni konferenci poudaril uspeh prejšnje pobude, ki jo je organizirala občina z naslovom «Obdržimo snažno naše mesto*, ki je pritegnila veliko število mladih.
Za mladince od 15. do 18. leta bo občina organizirala kulturna srečanja med Gorico, Celovcem in mestom Venlo na Holandskem.^ Dve skupini tridesetih mladih Goričanov bodo v mesecih med julijem in av-
gustom odpotovali v Avstrijo, oziroma na Holandsko, kjer bodo go stje tamkajšnjih družin Mladinci pa se bodo morali obvezati, da bodo sprejeh na lastne domove ali mladeniča iz Celovca, ali tistega iz Venla. Vsekakor je to svojevrstna pobuda, ki služi za spoznavanje tujega jezika V lanskem poletju se je to že obneslo, ko je skupina naših dijakov bila v gosteh družin v Celovcu in obratno.
Vsi zainteresirani mladinci, naj si bodo študentje ali delavci, bodo morali prošnje za njihovo udeležbo napisati na posebne kartončke, ki so na razpolago pri šolskem občinskem uradu.
P. R.
Kolesarska tekma ob 30-letnici vstaje
Ob 30-letnid ijudske vstaje prireja športno društvo Fomara v Ronkah v sodelovanju z ANPI kolesarsko dirko v počastitev nosilca zlate kolajne Silvia Marcuz/ija «Montesa». Dirka bo 25. aprila po raznih vaseh Goriške.
Prihodnji teden v Gorki zanimiv zdravniški seminar
Prihodnjo soboto, 7. aprila in v nedeljo, 8. aprila bo Klub študentov medicine in biologije v Gorici priredil dvodnevni seminar posvečen vprašanjem načrtovanja druži ne in rakastim obolenjem pri ženskah. V soboto ob 17. uri bo v dvorani pokrajinskega sveta predaval dr. Tošo Cizelj z ljubljanske univerze o ((kontracepcijskih sred stvih in načrtovanju družine* V kinodvorani Stella Matutina pa bo naslednje jutro, v nedeljo, 8. apri la, debata o temi rakastih boleznih pri ženskah. Poročila bodo podali prof. Mario Terpin. direktor klinike v Ljubljani, dr. Lorenzo Fogher, direktor centra za diagnozo in zdravljenje rakastih bolezni v Trstu. Predvajali bodo tudi nekaj strokovnih filmov.
sprejem, ostaneta hčerki sami doma in preživita dovolj buren večer. Srečata se z vsemi prepovedanimi stvarmi. Tako ju gledamo, kako se dejansko ali v domišljiji spopadeta s kajenjem, pitjem, drogo, poskusom samomora, spolnostjo, poročenim in uživaškim moškim, s poskusom posilstva in igrico s strupom Dejansko ne manjka noben «rekvizit», ki ga nujno družimo z mladinsko problematiko. Igra teče tako od grehka do greh-ka. Seda' malce moralizira, sedaj pa postane malce pikantna. Kar gre pri stvari na živce je skrajno poenostavljanje in tipiziranje mladinske problematike. Prava, globlja vprašanja ostanejo prikrita.
Igra Črnošolki je torej posodobljena meščanska-šund drama. Kot so se nekoč junakinje cmerile in čakale na princa, princi pa so se galantno ubijali, tako se danes junakinje srečujejo s seksom, drogo itd., junaki pa odpenjajo hlače in posiljujejo.
Bistvo in namen igre ostaneta ista: zadovoljiti površne občutke publike in ne vznemirjati ljudi z globlje in radikalnejše oostavljeni-mi prob’em'.	mara it1 do-
mov ne preveč pretresen, a vesel, da je videl lep in mično podan nzsek iz živi jen ja.»
nJade faranig ni kal dosti nri-pomniti. Taia Glazerjeva in Barbara Levstikova sta nepreveč zahtevni vlogi zaigrali tehnično dobro. a brez posebnih domislic. Kot
Sp r)nr	n1'iNn1išču
spodobi
Ace Mermolja
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU - SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA V GORICI in ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE V GORICI v sodelovanju z Ustanovo za kulturne in umetniške prireditve EMAC iz Gorice
TED WHITEHEAD
ALPHA BFTA
DUša.
iOMŠE
Prevod Scena
in kostumi	EDVARD ZAJC
Režija MARIO URŠIČ Gospod Elliot	SILVIJ KOBAL
Gospa EUiotova
LIDIJA KOZLOVIČEVA
Jutri, 29. marca ob 20.30 za abonma red A, B, C v gledališču «G. Verdi* v Gorici.
V soboto zvečer so člani Primorskega dramskega gledališča iz Nove t ; ce prikazali igro Črno-šciki. U slabi udeležbi ne bomo govorili in se raje lotimo igre. Igro je spisal F. Ch. Zamer. Naslov:
Strah ali črnošolki. Režija Jože Babič. V glavnih v’ogah sta igrali Taja Glazerjeva in Barbata Levstikova.
Fabula igre je preprosta, am-
bientirana v tipično meščanski dru- V splošno bolnišnico se je v zmi. Mati. z malce gosjo pametjo.: jutranjih urah zatekel 56 letni u-m oce «na dobrem položaju* gre- \ službenec tvrdke Gervasi. Evaristo sta na sprejem, «party». Iz njune- Rattnia iz Brd pri Vidmu. Mož je ga govora je razvidno, da nudita upravlja! konje v Svetogorski uhci Štirinajstletnima hčerkama samo ko ga je ena žival brcnila v gla-materialnc dobrine, skratka denar Vo. Z rešilcem so prepeljali de-V ostalem sta deklici prepuščeni lavca v bolnišnico kjer so mu samim sebi. Tu se seveda začenja- zdravniki ugotovili možganski prejo težave Ko roditelja odideta vo tres' okreval bo v 14 dneh
...........mm....m....................................
DIJAKINJA Z DOBRO MERO FANTAZIJE
Razna obvestila
čitalnica v Dolu in prosvetno društvo «Kras» priredita drevi, 28. marca ob 19.30 v domačih prostorih predavanje prof. Novakove iz Ajdovščine o skrbi roditeljev za pravilen in skladen razvoj otroka. Vabljeni vsi vaščani.
Goriška občinska uprava obvešča,
da sta na pokritem trgu v Gorici na razpolago dve stojnici. Zainteresirani lahko vložijo na županstvu prošnjo za uporabljanje stojnic najkasneje do 12. aprila letos.
Kino
MLADENKA IZ KAZERMET Sl JE SAMA IZMISLILA POSKUS POSILSTVA
Zatrjevala je, da jo je skušal neznanec zadaviti z najlonsko nogavico
V ponedeljek zjutraj je v «kazer- --------
metah* neznanec napadel komaj j 14-letno dijakinjo S.C., ki stanuje' v stavbi stare vojašnice na št. 5.
Mlada dijakinja je zjutraj, približno ob 7.30, šla s hiše št. 3, kjer je prenočila pri babici, v hišo št 5, kjer ji je mati, kot vsak dan, pripravila kavo, preden se je napotila v šolo. V velikem kodniku se je neznanec pritihotapil do nje, jo udaril po glavi ter ji zadrgnil o-koli vratu najlonsko nogavico. Deklica je kljub velikemu strahu začela kričati, kolikor ji je bilo mogoče. Ko so sostanovalci prišli na hodnik, da bi videli, kaj se dogaja, je napadalec zbežal.
Po tem dogodku je mati takoj poklicala agente kvesture, ki so začeli z iskanjem po drugih stanovanjih in po okolici, a brez vsakega uspeha. Iz mestnega sedeža kvesture sta odpeljala še dva avtomobila in začela s preiskavo po celem mestu, da bi prišla na sled nepridipravu. V popoldanskih urah so na kvesturi izprašali nekaj ljudi, da bi točneje izvedeli o podatkih neznanca, ki je skušal posiliti mlado dekle
Pozno zvečer smo izvedeli, da je mladenka, okoli 20. ure, med zasliševanjem na kvesturi, izgubila živce ter v joku priznala, da si je zgodbo o udarcu po glavi, dušenju z najlonsko nogavico in možnost posilstva izmislila.
Gorica
VERDI 17.00—22.00 «Fritz il gatto*. Barvna slikanica. Mladini pod 18. letom prepovedano.
CORSO 17.15—22.00 «Correva i'anno di grazia 1870*. A. Magnani in M. Mastroianni. Barvni film.
CENTRALE 17.00—21.30 «Navajo Joe». B. Raynolds in N. Machiavelli. Barvni film. Mladini pod 18. letom prepovedano.
MbDERNISSIMO 16.30-22.00 «1 cock-tail del diavolo*. D. Wynter in B. McNair. Barvni film. Mladini pod 14. letom prepovedano.
VITIORIA 17.15--22.00 »Giocni erai-ci svedesi*. E. Jones in B. Bayie. Barvni film. Mladini pod 18. letom prepovedano.
Tržič
AZZURRO 17.30 «Quel gran oezzo delTUbalda tutta nuda. tutta calda*. Barvni film.
EXCELSIOR 16.00 «La calanrt- a*. Barvni film.
PRINCIPE 17.30 »Sette sciaiii di seta gialla*.
Mora Gorica
SOČA «Cena maščevanja*, ameriški barvni film — ob 18. in 20.
SVOBODA «Viking z juga*, italijanski barvni film — ob 18. in 20.
DESKLE «čmi izziv*, ameriški barvni film — ob 19.30.
RENČE Prosto.
PRVACINA Prosto.
ŠEMPAS «V službi njenega veličan-stva», ameriški barvni film — ob 20. un.
KANAL «Požar Rima*, italijanski barvni film — ob 20.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je dežurna lekarna Baldini, Verdijev korzo 57, tel 2879,
DEŽURNA LEKARNA V IRZICU
Danes ves dan in ponoči ie dežurna lekarna Rismondo, Ul. E. Toti, tel. št. 72-701.
Preiskovalni sodnik Cenisi povabil k sebi branilce
Preiskava o atentatu pri Petov-ljah, v katerem so izgubili življenje trije karabinjerji in zaradi katerega je v goriških sodnih zaporih šest osumljencev, prehaja v novo razdobje. Po nekaterih govoricah naj bi preiskovalni sodnik dr. Raul Cenisi za danes dopoldne ob 10. uri povabil v svoj urad branilce. Niso znani razlogi, ki naj bi botrovali temu vabilu, vendar obstaja možnost, da se bodo pogovorili o strokovnem pregledu magnetofonskega posnetka glasu
Odvetnik Bemot je danes vložil prošnjo za razgovor v zaporu s svojimi klienti in sicer z obema Mezzorana in z Resnom.
Danes poteče peti dan od prvih zasbševanj osumljenih, kar predstavlja zadnji termin za predložitev zapisnikov zasbševanj v sodni pisarni.
Včeraj so se pojavile govorice, da sta državni pravdnik in preiskovalni sodnik odšla verjetno v Videm na zasliševanje Di Biaggia, ki v tamkajšnjem zaporu prestaja zaporno kazen, vendar jih ni bilo mogoče preveriti.
Iz «'oriškci'ii maličiu‘<;a urada
ROJSTVA: Romina Mania, Fran-cesea Videtta, Laura Macuz, Deborah Gonella, Christina Momesso, Raffaella Pelucchetti, Donatella Calligaro, Annalisa Magnarin, Ele-onora Laera, Raffaella Zavadlav.
SMRTI: mehanik 62 letni Massi-miliano Petrom, trgovec 67-letni Isidoro Principe, gospodinja 81-letna Marija Kersovan, delavec 27-letni Guido Padovan, gospodinja 66-letna Maria Per ssini, por. Gon, gospodinja 73 letna Ivana Figelj, vd. Hvalič, gospodinja 76-letna Mar-gherita Comisso, vd Masi, gospodinja 64 letna Catorina Tortul, vd. Gallina, gospodinja 77-letna Giosef-fa Cumar, gospodinja 77-letna Santa Sclaunich, vd. Salvini. gospodinja 59-letna Natalija Kacin vd. de Angelini
Prispevki
Namesto cvetja na grob pokojne Marije Bizjak darujeta Tončka in Jožica 2.000 lir za Podporno društvo.
Zvezi krvodajalcev so darovale dijakinje 3. razreda tehničnega zavoda 7.000 lir.
Ob 9. obletnici smrti nepozabnega moža in očeta Viljema Nanuta daruje družina 10.000 lir za Podporno društvo v Gorici.
RAZGOVOR 7. LEGENDARNIM SEVERNO VIETNAMSKIM GENERALOM Gl A POM
Zmaga vietnamskega ljudstva rezultat enotnosti, poguma in napredne znanstvene misli

vilne in hude ovire. Reakcionarne in vojnohujskaške sile na Jugu so povezane z ameriškim neokolonializmom. Toda prepričani smo, da nobena sila ne bo mogla ustaviti zmagovitega pohoda našega naroda. Uspelo nam bo, zagotoviti spoštovanje sporazumov, zagotoviti mir in razvijati proces demokratizacije na Jugu. Uresničili bomo nacionalno spravo in po mirni poti združili deželo.
«Vietnamizacija» je obsojena na propad zaradi protislovij v njej sami. V času Dien Bien Phuja je general Navarre postavil na noge kakih sto bataljonov. Bolj ko se razvija takšen položaj, bolj se razvijajo tudi njegova notranja protislovja. Vsa krhkost takšne zgradbe se je pokazala v ofenzivi 1. 1972.
Zahvaljujemo se francoskemu narodu za vse, kar je storil za nas. Dokazali smo, da smo vredni simpatij vsega človeštva.»
V nedavno objavljeni knjigi «Ve-ličina in izkušnje medicine:), pravi profesor Jean Bernard z Medicinske fakultete v Parizu, analizirajoč socialne, ekonomske, moralne in filozofske posledice napredka v medicini, da se je (medicina v zadnjih tridesetih letih bolj spremenila kot v predhodnih tridesetih stoletjih*. Od izkustvene spretnosti se je spremenila v znanstveno panogo, zasnovano na zelo natančnih pravilih.
Profesor Bernard meni, da lahko samo splošnoorganizirana preventiva zagotovi kontinuiteto in
V času, ko so se v «drugem mesecu miru» stvari v Vietnamu znova zapletle, je imel Jaques Decornoy, dopisnik pariškega «Le Monde* v Hanoiu pogovor s se-vernovietnamskim obrambnim ministrom Giapom. Ob tej priložnosti mu je ta obrazložil bilanco vietnamske vojne in nauk, ki iz nje izhaja. Objavljamo ta razgovor.
General Giap je začel z vprašanjem, ki si ga je sam postavil:
«Ali je že prišel čas, da napravimo bilanco?* Potem je na kratko povzel dogajanja v zvezi s kršitvijo pariških sporazumov.
Predvsem na jugu. «Za sedaj še potrpežljivo čakamo. Pozorno opazujemo dejstva, namene in delovanje Washingtona in Saigona.
V vsakem primeru je že moč napraviti določeno bilanco. Seveda pa bi bilo bolje počakati še nekaj časa.» Nato je nadaljeval:
«Vietnamski narod je nastal že zelo zgodaj. Trdo smo se morali boriti z naravnimi elementi, s poplavami in vremenom... po drugi strani pa z osvajalci. Da bi ohranili svojo pravico do obstoja smo se v trinajstem stoletju trideset let borili proti Mongolom, ki jih je bilo morda pol milijona. Z začetkom druge svetovne vojne se je za nas začela nova tridesetletna vojna. To je bil odpor proti japonskemu fašizmu, potem vojne proti francoskemu ekspedicijskemu korpusu; potem se je znova za^ria vojna po ženevskih sporazumih 1.
1945. To je bila neke vrste eno-stranka vojna proti ljudstvu na Jugu, v času vladavine slamnatega predsednika Ngo Dinh Diema.
Sledila je vstaja v letih 1959-GO.
Diem je propadel. Potem je prišla «posebna vojna*, v kateri so se nakopičila moderna sredstva in moštvo; utanavljati so začeli strateška naselja. Razvila se je ljudska vojna in sovražnikova strategija je doživela popoln potom. Sledila je velika lokalna vojna: pol milijona Američanov, letalstvo, mornarica, vsa najmodernejša sredstva. Westmoreland je govoril, da prihaja «leto odločitve*. Res je prišlo: ofenziva Tet leta 1968, ko se je pokazalo, da je ta strategija popolnoma propadla.
Tedaj so se ZDA znašle na razpotju: nadaljevati vojno ali skleniti mir. Nixon je govoril o miru, nadaljeval pa je vojno. Nixon je vrgel v svet teorijo o «vietnamiza-ciji*. To je pomenilo, z drugimi metodami doseči isti cilj. Vojna se je razširila v Laos in Kambodžo, obnovili so se. poleti na Sever, sledila je blokada, in za konec, teroristični napadi na prebivalstvo Hanoia in Haiphonga.
O pomenu sporazuma je bilo veliko napisanega. To je res velika zmaga, ki je prišla v zgodovino.
Zmaga pravične stvari, zmaga vietnamskega naroda, zmaga vseh narodov, zmaga najvišjih vrednot civilizacije.
Kakšne sklepe lahko napravimo iz tega? To, da v današnjih dneh majhen narod na omejenem o-zemlju lahko celo doseže zmago nad napadalci, tudi nad tako mogočnimi, kot so Združene države, če je le odločen, da se združi v boju za neodvisnost in svobodo, če se drži pravične poti in če je dobil pomoč, simpatije in počporo vseh socialističnih držav ter vsega naprednega človeštva. To smo večkrat povedali Zdaj se je to u-resničilo in potrdilo.
Iz tega je treba tudi izvajati sktep, da v sedanjih mednarodnih razmerah gospodarska in vojaška učinkovitost imperialističnih držav ni več takšna, kot je bila včasih. Ameriški vojaški stroj ni mogel premagati našega ljudstva.
V mednarodnem okviru bodo morali v bodoče imperializem in njegovi voditelji dvakrat premisliti, preden se bodo spustili v nove napadalne pustolovščine.
Ker zadeva izrecno vojaško bilanco: o strategiji se lahko govori samo na splošno, ni samo vojaška strategija. Seveda so vo jaški problemi. Pred našim ljudstvom se je vedno zastavljalo osrednje vprašanje: kako lahko majhen narod, kakršen je naš, obvaruje svojo pravico do obstoja? To je osrednji problem. Naši prt'-so ta problem reševali v okviru fevdalne družbe, ki je bila tudi družba naših sovražnikov, Mongolov. Vojaško gledano, so bile majhne razlike. Vietnamci so bili včasih vojaško celo nadmočni.
Z razvojem imperializma je sovražnik vojaško in tehnično postal močnejši od nas. To vprašanje je postalo aktualno, ko se je fran-
Najmlajši imajo do vas veliko zaupanje.
STRELEC (od 22. 11. do 20. 12.) Rešiti boste morali nekaj zapletenih upravnih zadev. Pretirana ljubosumnost.
KOZOROG (od 21. 12. do 20; 1.) Vaši napori bodo končno poplačani. Skušajte razčistiti svoj čustveni problem.
VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Nikakor se ne povezujte z drugimi, ker bo ogrožena vaša neodvisnost. Pridobili boste pristaše za svojo najnovejšo zamisel.
RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Ne precenjujte svojih finančnih zmogljivosti. Ne zaupajte nikomur svojih težav.
coski imperializem polastil naše dežele. Odpor na nacionalni podlagi je dolgo skušal razrešiti ta problem, pa je desetletja doživljal neuspehe. Potem je prišla vrsta na našo stranko, da ga razreši. In razrešila ga je uspešno. Pod vodstvom partije je prišlo do avgustovske revolucije proti japonskemu fašizmu. Kdo bi utegnil reči, da je bil japonski fašizem takrat že v zadnjih zdihljajih. Potem je prišla vojna proti francoskemu ekspedicijskemu korpusu, ki je bil tehnično in materialno močnejši od nas. Naši vojaki so imeli takrat puške različnih tipov. V Dien Bien Phuju smo imeli kakih dvajset topov. Ko se je začela ameriška agresija in ko je začela vzemati vedno širše obsežnosti, so se mnogi med nami vznemirili.
Prejeli smo pomembno pomoč, toda razlika med nami in nasprotnikom je ostala, in to v našo škodo. Naše gospodarstvo je bilo zaostalo Kako smo torej rešili problem? Problem, ki je bil odločilen? Naj omenim dva faktorja naše vojaške politike:
Izhajali smo iz stališča, da je treba mobilizirati za boj ves narod, če se hočemo postaviti po robu tako mogočnemu nasprotniku. To je pri našem narodu že tradicija, vse od krščanstva naprej: vsa dežela v boj. Z vojaškega vidika to pomeni, oborožiti množice in postaviti na noge ljudsko armado. Stara nacionalna tradicija se je razvila naprej z novo vsebino.
Kako v boju združeni narod, ki je majhen po številu in slabo oborožen, lahko premaga številčno močnejšega in tehnično bolje o-premljenega nasprotnika? V vojaških teorijah upavičeno poudarjajo pomen tehničnega faktorja. Bojna moč naroda in armade pa je moč, ki izhaja iz sinteze človeškega in tehničnega faktorja. Tehnika je važna. Toda proizvaja jo človek, uporablja je človek in človek gospodari z njo. Treba je usposobiti ustvarjalno moč: inteligenco, junaštvo, neodvisnost. Človeški dejavnik je odločilen. Ne zadoščata samo odločenost za boj in junaštvo, potrebna je tudi inteligenca, vključno tista, ki je odločilna za ravnanje z orožjem. V človeka imamo veliko zaupanje.
Hočete primer za to? Partizan na jugu, ki ni imel niti puške, je s primitivno pastjo ranil do zob oboroženega sovražnega vojaka. Seveda so potrebne posebne razmere, da je orožje v rokah za boj odločnega ter inteligentnega človeka učinkovito. Borec lahko z nemodernim orožjem uniči več letal. Treba je preučevati zakone, po katerih se ravna sovražnik. S pomočjo socialističnih držav se je oprema naše pehote in topništva izboljšala, toda vzeto v celoti je bil nasprotnik bolje opremljen. Tehnično smo bili v podrejenem položaju, razen tega pa nismo imeli letalstva. Torej je bilo potreba temu prilagoditi metodo našega boja. V DR Vietnamu je bilo naše letalstvo slabše od nasprotnikovega in vendar so letalci kljub tej razliki zmagovali, np samo zato, ker so bili trdno odločeni, boriti se, marveč tudi zato, ker so poznali nasprotnikov način bojevanja in ker so uporabljali svoj razum. Naše rakete, na primer . . . Američani so jih dobro poznali in so se zanašali, da sp jim bodo lahko izognili. In vendar smo sestrelili njihove B-52. Tehn:ki pri raketnih enotah dobro poznajo tehniko, pa tudi nasprotnika.
Obstaja vietnamska vojaška misel, vietnamska vojaška šola, vietnamska vojaška umetnost Bojujemo se za pravičen ideal. Na tej podlagi so bila mobilizirane množice 'n na tej podlagi so bili rešeni vojaški problemi.
Američani so glede Vietnama dejali, da morajo imeti številčno premoč. Ugotovili so, da številčno večanje njihovih čet ni razrešilo problema. Potem so se odločili za kriterij tehnične premoči. Tudi to ni razrešilo problema.
Naša vojaška znanost se je razvijala, izhajajoč iz politične in vojaške linije naše partije. Ta linija je uveljavljanje marksizma-leninizma v konkretnih razmerah osvobodilnega boja v naši deželi. Ta linija upošteva nacionalno tradicijo, a jo razvija na višji ravni v razmerah modernega časa. Zmaga je zelo tesno povezana z vodstvom naše partije.
Na poti boja so še vedno šte-
Mario Monicelli:
NA FILMSKIH PLATNIH
V ogliamo i colonnelli
Vladimir Ruždjak, svetovno znani hrvaški baritonist, ki bo danes zvečer nastopil v Kulturnem domu, skupaj z ostalimi zagrebškimi solisti
Maria Monicellija «Vogliamo i colonnelln je politična farsa, torej ne preveč pogosta zvrst za italijansko filmsko komedijo. Priznati je treba, da je ta film lahko politično koristen. Pripoveduje o državnem udaru, ki ga pripravlja skrajna desnica in ki se na koncu izkaže le za pretvezo, s katero državni organi lahko izvedejo resen udar. Vse skupaj je seveda polno nedoslednosti, ki so verjetno v veliki meri odvisne od previdnosti avtorjev, da ne bi trčili ob kako obtožbo. To lahko pač tvegajo le intelektualci, ki imajo kako družbeno, razredno povezavo, kot je npr. v gledališču Dario Fo, ki lahko kar izziva sodne organe
Film tudi nikdar ne prehaja k družbeni, razredni utemeljitvi lastnih stališč. Kar se tiče filmske vrednosti kot take, je delo zelo šibko, redkokdaj zabava, kot bi hotelo. Scenarij uveljavljenih Agea in Scarpellija je zelo šibek. Protagonist V go Tognazzi nima velikih priložnosti, da izkaže svojo komično silo. Za vse te šibkosti je seveda odgovoren predvsem režiser Mario Monicelli, ki v zad-
njih letih vedno bolj izgublja režisersko sposobnost. Danes ga lahko postavimo med slabše, plitvejše specialiste italijanske komedije, kot so še Pasguale Festa Campanile, Luciano Salce, Lucio Fulci, Ettore Scola, Lina Wert-miiller, Marco Vicario, Pietro Germi itd. Med boljše režiserje te zvrsti pa bi postavili Dina Risija, Luigija Comencinija, Lugi ja Zam-po, Alberta Lattuado, Nina Manfredi ja, a tudi uspehi Elia P etri ja in Damiana Damianija spadajo včasih v to zvrst in konec koncev celo dela Marca Bellocchia in Marca Ferrerija (kot tudi Ro-sijev «1 magliari» in še kak film najpomembnejših režiserjev). Nekaj drugih režiserjev bi bilo treba bolje poznati (Sordija, Giral-dija, Magnija, Fondata, Tognaz-zija, Loga, Capriolija, Lupa, Indo-vino. Sollimo, Tessarija). Dejansko je skoraj ves italijanski film povezan z žanrom komedije.
Ta zvrst temelji večkrat še bolj na igralcih kot na režiserjih. To-td je po smrti že doživel kritično odkritje (sedaj odkrivamo še predhodnike: Petrolinija morda Angela Musca), pomembni pa so tudi
iiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiii
ZDRAVLJENIE UUDl ČEDALJE^ BOLJ_PEREČE^ VPRAŠANJE
KAKO NAJ BI BILE UREJENE BOLNIŠNICE BODOČNOSTI
Kaj pravi profesor J. Bernard v svoji knjigi «Veličina in izkušnje medicine» - Njegovi predlogi za human ter uspešen način zdravljenja bolnikov - Stroški za zdravstveno varstvo naraščajo povsod
enotnost humane madicine. V svoji knjigi med drugim prikazuje svojo koncepcijo novih klinik.
«Nove klinike — pravi — se bodo zelo razlikovale od tradicionalnih. Nekoč, ko so po bolnišnicah umirali samo siromaki, ni nobenemu padlo na pamet, da bi kritiziral ogromne bolniške sobane, kjer so se stekale trpljenje, življenje s svojimi funkcijami in smrt kakih štiridesetih bolnikov. Vse to je bilo odpravljeno šele, odkar je klinično zdravljenje, in to ne samo siromakov, postalo pogostejše. Vendar se izpolnitve,
iiiiiiiiiiiiiifmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimmi|ll||,||||lfninillull||M|l||||||||I||||||||m||||||||||||||||||||||n||UU
IZ UMETNOSTNIH GALERIJ
Apollonio - Ajdič - Milj uš v galeriji Cartesiiis
Kako široko svetovnousmerjeno razsežnost izraznih pomenov je dosegla grafika v Jugoslaviji, smo imeli priliko spoznavati tudi v Trstu na raznih razstavah. Seznanjamo se z njo spet, posebno v uarvnem pogledu, na razstavi Apollonio, — Ajdič — Miljuš v galeriji Cartesius, ki jih predstavlja vsakega s sedmimi sitotiski. Sitotisk pa je postopek, kjer ravno ne prihaja do veljave izenačevanja znana bravura ljubljanske grafične šole, marveč boU osebno dognani prijemi. Koprčan Zvest Apouonio je uu med prvimi, /o so pri nas razstavljali siovensko novejšo grariko. A-ko je tedaj nastopal še v tradicionalnosti Ijuoijanske sole, ga pa seaaj moremo oocudovaii, ao kakšne dovršenosti se je povzpel s fluorescentnimi barvami obogatenih sitotiskih skupnega naziva «.lgre». To naslovljenje utemeljuje igrivi razplet vzporednovijuga-stih črt in lagodno prelivanje rasti barvnih površin mikavno abstraktno razgibanih zasnov. Mirneje učinkujejo zasnove zelo barvitih listov nam že nekoliko znanega Branka Miljuša, ki v geo-metričnost vzporednic, pravokotnikov in krogov uspe vnesti hu-maniziranost in vtis pravljičnosti z vložki neopredeljenih oblik, kar razgiba našo emotivnost v smislu naslovov kot so «Pieta», «Potopljeno mesto», «Sinbad mornar itd. Nov za občinstvo pa je Andrej Ajdič, pravi mojster v do-sezanju tako ostrine kot megličasto prosojne rahlosti v umerjeno barvastih listih. V njih se posrečeno spajajo, skoro v smislu scientizma, vendar mikavne vizije goseničasto plazečih se oblin oblik z onimi s kockastimi prostorsko trirazsežnostnega značaja, kjer poudarja časovnost lo-
kacije vsebine že v samem naslovu npr. «Januar - februar». Dela vseh treh slikarjev se dobro dopolnjujejo in dajejo vtis, da ni le tehnični prijem njih namen, marveč iskanje globljega stika z novimi umetniškimi prvinami.
Horoskop
OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Prejeli boste ugoden finančni predlog. Nepričakovana vesela novica.
BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Če se ukvarjate s trgovinskimi vprašanji, jim tudi posvečajte vso pozornost. Vaše čustveno razmerje se utrjuje.
DVOJČKA (od 21. 5. do 21. 6.) Z neodločnostjo tvegate, da uničite vse, kar ste dosegli. Skušajte brzdati svoje živce.
RAK (od 22. 6. do 22. 7.) Manjša napetost med vami in prestojmkom. Ne računajte na obljube, ki so vam bile dane.
. lij:O-
LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Odločno se boste spoprijeli s pravnimi vprašanji v zvezi s sporom, ki vas skrbi. Zanimajte se za težave mlajših.
DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Vaša potrpežljivost bo postavljena pred preizkušnjo. Gmotni interesi ogražajo mir v družini.
TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Branite ugled svojega podjetja. V čustvenem pogledu računajte samo na to, kar lahko dosežete.
ŠKORPIJON (od 24. 10. do 20. 11.) Če je vaš napredek odvisen od štu dija, potem računajte na uspeh.
V
Jože Šajn v Kultornem domu
Okoli trideset velikih m presenetljivo pestro - žarkih podob prekriva vso razpoložljivost sten razstavne dvorane slovenskega gledališča v Ulici Petronio. Njih ustvarilelj je petintridesetletni Jože šanj iz Knežaka, učitelj risanja na nižji gimnaziji v Ilirski Bistrici, šanj se tako prvič predstavlja našemu občinstvu v Trstu in škoda da ne tudi italijanskemu, saj razstavo obiskuje pretežno le gledališka publika, toda le tisti, ki imajo ustrezen odnos do umetnosti. Slikarski postopek in gradivo teh slik je namreč novost, skladna s tehnizacijo naše dobe. Nastajajo z nabrizga-vanjem nitrobarv na plastične laminate, kar jim daje videz bleščečih emajlov. Med temi je le ena oljnata slika pošastne borbe ogromnih bogomolk, ki odkriva dobro slikarsko pripravo umetnika, a tudi namen dela, ki je v opominu zaščite kraške narave, čeprav je slikarski postopek enoten, pa niso tako enotne zasnove slik, ki gredo od čisto abstraktne vijugaste igre oblik v vrsti del «Labirint», kjer obriz-guje le izrezane šablone, do tistih kjer zanje uporablja mozaične skupke kamenja in celo rastline same, ki tako zapuste na podlagi točnost njih oblik. Šajn je v tem zelo iznajdljiv enako kot v zapovrstju barvnih nabriz-gov. Zapeljuje ga pa preveč lepota barvnih loščev in bohotnost njegove domišljije, kar se združuje večinoma v lepotne učinke. Ampak povsod kjer se v obojem pravilno omejuje, se povzpne na višjo umetniško raven. V tem oziru so res odlične podobe «Vrtače» v zelenkasto - črnikasto - modri skladnosti pa še živahneje barvita «Zapuščena o-grada». Doseže pa svoj višek v pesniško odmevajoči sliki Ogrožene rastline v modremu. So to klini lestvice po katerih bo Jože Šajn gotovo še dospel do umetniške po polnosti teg > novega izraznega sredstva, ki verjetno skriva še neslutene možnosti.
MILKO BAMBIČ
neobhodne v današnjih klinikah, ne morejo omejiti samo na nekoliko pregradnih zidov. Klinika bodočnosti mora odgovarjati dvema nalogama, ki se dopolnjujeta in nikaKor nista med sabo protislovni. Biti mora center celotne medicinske aktivnosti določenega sektorja in področja, z vsemi ustreznimi tehničnimi službami. In mora nuditi maksimalno medicinsko pomoč v najkrajšem roku slehernemu bolniku, s tem skrajšati njegovo bivanje v kliniki in tako osvoboditi dragocene postelje. Nova bolnišnica mora izpolnjevati tri osnovne pogoje, ki morajo prevladati v medicini qo-aočnosti: da razpolaga z najsodobnejšo znanstveno in tehniško operemo, da ima kar najbolj racionalno administrativno, ekonomsko in finančno organizacijo, da vodi računa o afektivnih problemih ter psihičnih posledicah dolgotrajnega bivanja v bolniški u-stanovi.
Dve poglavitni enoti klinik bodočnosti bosta:
—	tako imenovane službe intenzivne pomoči, t.j. reanimacije, s pomočjo katerih se tako pogosto vrača življenje onim, ki so bili na tem, da ga izgube;
—	laboratoriji v najširšem pomenu besede, Kjer so bodo, gledano s tehniškega vidika, pod najstrozjimi pogoji opravljale preiskave hospitaliziranih bolnikov in onih, ki bi sem prišli tudi samo na posvetovanje, zaradi postavitve točne diagnoze ter zagotovitve učinkovitega zdravljenja.
Okrog teh enot bistvenega značaja, bi bilo treba nanizati še dodatne elemente moderne bolnišnične ustanove:
1.	Eno dnevno kliniko, ki bi sprejemala bolnike od jutra do večera in pri tem omogočala, da bi bolniki noč prespali na domu, v k~ogu svoje družine. Ta način hospitalizacije omogoča, da se v kratkem času opravijo vse neob hodne analize. Originalen eksperiment dnevne hematološke klinike v okviru bolnišnice St. Louis, ki je v teku že od 1. 1968, je dal nadvse zadovoljujoče rezultate;
2.	Službo za hišno hospitalizacijo, ki bi delovala pod vodstvom družinskega zdravnika in ob njegovi popotni soglasnosti in bi bolniku, ki je zapustil bolnišnico, a se še ne more premikati, nudiia potrebno vso pomoč — transfuzije, perfuzije, kompletne laboratorijske analize, kot na kliniki;
3.	Bolnišnične dodatne objekte po predmestjih, na vasi, v goratih predelih, ki bi omogočali podaljšano zdravljenje v neposrednem stiku z osrednjo bolniško službo in v dosti boljših psihoafektavnih pogojih, kot jih nudi centralna klinika.
Takšen bolniški sistem bodočnosti bo moral tesno sodelovati z družinskim zdravnikom, želeti bi bilo, da se v bodoče točno določijo kraji odprtja novih ordinacij, ki naj predvsem odgovarjajo potrebam prebivalstva, kakor tudi topografiji bolnišnic in njihovih laboratorijev. Na takšen način bi lahko obstajala neposredna in osebna zveza med zdravnikom in bolnikom, ob istočasni možnosti, zahvaljujoč bol-nišniškim laboratorijem, da ima bolnik vsak trenutek na razpolago sleherno nujno tehnično pomoč. Organizacija takega sistema ni odvisna od oblik družbene organizacije — liberalne ali socialistične.
Načrtovalci, ki se ukvarjajo z velikimi načrti bodočnosti, so iznesli svoje račune. Konec tega stoletja, torej že v bližnji bodočnosti. še preden bo poteklo 30 let, bodo izdatki za zdravstveno zaščito že kar neznosni, presegli bodo proračunske možnosti sle-
herne nacije. Že danes pomeni to veliko obremenitev. V manj kot petdesetih letih je medicina doživela več zapovrstnih sprememb: 1. ostanki starega sistema, medicina bogatih in medicina revnih, ostanki preteklih stoletij, medicina neizpopolnjena in neučinkovita: 2. začetki socialnega zavarovanja; 3. prvi koraki v razvoju sodobne medicine, v veliki meri omogočeni, zahvaljujoč sistemu socialnega zavarovanja;
4.	prvo ugotavljanje finančnih
problemov, ki ga narekuje sodobna medicina; 5. gospodarske tež-koče, ki jih povzroča napredek medicine.
Paradoksalno je, da se v trenutku, ko je medicina sposobna opravljati svojo poglavitno nalogo in reševati življenja, postavlja vprašanje sredstev za zagotovitev te funkcije. Ni daleč čas, ko se bomo znašli v škripcih. Ne bo lahko najti izhoda. Zato je že danes neobhodno vsaj preučiti ta problem.
Alberto Sordi, Nino Manfredi, Ugo Tognazzi, Monica Vitri, na nižji nivo pa bi postavili Vittoria Gas-smana, Marcella Mastroiannija, Gian Mario Volonteja, Giancarla Gianninija, še na nižji Landa Buz-zanco. Nato imamo sekundarne i-gralce in igralke (Claudia Cardi-nale, Laura Antonelli, Maria Gra-zia Buccella, Lino Capolicchio, Gastone Moschin, Veronique Ven-dell, Rossana Podesta, Senta Berger, Silvana Mangano, nemogoča Sophia Loren itd.). Na najnižjem nivoju pa imamo dvojici Franchi -Ingrassia (ki sta se zdaj ločila) in Noschese - Montesano. Iskati bi bilo treba tudi, koliko ta filmska zvrst dolguje gledališču (še danes je v tem nekaj vitalnosti, npr. v kabaretu Cochija in Renata, da ne govorimo n že zdavnaj zaslovelem Eduardu De Filip-pu, tudi tu pa se seveda zdaj u-veljavljajo plitvi «Decameroni» s Silvo Koščino, Mariso Solinas, Ai-chee Nama, Tamaro Baroni itd.; ko se pač v Italiji dotaknejo spolnosti, jo skoraj vedno polomijo; v najboljših primerih, v visoki komičnosti doživi sublimacijo, kot v dovtipih kakega Totoja in Petrolinija, ne poznamo pa prave erotične sile, kakršno najdemo v gledaliških zvrsteh npr. v francoskih ekshibicijah Rite Renoir).
O Monicellijevem filmu bi radi še opozorili, da je za distribucijo poskrbelo državno podjetje ltalno-leggio. Nevarno je, da bo ob re-centnejšem političnem razvoju državno podjetje vedno manj širilo politično kritična dela; ker je po velika večina italijanske kulture vsaj površno levičarsko usmerjena, bo to verjetno za Italnoleg-gio pomenilo samomor, kar je prav v namenih nekaterih političnih sil.
_________ S. G.
Povečan vpliv KP Britanije
Generalni sekretar KP Britanije, John Gollan, je izjavil, da želi njegova stranka vzpostaviti boljše odnose oziroma da želi sodelovati z Laburistično stranko, s čimer naj bi se odprla pot k enotnosti levice. To izjavo je dal na britanski televiziji. Po vojni je to prvič, da je bil nekemu komunističnemu prvaku omogočen nastop na televiziji. V politični javnosti si ta dogodek tolmačijo kot znak povečanja vpliva KP Britanije na političnem prizorišču.
Prizor iz Viscontijevega filma «Ludwig» (včeraj smo objavili njegovo recenzijo). Režiser je z njim hotel prikazati družbo, ki drvi v lastno pi opast. Na sliki nemška igralka Romy Schneider (levo), ki v njem nastop«

TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.40 Radio za šole; 12.00 Opoldne z vami; 13.30 Glasba po željah;
17.00	Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Radio za šole; 18.50 Koncert; 19.10 Higiena in zdravje; 19.20 Zbori in folklora; 20.00 Šport; 20.35 Simfonični koncert; 22.05 Zabavna glasba.
TRST
12.10	Plošče; 14.45 Tretja stran;
15.10	Lahka glasba; 15.50 Simfonični koncert.
KOPER
6.30,	7.30, 12.30, 14.30, 16.30,
17.30,	18.30, 20.30 Poročila; 6.15 Jutranja glasba; 810 Glasba za dobro jutro; 9.00 Otroški kotiček; 9.30: «20.000 lir za vaš program*;
10.00	Od melodije do melodije;
11.15	Orkester Trinidad; 11.45 Polke in valčki; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Eros Sequi: pisma;
14.15	Plošče; 14.35 Juke box; 15.00 Simf. glasba; 15.30 Poje Alfi Nipič; 16.40 Orkestri; 17.00 Naša pesem - 1972; 17.45 Mladi izvajalci; 18.00 Popevke; 19.00 Iz priljubljenih oper; 19.30 Prenos
SREDA, 28. MARCA 1973
mlajše; 17.05 «Sončnica»; 19.10 Kronike Juga; 19.25 Koncert; 20.20 «Andata e ritorno*; 21.15 Marcello Sartarelli: «La ragazza di Tarquinia»; 22.15 Enrico Caruso. II. PROGRAM
7.30,	8.30, 13.30, 15.30, 19.30 Poročila; 7.40 Pojeta Elton John in Giovanna; 8.40 Operna glasba;
9.15	Orkester; 9.50 Radijska nadaljevanka; 10.05 Pesem za vsakogar; 12.40 Opravljivci; 13.50 Kako in zakaj?; 14.00 Plošče; 15.40 Glasbeno - govorni spored;
17.30	Posebna reportaža; 17.45 Telefonski pogovori; 20.10 Sestanek petih; 21.00 Plošče; 22.43 Henryk Sienkiewicz: «Quo vadiš?*.
III PROGRAM
10.00	Koncert za začetek; 11.40 Sodobna ital. glasba; 14.30 Portret avtorja: Mily Alexeyevich Balakirev; 15.20 Komorna glasba; 17.20 Enotni razred; 18.15 Gospodarska rubrika; 18.45 Kulturni pregled; 19.15 Vsakovečerni koncert; 21.00 Simf. koncert. SLOVENIJA
7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00,
19.30	Poročila; 6.50 Rekreacija;
8.10	Glasbena matineja; 9.25 Iz glasbenih šol; 9.45 Glasbeni spo-
RL; 20.40 Ritmi za godala; 21.15 mini; 10-20 Pri vas doma; 12.10 Glasbeni spored; 22 10 Pop-jazz;	odlomka iz oper Borisa Pa-
22.35 Glasba za lahko noč.
nacionalni program
7.00, 8.00, 13.00, 14.00, 20.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Popevke; 9.15 Vi in jaz; 10.00 Posebna reportaža; 11.20 Kratki teden, tokrat iz Firenc; 13.15 Kulturni pregled: 15.10 Program za mladino; 16.40 Program za naj-
pandopula; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Od vasi do vasi; 13.30 Priporočajo vam...; 14.10 Komorni zbor RTV Ljubljana poje skladbe slovenskih skladateljev;
14.30	Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.30 Glasbeni in-termezzo; 15.40 Majhen recital violončelista Vlada Požarja; 16.00 «Vrtiljak»; 16.40 Listi iz albuma
orkestra Hollywood; 17.10 Naša glasbena galerija; 17.45 Jezikovni pogovori; 18.15 Glasbene vinjete; 19.00 Lahko noč, otroci L
19.15	Glasbene razglednice; 20-0® Simfonični orkester RTV Ljubljana; 21.40 Melodije z velikimi zabavnimi orkestri; 22.15 S festivala jazza; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe-
ITAL. TELEVIZIJA
9.30	šola; 12.30 Poljudna znanost; 13.00; Ob 13. uri; 13.30 Dnevnik; 15.15 Francoščina; 17-00 Spored za otroke; 17.30 Dnevnik; 17.45 Program za mladino-
10.15	Kulturna oddaja; 19-4® Šport in ital. kronike; 20-31 Dnevnik; 21.00 «Videzi spreminjajoče se Azije*; 22.00 Športna sreda; 23.00 Dnevnik.
II KANAL
21.00	Dnevnik; 21.20 Toto: «Dve siroti* — film; 22.50 Sodobna medicina.
JUG. TELEVIZIJA
8.20 in 11.00 TV v šoli; 16-00 Svetovno hokejsko prvenstvo sku pine B — Jugoslavija Italija; 17.45 Mačkon in njegov trop; 18.2» Od filma do filma; 18.45 Voltaire ali o prosvetljenstvu; 19.15 Vas Šlager sezone; 19.45 Risanka,
20.00	in 22.35 TV dnevnik; 20.25 Reportaža; 20.35 DvoL>j na son cu — ameriški film.
KOPRSKA BARVNA TV
16.00	Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu; Jugoslavija - Kalija; 20.00 Risanke; 20.15 Poročila; 20.30 Makedonija, dokumentarna oddaja I. Grudna.
^■Morski dnevnik
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
28. marca 1973
KOŠARKA
V PRVENSTVU DEČKOV
NOGOMET

NAŠE ENAJSTERICE V MLADINSKIH PRVENSTVENIH LIGAH
V slovenskem derbiju na Kontovelu Bor premagal utrujene domačine
V vseh ostalih srečanjih naše ekipe še vedno slabše od nasprotnikov
"■i.i<wARASfiAJNIKI
Kontovel 98:63
(49:28)
g^NrT0^.EL: K- Starc 26, Re-ČUik’ r' btarc 17, D. Bukavec 4, UkmaTs d ,Nabergoj. Luksa 10, ProTti UkaVeC‘
Konto-
Itals!dru 7?°.• naraščajnikov proti
,rosti meti 7:18.
v.el je v soboto odigral od-
Spr°tnilm Pl"0ti ?el° visokim na-najvišjo Rfofoider ima namreč se Kn-t„ P° v tem prvenstvu) so fodi rvJ?V? 04 dobro upirali in so So	, za leP izkupiček, saj
Rieznikj * kar točk. Med posa-•ttorda „Je- ®avdij Starc odigral vSetn 7„ j°1°, pajboljšo tekmo. Po-fodi Tv„ ci°'iivo pa se Je odrezal ^ ■	. arc> ki je trenutno v
dobri
formi.
Bor ^ ^ DEČK'
, I(ONTOvp?tOVel 62:47 (24:14i
Kgt
foar, Te^čičaberg°j 5’ Ban 10’ Uk'
?1. čok ItaZ7Ucca 18, B. Furlan R- Race 4 e®an, Volk 4, Parovel
Sodnik- VV Eurlan 4-
. Prosti me Fovo (Trst)-8:34 metl: Kontovel 1:12, Bor
Peterk!f .Ron'fovelu med doma-!*).fodovoliii111 Borom je na sploš-A°iiko boliJ!' i Zmagali so sicer ne-f1 Pa s0 Jjakufeni b°rowi, mora-:a'hk0 strl; 6 ,ze]o potruditi, da so J^karjev t- P® kontovelskih ko-Ifojenj (Ji 1 bili poleg tega u-^dajniška iffl^Ajega večera (na-,a domači ■ ma P10« Italsidru). *<» niso r bil usoden začetek,
£finS borovcev"8^1 protiutež! za
r-Su nrpriL. Vev- Ti so namreč do-
h^ o^anir °Smih točk> U so
Ključ srenav*e do konca.
Pufo tretie<ynnja je bila osma mi-f3 Se Pribijal .P?tdasa. Kontoveld ^ke (^bbzab borovcem na štiri
■6, zmanjkal ’ prav tedaj pa jim •zkoristiij s?pe> kar so seveda m0! Paskolf ^ 80 Povečali J**at omenili^ P059«*™« bi in Ran h.Iva Starca CKooto-^ °vd Ah J" Mazzucco (Bor). (40:7) at,co ~ Polet 82:23
polet- p« •
^ondo i'i L10?®' Leniša 4, Ri-
W ^dolš^TT k’ Rauber, Mala-liga i ao1** 1, Daneu 6, Fer-
Poletovci so bili proti višjim. Proti «odkritju» tega turnirja, eki-nasprotnikom brez moči. Srečanje I pi Lloyd Adriatico, so borovci do-
se je v bistvu odločilo pri lovljenju odbitih žog in v tem so bili seveda boljši gostje. Edini Poletov center Aleksander Daneu ki bi se lahko enakovredno boril z nasprotniki, je, žal, zbolel. Poraz je bil torej neizbežen. V Poletovih vrstah je bil ponovno najboljši Ri-smondb, ki je trenutno v dobri formi.
TURNIR SABA
V 4. kolu minibasketa za «Trofe-jo SABA» so bile vse naše ekipe poražene.
Ferroviario — Polet 27:6
FERROVIARIO: Pecconi 18, Hen-gel 5, Gianmotti, Marco, Bolle, Pe-resano 4, Bend, Miši, Piščanc.
POLET: Hrovatin 2, Piščanc 1, Purič, Taučer, Leniša; Ferralva, Sosič, Remec 3, Brišček, Don.
Sodnika: Verona in Gemona (SA BA).
Poletovci s0 zaigrali daleč pod svojimi sposobnostmi, kar je bilo močnemu Ferroviariu olajšalo, da si je zagotovil zasluženo zmago. SGT — Bor	34:7
SGT: Buttazzoni, Getto 2, Spes-sotto, Maranzana 32, Sperafico, Bertolotti, Miccoli.
BOR: Poljšak, Schillani 6 Švara, Gerdol 1, Škerlj, Cej, Švagelj, Curri, Lokar, Volk.
živeli predviden poraz. Zanesljivo je igral Schillani. Pri Lloydu pa je bil Maranzana kar neustavljiv. Ricreatori — Breg	31:6
RICREATORI: Colautti 3, Esopi 7, Tonut 2, Prodan 11, Regeni 2, Tomat, Pozzecco 6.
BREG: Korošec 1, Pečar, Čok, Hacin, Kraljič 2, Žerjal 3, Kozina Tedesco, Locatelli.
Sodnika: Žerjal (Bor) in Esopi (Ricreatori).
Brežani so v tem turnirju opravili krstni nastop prav proti eni najmočnejših ekip. Poraz je bil neizbežen. Borbeno je igral Žerjal.
IZIDI 4. KOLA
SKUPINA A: Saba - Fornis 36:16, SGT - BOR 34:7 LESTVICA: SABA in Servolana 6, SGT in Fornis 2, Italsider in Bor 0.
SKUPINA B: Ferroviario 6, Ricreatori in Don Bosco 2, Polet, Breg in Olimpia 0.
ŽENSKE
IZIDI 4. KOLA: Ricreatori - SA SA 18:17, Julia - Italsider 17:15, Interclub A - Fornis 22:19, SGT Ferroviario 22:5, Audax - Interclub B 13:1: LESTVICA: Ricreatori, Julia in SGT 4, Interclub A, Audax 2, SABA, Fornis in Interclub B 0.
b. I.
Prepričljiva zmaga mladincev proseškega Primorja
V preteklem kolu sta bili le dve naši ekipi premagani, ostale pa so zmagale ali remizirale
MLADINCI
Libertas Sv. Sergij — Primorje 0:2
LIBERTAS: Hager (Perti), Scher-lich, Frank, Jurincich, Paoletti, Tonini, Giacoci (Madonia), Spadaro, Crivici, Ursic, Biloslavo.
PRIMORJE:	Ferfolja, Blazina,
Forza, Kapun, šegina, Verša, S. Husu, V. Husu, Milič (Timeus), Ver-ginela, Černjava.
Strelca: Sergij Husu 9. min. in Milič 77. min. Sodnik: Malaboti. Koti: 1:0 Gledalci: 20.
Prosečani so s premišljeno igro v obrambi ter s hitrimi in nevarnimi protinapadi izbojevali presenetljivo zmago nad močnim Liber-tasom SS. Vratar Ferfolja je bil tudi tokrat zanesljiv in je ohranil svojo nepremagljivost. Obrambo je odlično vodil šegina, ki igra stalno bolje. Stoper Kapun še je že privadil na novo vlogo. Po dolgem času sta se v krilsko vrsto vrnila Verša in Valter Husu, ki. sta skupaj z Verginelo uspešno zalagala svoj napad. Ta je tokrat presenetil. Strelci so bili vedno šibka točka Prosečanov, tokrat pa so se izkazali. Dosegli so tri gole (enega je sodnik razveljavil) ter izvedli vrsto nevarnih strelov. Junak dneva je bil Sergij Husu, ki je s hitrimi akcijami cesto preigral nasprotno obrambo. V 9. min. je prav on (po akrobatskem skoku) z glavo preigral nasprotnega vratarja in dosegel gol.
Tržačani so pretežno napadali, toda «rdečerumeni» so dobro zapirali «luknje» pred svojimi vrati.
M. K.

ODBOJKA
V 1. MOŠKI IN ŽENSKl DIVIZIJI
Presenetljivi igralci in igralke Sloge v obeh konkurencah na prvem mestu
Obe zadnji zmagi so dosegli brez posebnega naprezanja
Sloga — Ginn. Pordenon 3:1 (15:13, 15:3, 11:15, 15:9)
SLOGA:	Vodopivec, B. in E. _
Kralj, Grgič, Matevljič, IHrsinger, | Wilhelm in Neubauer.
GINNASTICA: Fogato, Bernardi, Cal, Biancolin, Coral, Aramonte, Daros, Berti, Visentini, Pupulin, De Paoli in Pellacani.
Sodnik: Bresigar; stranski: Mar-con; zapisnikar: Doriguzzi.
Zmagovita pot Sloge se nadaljuje. Pretekla zmaga je bila izbojevana nad enim boljših zastopnikov v tej ligi. šesterka iz Pordenona je v soboto utrpela svoj letošnji drugi poraz in je tako še vedno v teku za boljše mesto v lestvici. Slovenski odbojkarji, so zaigrali proti Ginnastici okrnjeni, saj jft. manjkal Fučka in tudi Vodopivec po komaj preboleli, gripi ni bil najbolje razpoloženi- Bo sobotni sedmi zaporedni zmagi je. Sloga trenutno sama na vrhu lestvice, pred tremi zasledovalci, ki imajo dve točki manj in sicer deset. Ti trije tekmeci so Slogin sobotni nasprotnik 01ympia iz Gorice ter Are Linea iz našega mesta. Konkurenca je zelo izenačena, vendar se naša zastopnika odlično držita.
Slogaši v soboto niso pričeli najbolj zanesljivo in odločno. Tekmeca sta si bila enakovredna in se nista zmogla odlepiti eden od drugega. Pri vodstvu gostov s 13:12 "so domačini le izbojevali še tri točke in s tem prvo delno zmago. V drugem nizu nasprotniki sploh »niso abstajali». V rekordno kratkem času so morali položiti orožje tu-di v t.em setu. V tretjem setu je prišlo do nepričakovanega preobrata. Domačini so veliko grešili. Po izenačenju pri sedmici si je Ginnastica priborila prednost katere ni bilo mogoče več nadoknaditi. V odločilnem četrtem setu pa je prevzela pobudo ponovno Sloga in bojeviti nasprotniki so morali prepustiti izkupiček domačinom. Kljub zmagi Sloga to pot ni povsem zadovoljila in je odigrala eno svojih slabsih tekem.
G. F.
3:0
arkarii Bora
so tudi proti Don Boscu okusili poraz. Tokrat pa jim Je vsai ostalo zadoščenje za dobro igro
Sloga - Azzurra
(18:16, 15:9, 15:3)
SLOGA: Padovan, Kralj, Križ-mančič, Ferluga, G. in S. Busletta, L., M. in S. Grgič.
AZZURRA: Mastroianni, Papež, Štern, Dorini, Testa, Nogueira, Lo-presti, Soprani. Pockar, Roldo, Ba-rile.
Sodnik: Rovetti. Stranski: Pltac-co. Zapisnikar: Pertot.
Sloga je v nedeljo odpravila Az-zurro s čistim 3:0. Prvi set se je začel za naše odbojkarice slabo, saj je Azzurra prišla do devetice, ko je naša ekipa osvojila le eno točko. Toda stanje se je kmalu spremenilo. Pri stanju 14:12 za Az-zurroiso; naša dekleta še bolj poprijela in nepričakovano osvojila niz.
V	drugem setu so nasprotnicam popustili živci, Sloga pa je zaigrala odlično. V napadu in z odličnimi servisi se je zlasti izkazala Lore-dana Kralj.
V	tretjem setu je igra slonela pretežno na servisih, saj je Azzurra povsem popustila.
S to zmago, ki je bila.lažja, kot so slogašice računale, se je naša ekipa zopet vrnila na prvo mesto lestvice v 1. ženski diviziji.
V. P.
Forst osvojila pokal R. Korač
MALINES, 27. — V povratni finalni tekmi Koračevega pokala je belgijska ekipa Recing Mae Pils premagala Forst iz Cantuja z izidom 94:85 (48:48). Ker pa so Italijani zmagali na lastnem igrišču z dosti večjo razliko (106:75), so kljub porazu osvojili ta pokal, ki je po kvaliteti tretji najpomembnejši v Evropi.
NOGOMET
LONDON, 27. — Gordon Banks, vratar angleške reprezentance, ki se je pred davnim hudo poškodoval na očesu (govorilo se je celo, da bo izgubil vid), je že okreval in odigral nekaj tekem s svojim moštvom. Po vsej verjetnosti bo 10. aprila ponovno oblekel državni dres.
Union — Cremcaffe’	0:2
UNION: Stigli, Scarpa, Glionna, Socobch, čok, Babuder, Boschetti, Sunigoj, Suber, Paludetto, Lapi.
Mladinci Uniona so v nedeljo doživeli ponoven poraz, čeprav v manjši meri kot teden prej proti S. Giovanniju. Podlonjercem je prišel tokrat na pomoč Paludetto, ki nastopa navadno s člansko ekipo. V vratih je namesto standardnega vratarja Vedane igral Stigli, ki je kljub pomanjkljivi pripravi zaigral bolje kot njegov predhodnik. V obrambi je bil vodilni igralec čok, ki si je nabral precej izkušenj z nastopi v višji kategoriji in jih je uspešno izrabil v nedeljskem srečanju. Na splošno so Podlonjer-ci zaigrali precej dobro, žal pa niso mogb napraviti ničesar proti bolj izkušenemu nasprotniku, ki se uspešno bori za višja mesta lestvice.
RADI
NARAŠČAJNIKI
Mladost — Romana 1:2 (0:2) MLADOST: E. Uljan, Jarc, Marušič, K. Uljan, L. in V. Gergolet, K. Ferfolja, Černič, G. in R. Ferfolja ter Zuljan,
Strelec K. Ferfolja v 14. min. d. p.
Naraščajniki Mladosti so v soboto odigrah tekmo z Romano iz Tržiča. Igra je bila vseskozi enakovredna, rekb bi celo, da je bila v drugem polčasu Mladost boljša, ker je bila stalno v napadu. Kje naj torej iščemo vzrok za tak rezultat?
Po mnenju gledalcev je bil sodnik pristranski in ne bi bil smel v 25. min. drugega polčasa izključiti enega najboljših igralcev Mladosti K. Ferfoljo. Prav Ferfolja je bil namreč dtiša igre in je v 14. min, drugega polčasa tudi realiziral zadetek v korist Dobertto-bcev.
Druga hiba, ki zelo škoduje do-berdbbski ekipi, je pomanjkanje standardnega vratarja, ki je zaradi bolezni odsoten že precej časa; poleg tega pa je manjkal še en standardni igralec, s pomočjo katerega bi Mladost verjetno dosegla boljši rezultat, čeprav je tudi ta sam na sebi zadovoljiv.
Supercaffe’ — Gaja	0:0
SUPERCAFFE’:	Paulin, Bidoli
Sinibaldi, Giurgevich, Tassan, Zia-ni, Cracovia kap., Belladonna, Cia-ni, Fabiani in Fabbri.
GAJA: Kralj, Stojkovič, D. in L. Milkovič kap., Kalc, D. in B. Grgič, Ražen, M. in D. Kralj ter Križmančič. 12. Gezzo in 13. Mil kovič D.
Sodnik: .Zega iz Trsta.. Gledalci: okrog 60. Koti: 8:6 za Ga jo.
Naraščajniki,- Gaje 1 šo v! nedčljo-' nadaljevali s tradicijo neodločenih rezultatov. Remi brez zadetkov je bil še najbolj pravičen izid, čeprav so imeli domačini malenkostno prednost. Obe ekipi sta imeli veliko možnost za zmago, ko nista izkoristili «podarjene» enajstmetrovke.
Prvi polčas je minil v nezanimivi igri, kljub premoči domačinov, ki so nizali protinapade, toda brez nevarnih akcij v kazenskem prostoru Gaje. Kasneje je bilo videti, da sta se obe ekipi usmerili bolj na ostro igro, toda akcije so se končale že na srednji črti. Prvo zrelo priložnost so imeli prav domačini, ko je sodnik nerazumljivo dosodil domačinom enajstmetrovko, toda odlični Kralj je z izrednim posegom ubranil.
Tudi v nadaljevanju se igra bistveno ni spremenila, čeprav so tudi «zeleno - rumeni» skušali presenetiti, a zrele priložnosti sploh nismo imeli razen radodarne sodniko ve enajstmetrovke, toda netočni M. Kralj je poslal usnje mimo vrat. V celoti je bil to slab nogomet. V gajevskih vrstah je izstopal kapetan Milkovič, pa tudi vratar Kralj.
DARKO GRGIČ
Vesna — Triestina 1:1 (0:1) VESNA: Eva, Alessio, Ferluga, Tence, Zuliani, Lonza, Košuta, Žerjal (Sosič), Russignan, Sodbmaco in Zucca.
gamasco, Dugulin, Scabar, Creso, Cecchini.
Sodnik: Brandolin (TS). Strelca: Scabar 10. min in Tence 45. min.
Gledalci: 50. Koti: 4:3 za Vesno.
Proti prvouvrščenim Tražačanom so Križani zaigrali dobro (zlasti v d.p.). V p.p. so gostje stalno na-
sPSUl
Vesna se je svojim navijačem vsaj delno oddolžila za mnoga razočaranja s tem, da je zanesljivo premagala kvalitetno ekipo Inter San Sabba
iiiiiiiimiiitniiiiiiiiiimiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiimiimiiiiiiitiimiuiimiiiiiiimimiiiuiiiiitiiiMiiiij
«ŠP0RTNIK LETA SLOVENIJE 1972»
N. Urbančičeva in D. Pudgar najboljša med najboljšimi
Proglasitev najboljših slovenskih športnikov bo jutri v Novi Gorici
Nova telovadnica v Novi Gorici bo jutri zvečer spet prizorišče zanimive prireditve, ki ni sicer čisto športna, vendar pa je tesno povezana s športom in športniki.
Slovenski športni novinarji nadaljujejo z dolgoletno tradicijo, da ob koncu, leta izberejo «športnico leta» in »športnika leta» ter ju razglasijo na športno - glasbeni prireditvi, na kateri sodelujejo tudi drugi znani in izbrani slovenski tekmovalci.
*• -ttetošnjo prireditev pripravlja poseben odbor, ki ima na skrbi zahtevno organizacijo. Kdo sta izbrana slovenska športnika, ki bosta na tej prireditvi, poleg ostalih odličnih športnikov, prejela plakete Borisa Ziherla, ki jih podeljuje tednik «Tedienska tribuna», je že znano.
Športnica leta je atletinja celjskega Kladivrrja, metalka kopja Nataša Urbančič, ki je bila na OI v Miinchnu odlična peta, z naslovom športnika leta pa se ponaša Danilo Pudgar, skakalec na smučeh iz Črne na Koroškem, ki je na OI v Sapporu dosegel odlično 8. mesto, doslej najboljšo uvrstitev naših športnikov na zimskih olimpijskih igrah.
Družbo najboljšima bo delala kopica znanih imen slovenskega športa, med njimi olimpijci in državni reprezentanti, hokejist Darko Be-ravs, nogometaš Brane Oblak, kanuisti Tone Hočevar, Janez Andre-jašič, Peter Guzelj, kegljača Miro Steržaj in Anka Janša, košarkarja Aljoša Žorga in Ivo Daneu, kolesar Rudi Valenčič in drugi Seveda se bodo gostom priključili tudi najbolj zaslužni športniki s področja novogoriške občine.
Športniki bodo pred mikrofonom govorih o svojem delu, težavah, uspehih in drugih zanimivih dogodkih.
Za glasbeni del nr'>pd:‘ve bo poskrbel ansambel Mojmira stepeta s pevko Ditko Hatien m Jankom
TRIESTINA: Gerli, Armiilli, Sain, I Ropretom. Svoj prispevek pa je Pisem, Tercovieh, Maccorati, Ber-1 obljubil satirik Tone Fornezzi —
TOF, ki je tudi sam navdušen in uspešen športnik. Celoten program pa bosta vodila in povezovala Rado Časi in Mirko Bogataj.
Organizatorji obljubljajo tudi številna presenečenja, ki pa bi to ne bila, če bi jih že sedaj razkrivali.
E. HVALICA
ŠPORT NA TV
RIM, 27. — Nedeljski športni program na itabjanski televiziji je nekoliko spremenjen: odpadel bo napovedani prenos motociklističnih dirk v Riminiju, namesto njega pa bo televizija neposredno prenašala košarkarsko tekmo prve italijanske lige Forst — Ignis.
KOLESARSTVO *
ANDORRA, 27. — Nizozemec Via-nen je zmagal na drugi etapi kolesarske dirke «Katalonski teden». Na cilju je prehitel z več kot dvema minutama naskoka svojega rojaka De Leeuwa in Španca Lucasa, boljši kolesarji pa so zabeležili še hujše zaostanke. Na lestvici vodi še vedno zmagovalec prve etape Delisle pred Zoetemelkom in Pouli-dorjem, medtem ko je Merckx danes izgubil še nekaj sekund in je trenutno na lestvici šele peti.
Prijateljska tekma Juventina-Renee
Športno društvo «Juventina» iz Štandreža organizira jutri v četrtek na domačem igrišču prijateljsko tekmo z ekipo Renč. To je že druga pijateljska tekma med Štandrežci in ekipo Jugoslavije. V prejšnjem mesecu so se namreč domačini spoprijeli z novogoriškim Vozilom. Jutrišnja tekma se bo pričela ob 17. uri.
padali in so tudi dosegli lep zadetek, ki pa ni zmedel domačinov. V d.p. so se stvari bistveno spremenile in Vesna je na sredini igrišča nadigrala Triestino. Izkazala sta se zlasti Sosič in Sodomaco. Križani so izenačili in so kasneje zapravili nekaj lepih priložnosti. Naj še povemo, da so «plavi» zadnjih 15 minut igrali v desetih, ker je moral Tence zaradi poškodbe zapustiti igrišče.
Nedeljski izid predstavlja za Križane uspeh, saj so ga dosegli proti bolj izkušenim nasprotnikom. Vsi igralci Vesne so se zelo potrudili.
SANDOR
ZAČETNIKI
Union — Gretta	1:0
UNION: Glionna, Lapi, Vidmar, Esposito, Bncic, Čermelj, Crevatin, Caporallini, Covri, Deros, Esposito.
GRETTA: Molinaro, Ugo, Giacomelli, Deiacovo, Loiacono, Murano, Mattesich, Tremul, Bencivenghi, Scherl, Micheb.
Na turnirju začetnikov za pokal Riosa *o igralci Uniona premagali začetniško ekipo Grette in si s tem precej izboljšali položaj na lestvici. čeprav so stalno napadab, so prišli do zmagovitega gola šele v končnih minutah srečanja s Covro. Pripomniti je treba, da je bil sodnik izredno korekten, kar se le redkokdaj dogaja na nogometnih srečanjih.
RADI
ATLETIKA
Nov rekord na 800 ra Marcella Fiasconara
STELLENBOSH, 27. — Marcelio Fiasconaro, ki se trenutno mudi v Južni Afriki, je te dni izboljšal italijanski rekord na 800 m. V teku, v katerem je pomagal domačinu Denniu Malanu pri poizkusu proti svetovnemu rekordu na isti razdalji. je Fiasconaro osvojil drugo mesto s časom 1’46”4. Prejšnji italijanski rekord 1’46”6 je pripadel Areseju.
OBVESTILA
SPDT obvešča, da bo danes, v sredo 28. marca nagrajevanje tekmovalcev, ki so nastopili na «Trofeji Tommasinio in sicer ob 19.15 v glavni dvorani liceja «Dante», (vogal Ulica Cicerone, kjer je običajno odhod avtobusov na izlet SPDT).
* * *
Športno združenje Dom organizira v četrtek, 29. marca ob 29. uri v Prosvetni dvorani v Gorici, Verdijev korzo 13,
NAMIZNOTENIŠKI TURNIR ZA ZAČETNICE
Vpisovanje pred pričetkom turnirja.
Kapetan Zarje Vojko Križmančič: od njega je v glavnem odvisna obrambna solidnost bazoviškega moštva
Dr.
^eksander Qa/a - Peter
Partizanski zdravnik 26
^ ~ ■——____
--b°gatega, pa tudi težkega življenja partizanskega zdravnika
*■*>"* mU ni P°ma®al- To Pot Je Wla mera zvr-&ripeljala ( V? ponj Patrol°’ 101 ša je razorožila in pod stražo <§°clb v taborišče.
K ki iJMf bila Kratka. Tovariša sta ga pripeljala pred če-?eteWakii J, postavljena sredi taborišča štaba bataljona na Sl! Sto;ar, ’ J,°Vanš Iztok i® zbranim povedal, kaj je zagre-partizanstvn • ub °PozorUom je še naprej škodoval ugledu Sov° obna- ln t0 pot cel° streljal na javnem prostoru. Nje-P°k°ravat' aiBe -^e gotovo škodovalo naši stvari. Kdor se noče ljud ■ par*'foanskl disciplini, mora biti kaznovan. Sovraž-nafo vs„ SKega boja komaj čakajo na naše napake. Pripisujejo G mogoče, samo da bi onemogočili naš boj.
* hstrero!*1, je dolgo to utemeljeval kazen. Predlagal je smrt pr6d četr, i°\ stal sem ob strani in opazoval Stojana. Stal je a'jal tako , ° da SO ga lahko vsi videli- Verjetno se ni na-°b'-°clbe ,ni‘ Toda Partizani, ki so ga sodili, so predlog Str°ga oln?!-aSn0 sPrejeii- Nikomur se sodba ni zdela pre-Vsaka siov,° !SCine so bde take, da popuščanja ni moglo biti St°jan °St bi rodila novo. Tega so se vsi zavedali. Ko je n° je 5?	1 obsodbo- Je skilo™l glavo- Ničesar ni rekel. Mir-
st*eie rpj, z oc*redom partizanov, ki so ga odpeljali, da ga u* k pred usmrtitvijo,je dvignil pest k čelu in vzkliknil:
«Smrt fašizmu!«
Tiste dni konec junija in v začetku julija se je pričelo med partizani govoriti, da Italijani pripravljajo splošno ofenzivo. Z velikimi močmi bodo udarili po nas, da uničijo partizanstvo. Na štabu bataljona se o tem ni govorilo naravnost. Bilo pa je mnogo znakov, da se res nekaj pripravlja. Mar bombardiranje Raven ni bil znak, da sovražnik želi oslabiti partizanstvo?! S tem, da so bombardirali mirno vasico, so želeli vnesti preplah med ljudi. Take akcije so imele namen posejati razdor med prebivalstvom in našo vojsko. Obtožbe, da so partizani krivi njihove nesreče,, jih utegnejo obrniti od nas, ali pa vsaj oslabiti njihovo vero v pravičnost in uspešnost partizanskega bojevanja.
Govorice o italijanski ofenzivi so se vztrajno širile. Nad nami so se jeli zgrinjati črni oblaki, da nam uničijo sicer še dokaj znosno življenje. Med nas je udaril glas, da se je na Dolenjskem ofenziva že pričela. Bilo je sicer pričakovati, da okupator ne^ bo mogel še naprej tolerirati rasti partizanske vojske. Kakšen obseg bodo imele njihove akcije proti nam, Pa si seveda nismo mogli zamisliti. Naš štab bataljona ni vedel nič natančnega o namerah sovražnika. Morda je imel direktivo, da se o ofenzivi ne govori preveč. Nekoč je obiskal štab bataljona tovariš Bračič, takrat komandant grupe odredov. Nismo izvedeli točneje, čemu je prišel. Partizani so menili, da je prišel gotovo v zvezi s pripravami za ofenzivo. Vse je kazalo, da se bo dosedanji tok življenja temeljito spremenil Bilo je slišati, da ljudje v dolini niso več tako enotni. Nekateri da odkrito govore, da ne marajo partizanov. Cule so se govorice, da je partizanski boj boj za komunistično oblast, ne pa tudi boj za osvoboditev od okupatorja.
. Razgovori, Ki sem jih dotlej imel z ljudmi o namerah našega boja, ko sem obiskoval po vaseh bolnike, so tu pa tam postajali ostrejši. Optimizem, ki sem ga prej opažal pri Iju-eb> ko so navdušeno govorili, kako bomo pognali okupatorja
iz naših krajev, je kopnel. Prikrita bojazen, da utegne velik razmah partizanstva izzvati okupatorja, ki se utegne zato kruto maščevati nad prebivalstvom, je postajala očitnejša. Ljudje v obeh dolinah, Loški in v Loškem potoku, so postali nezaupljivi do nas in tudi med seboj. Nekateri, za katere so partizani, ki so bili njihovi sovaščani, vedeli, da nam že prej niso bili naklonjeni, so baje celo skrivali puške pred partizani. Odnosi med boroi niso bili več tako brezskrbni.
Govorice o bližajoči se ofenzivi so mnoge zelo vznemirjale. Posebno so bili zaskrbljeni starejši, ki so imeli doma družine in posestvo. Ni jim bilo vseeno, kaj bo z njihovimi svojci in imetjem, če se bo sovražnik maščeval nad partizani. Gotovo bodo njihove domačije prve zagorele. Usmiljenja ne bo. Dokaz za to je bilo bombardiranje Raven in za sedaj še dokaj redko požiganje hiš in podobno.
To, da si je vsak nadel drugo, izmišljeno partizansko ime, ki naj bi okupatorja zmedlo, ni bila več tako zanesljiva o-bramba. V dolini so dobro vedeli, kdo od domačinov je v partizanih. Gotovo se bo našel kdo, ki bo izdal okupatorju, katere hiše so partizanske in jih je treba uničiti.
V našem bataljonu so bili le redki, ki so prišli iz drugih krajev. Večinoma so bili domači kmečki fantje in možje. Mnogi med njimi so že imeli družine, otroke, imetje. Na vse to so bili iz razumljivih razlogov po večini zelo navezani. Skrbelo jih je, kaj bo. Tako se je med nas vselil nekakšen nemir in negotovost, kaj bo prinesel jutrišnji dan.
Trla me je skrb, kaj bo z mojimi ranjenci. Premišljal sem, kaJ bo treba storiti. Na štabu bataljona smo se domenili, da je treba zgraditi bolnico, za katero razen nekaj ljudi nihče ne bi vedel, kje je. Ranjence je treba dobro skriti Pripraviti je treba dovolj hrane, vode in zdravil. Partizanske enote verjetno ne bodo mogle bolnici z ničemer pomagati, tudi braniti je ne bodo mogle. Govorilo se je, da Italijani temeljito preiskujejo vsak gozd, vsako gmajno. V strelskih vrstah da se gibljejo
prek ozemlja in meter za metrom pregledujejo vsak grm. Celo skale da odmikajo, da bi pod njimi našli skrivni vhod v kra-ško jamo, kjer bi se lahko skrili partizani. V krošnje dreves streljajo, kadar sumijo, da se kdo skriva na drevesu. Zaradi takih govoric in negotovosti, kaj je res in kaj ni, ni kazalo storiti drugega, kot zanesti se na samega sebe in skušati storiti kar se da, da bi bolnica preživela ofenzivo.
Obrnil sem se na Metoda. Bil je domačin iz Loškega potoka, zraven še medicinec. Že doslej mi je pomagal pri delu. Razen tega je opravljal dolžnost četnega bolničarja. Bil je dober borec in kar je najvažnejše, kot domačin je dobro poznal gozdove okoli Loškega potoka. V primeru potrebe bi nam lahko pomagal z zanesljivimi podatki o gibanju sovražnika. Prek njega namreč ne bi bilo težko organizirati zveze z domačini, posebno z njegovimi svojci, ki bi nam tudi zaradi njega raje pomagali iz težav.
Pojasnil sem mu na kratko, za kaj gre. Zgraditi moramo nekje bolnico, kjer bodo ranjenci na varnem, dokler ne bo šla ofenziva mimo. Računal sem nanj. saj mi je doslej vedno rad pomagal. Pravil sem mu, da doslej še z nikomer nisem govoril o tej stvari. Svobodno naj se odloči. Predvsem pa z nikomer ne sme o naših namerah govoriti. Vso stvar moramo izpeljati kar se da tajno. Tudi z ranjenci ne smemo govoriti o novi bolnici. Samo tako jo bomo lahko zgradili v vsej tajnosti in ohranili svoje ranjence.
Brez posebnega razmišljanja je pristal na vse, kar sem mu povedal. Takoj sva se lotila prve naloge. Izbrati je bilo treba primeren kraj. Prostor ne sme biti predaleč v gozdu. Najbolje bi bilo nekje na robu gozda Dostop ne sme biti pre-težak zaradi težkih ranjencev, ki jih je treba nositi. Dobro bi bilo, da bi zraven bolnice bilo še kakšno skrivališče, k raška jama ali možnost, da se zgradi bunker, kamor bi, če bi bilo potrebno, lahko skrili ranjence za nekaj dni.
(Nadaljevanje sledi)
Uredništvo TRST Ul. Monfecchi 6/11 PP 559 Telefon 793 808 794 638 Podružnica	GORICA	Ul.	24 Maggio 1/1	Telefon	83 382
uPrava	TRST	Ul.	Montecchi 6/11	Telefon	795 823
Oglasni oddelek	TRST	Ul.	Montecchi 6/111	Telefon	761 470
Naročnina
Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ posamezna številka 1.—	dinar, za zasebnike	mesečno 18.—
letno 180,— din za organizacije in podjetja mesečno 22.— letno 220.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 6
28. marca 1973
Za SFRJ Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 501-3-270/1 «ADIT» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 207
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno *
upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. «Mali oglas'* 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo Prl oglasnem odaelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P-*
Glavni urednik Stanislav Renko
Odgovorni urednik Gorazd Vesel	Izdaja in tiska ZTT * ^fsi
V NEVARNOSTI PREISKAVA 0 TELEFONSKEM PRISLUŠKOVANJU
Oster spor med Rimom in Milanom zaradi teritorialne pristojnosti
Tudi odvetnika Ponzija in Mattiolija sta začela drezati v sršenovo gnezdo - Zakonski osnutek KPI o telefonskem prisluškovanju
MILAN, 27. — Kot smo že včeraj napovedali sta odvetnika Toma Ponzija in tehnika Bruna Mattiolija — Nencioni in Di Maio — zahtevala danes od državnega pravdništva v Rimu
di, da se bo vrnil v Rim, takoj ko bo mogel.
Komunistični poslanci so danes predložili zakonski osnutek, ki zadeva telefonsko prisluškovanje. Glavne točke
državni pravdnik ali preiskovalni sodnik odredita nadzorstvo nad telefoni. Vsekakor pa morata ukrep utemeljiti s tehtnimi dokazi in morata sama poslušati telefonske pogovore, ne smeta pa opravek poveriti agentom ali častnikom sodne policije.
Predsednik italijanskega združenja
detektivov Tavazzi, ki je pred časom j sila «Avanti».
in v Milanu, naj združita preiskavi o tega osnutka določajo, da lahko le protizakonitem telefonskem prisluškovanju. Kot je znano so rimski in milanski sodniki izdali skoraj istočasno zaporne naloge proti detektivu in njegovemu sodelavcu zaradi protizakonitega prisluškovanja, združevanja v zločinske namene in podkupovanja javnih funkcionarjev. Odvetnika sta svojo zahtevo utemeljila »objektivno in subjektivno podobnostjo* obeh postopkov in nujnostjo organskega preiskovalnega postopka.
O tej zahtevi bo moralo odločati kasacijsko sodišče, ki bo moralo tudi razvozlati vprašanje teritorialne pristojnosti. Za kaj gre? V prejšnjih dneh smo že namignili na možnosti spora med rimskimi in milanskimi sodniki zaradi teritorialne pristojnosti. Jedro spora je v aretaciji Bene-fortija, Ponzija in Mattiolija. Ko je dr. Sica izdal zaporni nalog proti tehniku in detektivu in ukazal, naj ju pripeljejo v Milan, je namestnik milanskega državnega pravdnika dr.
Riccardelli izdal proti pajdašema isti ukrep, da bi preprečil njun prevoz v prestolnico. Istočasno je zahteval, naj premestijo Benefortija v Milan, rimski kolegi pa so mu odvrnili, da je nujna prisotnost bivšega komisarja v Rimu zaradi poteka raziskave.
Ob vrsti preiskav in zmešnjavi, ki je nastala, je bilo skoraj neizbežno, da se je porodilo vprašanje o teritorialni pristojnosti. Dejstvo pa je, da bo ta spor otežkočil in zavrl preiskavo in bo koristil le tistim, ki imajo interes, da se preiskava zavre.
V ta okvir se vključuje zahteva Ponzijevega in Mattiolijevega odvetnika, ki imata le korist od drezanja v sršenovo gnezdo.
Na ukaz namestnika milanskega državnega pravdnika dr. Ricciardellija so štirje zdravniki pregledali danes v zasebni kliniki San Carlo v Aroni detektiva Toma Ponzija. Nenadno in «strateško* poslabšanje njegovega zdravstvenega stanja ne prepričuje nikogar. Sumljivo je že bilo, da se je detektiv počutil slabo le dan preden je sodnik izdal proti njemu zaporni nalog, še bolj sumljivo pa dejstvo, da se je njegovo zdravstveno stanje tako poslabšalo, ko so prišli orožniki ponj.
Zdravniški izvedenci so vzeli detektivu vzorec krvi za analizo in kaže, da bo rezultat njihovega pregleda znan že jutri. Medtem pa ni izključeno, da se Ponzijevo zdravstveno stanje ne bo še enkrat poslabšalo.
Dr. Riccardelli je začel zasliševati ljudi, ki so imeli telefone pod nadzorstvom. Teh naj bi bilo vsaj 34, od katerih so trije doslej že podpisali obtožbo proti prisluškovalcem. Po nepotrjenih vesteh, naj bi to bili funkcionar družbe Montedison dr. Maz-zanti, lastnik neke kozmetične industrije inž. Trapani in neki časnikar.
Po trditvah rimskega lista «Avanti» pa naj bi bili pod nadzorstvom tudi telefoni Gianpiera Cavaliija. Giovan-nija Marcore, Marie Sila, Marieanne Pirrone, Ubalda Gandiosija in Fulvia Bellinija. Vsi so predstavniki finančnih, industrijskih in političnih krogov lombardskega glavnega mesta.
Rimski preiskovalni sodnik dr. Piz-zuto je odložil za dan ali dva zasliševanje glavnih obtožencev, da bi lahko podrobneje preučil sodne akte o protizakonitem telefonskem prisluškovanju, ki mu jih je včeraj izročil dr. Sica po formalizaciji sodne preiskave. Kaže, da bo sodnik jutri zaslišal v bolnišnici San Filippo Mar-cella Micozzija. tehnika telefonske službe SIP, ki je podtikal prisluškovalne naprave na Benefortijevem naročilu. Nicozzija so sprejeli na nevrokirurškem oddelku omenjene bolnišnice zaradi domnevnega živčnega zloma.
Slabo naj bi se počutil tudi bivši višji komisar milanske «Criminalpol»
Beneforti. Njegov odvetnik je danes zahteval od dr. Pizzuta, naj odredi zdravniški pregled detektiva.
Kar zadeva preiskavo o poskusu izsiljevanja ravnatelja družbe ANAS Ennia Chiatanteja pa se je izvedelo, da se odvetnik Fabbri še ni vrnil iz tujine Kaže, da je včeraj poslal iz Švice telegram svojemu branilcu Francu Pataneju in mu sporočil, da se mora zadržati v tej državi, zaradi družinskih razmer. Obljubil naj bi tu-
že ostro napadel Toma Ponzija zaradi njegove protizakonite dejavnosti, je sklical za petek tiskovno konferenco. Napovedal je, da bo pojasnil marsikatero še nepoznano okoliščino o aferi telefonskega prisluškovanja ter razkrinkal tiste, ki so omogočili «predenje» te razširjene vohunske mreže.
Izvedelo se je tudi, da je minister Luigi Preti danes tožil odgovornega urednika lista «11 Manifesta* v zvezi s člankom o telefonskem prisluškovanju v uredništvu socialističnega gia-
PR0CES PROTI SKUPINI «22. 0KT0BER»
TOŽILEC ZAHTEVAL DOSMRTNO JEČO ZA MORILCE ALESSANDRA FLORISA
Mila kazen za voditelja skupine, fašista Diega Vandellija
GENOVA, 27. — Javni tožilec na | teval še 7 let zaradi ropa in 3 procesu proti zloglasni skupini leta in 2 meseca zaradi tatvine;
«22. oktober* dr. Mario Sossi je danes zahteval štiri obsodbe na dosmrtno ječo (za Maria Rossija, Giuseppa Battaglio, Augusta Viela in Rinalda Fioranija) in skupno 582 let in 10 mesecev zaporne kazni za ostale obtožence. Za Porcuja je zahteval 42 let, za Gianfranea A-staro 38 let, za Silvia Malago-lija 34 let in 2 meseca, za Adolfa Sanguinettija 27 let in 10 mesecev, za Teobalda Marchettija 28 let in 5 mesecev.
Poleg obsodbe na dosmrtno ječo je Sossi zahteval za Rossija še obsodbo na 7 let ječe zaradi ropa, 3 zaradi tatvine, 2 leti in 8 mesecev pa zaradi upora javnemu funkcionarju. Za Battaglio je zah-
V Franciji se nadaljujejo manifestacije študentov, proti zakonu Debre, ki ukinja možnost odgoditve služenja vojaškega roka. Na sliki: policija je obkolila univerzo, da bi preprečila spopad med stavkajočimi in nestavkajočimi
za Viela šest let zaradi ropa in 3 leta in 3 mesece zaradi tatvine; za Fioranija pa 6 let zaradi ropa in 3 leta in 1 mesec zaradi tatvine.
Proces proti skupini «22. oktober* se je začel pred nekaj meseci v Genovi. Vsi pripadniki skupine so bili obtoženi umora kurirja Gaeta-na Florisa, ugrabitve Sergia Ga-dolle, motenj televizijskih in radijskih oddaj, tatvin, protizakonite propagande in še vrste drugih prekrškov. Skrivali so se za gesli levičarskih izvenparlamentarcev, v resnici pa je skupino vodil fašist Diego Vandelli. On je bil organizator ugrabitve Sergia Gadolle, za katerega je družina plačala nad 100 milijonov odkupnine. Vandelli je bil fašist že od mladih nog. Boril se je že za republikinsko vlado, svojo politično udejstvovanje pa je nadaljeval v MSI. Na tej listi je pred leti kandidiral za genovski občinski svet.
Vandellija ni na seznamu današnjih obtožencev, ker je javni tožilec govoril o njem že včeraj, ko je obravnaval ugrabitev Sergia Gadolle. čeprav je dr. Sossi priznal, da je bil Vandelli ključna osebnost skupine, je kljub temu zahteval zanj razmeroma milo kazen (13 let in nekaj mesecev) češ da se je pozneje kesal in pomagal policiji pri razkrinkanju pajdašev. V resnici pa se je kesal tako, da ni povedal kam je skril ukradenih 100 milijonov lir in je pozabil na vse okoliščine sploh, ki so «ogroža-le» njegov žep.
Dosmrtno ječo je tožilec zahteval za člane skupine, ki so bili neposredno vpleteni v umor Ales-sandra Florisa, kurirja ustanove IACP v Genovi, ki je bil ubit med poskusom ropa. Tragični dogodek se je pripetil v Genovi pred sedežem omenjene ustanove. Rossi ’ in Viel sta iztrgala funkcionarju IACP iz rok torbo, v kateri je imel denar za plače uslužbencev in sta se hotela oddaljiti z lam-breto. Pogumni Floris je stekel za njima in je zagrabil Rossija za jopič. Ta je izvlekel iz žepa samokres in ga ubil.
Sodna razprava se bo nadaljevala jutri, ko bodo na vrsti branilci.
Fred Flynn in njegova žena iz Jolieta v Illinoisu sta bila obtožena, da sta skušala prodati svojo dvanajs letno hčer za 30 tisoč dolarjev. Včeraj sta bila na sodišču, kjer sta prosila, naj jima sodnik vrne v vars sinove, ki so bili proglašeni za zapuščene otroke in izročeni v varstvo neki podporni ustanovi
PREISKAVA 0 ATENTATU NA MILANSKO KMEČKO BANKO
V soboto bo dr. D’Ambrosio soočil Venturo s profesorjem Lorenzonom
Lorenzon je prvi obtožil Venturo sodelovanja pri bombnih atentatih • Bolho* nečak Orsi, naj bi vodil laboratorij za izdelovanje peklenskih stroji
Kitajsko. V slabo ciklostiliranjh 1
takih so pripadniki omenjenega -banja po vrsti žaljivih vzdevke račun milanskih sodnikov	r-
da preiskovalci niso razume-i 4 sijevega političnega razvoja*- bj naj bj rovaril z desničarji, u jim skopal grob.	_
Poudarja se tudi, da naj bi P ti iskovalci tako ostro ukrepali K,rSj
MILAN, 27. — Milanski preiskovalni sodnik dr. Gerardo D’Ambro-sio, ki vodi preiskavo o fašističnem atentatu na kmečko banko na Trgu Fontana v Milanu, v katerem je izgubilo življenje 16 ljudi, bo v soboto soočil enega glavnih obtožencev Giovannija Venturo s profesorjem iz Trevisa Guidom Lo*-renzonom. Kot je znano, je Lorenzon mož, ki je dal treviškemu preiskovalnemu sodniku Stizu prve napotke za preiskavo o «čmi sledi*, ko je že kazalo, da je fašističnim
............................................................................................................................................................................mm.....mm.,
PO OBJAVI ANGLEŠKE «BELE KNJIGE
Včeraj dve novi žrtvi gverile v Severni Irski
Spor v unionistični stranki: na prihodnjih volitvah ho Craig verjetno nastopal samostojno
BELFAST, 27. — Danes sta izgubila življenje v Ulstru neki angleški vojak in neki gverilec orga-. nizacije IRA. Vojak se je peljal s svojimi tovariši na oklopnem vozilu po poljski poti v bližini meje Irsko republiko (EIRE). Vozilo je naletelo na mino, ki je eksplodirala. Neki drugi vojak je precej hudo ranjen.
Angleška vojska pa je na drugi strani sporočila, da je bil ubit neki irski civilist. Vojaki so streljali nanj, ker so opazili, da je pomeril po njih s puško. Moški je umrl še preden so ga prepeljali v bolnišnico.
V zgodnjih jutranjih urah je angleška vojska ubila nekega drugega gverilca pri napadu gverilskih skupin na neko policijsko postajo. Streljanje med gverilci in vojaki je trajalo kakih pet minut. Doslej je bilo po 1. 1969 ubitih v Ulstru že 759 ljudi.
Medtem ko se krepi dejavnost gverilske organizacije IRA, ki je zavrnila angleško «belo knjigo*, se diskusija o tej nadaljuje v raznih političnih strankah, še posebej ta debata zadeva protestantske skupine, ki so zelo razdeljene glede pomembnosti in dalekosežnosti britanske pobude.
Danes se je sestal glavni odbor unionistične stranke, ki je obravnaval to vprašanje. Ta stranka je do sedaj zastopala stališče neomejenega zaupanja v vlade Združenega kraljestva in tako stališče je,
vsaj kar se tiče njenega najvidnejšega predstavnika, Briana Faulknerja, zavzela tudi danes. Za Faulknerja je «bela knjiga» pozitiven doprinos za rešitev ulstrske krize. Proti tej tezi je nastopil Wil-liam Craig, ki je med drugim predsednik najbolj ekstremističnih ulstrskih protestantskih organizacij («U1-ster loyalist council*, ki združuje v svoji sredi polvojaško organizacijo UDA, organizacijo protestantskih delavcev in druge).
Na seji glavnega odbora je Craig popolnoma pogorel, kaj- pa ne pomeni, da je bil politično popolnoma poražen. Iz današnjega poteka seje odbora je Craig izluščil to subjektivno resnico:	«Glasovanje
je potrdilo samo, da se bo stranka neizogibno razpadla*. Faulkner je sicer pobijal to trditev, toda večina političnih opazovalcev meni, da bo Craig nastopil na prihodnjih volitvah popolnoma samostojno, se pravi neodvisno od unionistične stranke.
Za politično stanje v Severni Irski je torej sedaj značilno, da se na eni strani razvija radikalizacija pohtičnega boja v protestantskih vrstah (kar bi jutri lahko pomenilo ponoven oborožen nastop protestantskih eljstremističnih gibanj), na drugi strani pa da katoliški ekstremisti nadaljujejo teroristične akcije. London upa, da bodo nad ekstremisti zmagali Faul-
NAPETOST V mUNDED KUPEJU NE POPUŠČA
Agent zvezne policije hudo ranjen v spopadu z aktivisti gibanja AIM
Višji svet plemena Ogalala Sioux je ukazat svojim pristašem, naj obkolijo «Ranjefio koleno» in izženejo manifestente
WOUNDED KNEE, 27. — Položaj v mali indijanski vasici Woun-ded Knee v rezervatu Pine Ridge je še enkrat zelo napet. Prejšnjo nos so se Indijanci, ki so zasedli vasico pred enim mesecem, spet spopadli z agenti ameriške zvezne policije, kj so obkolili «Ranjeno koleno*. En policist je bil hudo ranjen.
Oboroženi spopad se je začel le nekaj ur po sporočilu višjega sveta plemena Ogalala Sioux, da bo obkolil zasedeno vasico in prisilil demonstrante, naj se vdajo.
Poveljnik policistov, ki so obkolili Wounded Knee je dejal, da so agenta zadele indijanske krogle. Zakaj je prišlo do spopada ni točno pojasnjeno. Ve se le, da je ranjeni agent pregledoval cestni blok, ko ga je zadela krogla. Po pričevanju policistov je bil včerajšnji najbolj oster oboroženi spopad, odkar so Indijanci 17. februarja zasedli vasico Doslej so bili ranjeni že štirje ljudje, trije manifestanti in eri policist, njihovo zdravstveno stanje pa ni zaskrbljujoče.
Ntjbolj pomemben današnji dogodek pa je odločitev višjega sveta plemena Ogalala Sioux. Zakaj je svet zavzel tako ostro stališče proti aktivistom gibanja ATM, ki so organizirah zasedbo, ni še točno ugotovljene Govori se, da je vzrok tega ukrepa najdba zoglene lega človeškega trupla v avtomo-
nerjevi unionisti in «katoliški» la- i biiu, kj je bil last nekega člana buristi in socialdemokrati.	| višjega sveta. Kdo je bil mrtvec.
tiii>iiiiiiiiMiiiiii>aiaiiii*B>*iii**llllfflailBIIIIIIIII,l,ailll,>,,>ll,IVIIIII,1l,llllll,l>llll,,llil>l>>l>l>lll,,lul,Illlllll>ll>>lllllT,llllllllll>l>l,>>>l>>ll>ia>l>lllll>lll>1Illl!lll>llllll>,llllll>IIIIIII>llllllll,ll>lllll>>llllllluulBliv,tllllllK>II,11>llllllll,fa
PO NAPADU R0PABJEV V_ AFGANISTANSKI SOTESKI
Brata David in Peter Kunst spet na poti
Pred tremi leti sta začela potovanje okrog sveta, da bi zbrala prispevke za ustanovo UNICEF
KABUL, 27. — Ameriška brata, germansko-norveškega porekla, David in Peter Kunst sta danes zopet začela dolgo pot od Afganistanske soteske, kjer so ju roparji napadli in ubifi njunega brata Johna oktobra lani. Brata so pospremili na kraj zločina funkcionar afganistanskega ministrstva za turizem, predstavnik ustanove OZN UNICEF v Afganistanu, policijski agentje in časnikarji.
David in John Kunst sta začela svojo dolgo pot pred tremi leti v ZDA Iz svojega rojstnega mesta Waseca v Minesoti sta prepešačila
Ameriko. V New Yorku sta se vkrcala in dopotovala v Španijo. Tu so jim prebivalci darovali mulo, ki ju je spremljala na poti Nanjo sta natovorili šotor, v katerem sta spala. Iz Španije sta nadaljevala svojo pot po Franciji, Italiji (marsikdo od Tržačanov iu je srečal, ko st« pešačila po obalni cesti proti mestu), Jugoslaviji, Bolgariji, Turčiji in Iranu. V Afganistanu so ju napadli banditi v samotni soteski kakih 100 km daleč od Kabula, ko sta bila namenjena v Pakistan.
Zločinci so ju zvezali in začeli
streljati proti njima. David, ki je bil le ranjen, se je razvezal in je zbežal, John pa je bil ubit. Doslej so afganistanski policisti aretirali tri ljudi, ki so osumljeni, da so ubili Američana.
Kmalu po krvavem napadu ie prispel v Afganistan tretji brat Peter, ki je odločil, da bo spremljal Davida na poti, ki jo je ta začel junija leta 1970, da bi zbral prispevke za ustanovo UNICEF (gre za organizacijo Združenih narodov za nodporo otrokom nerazvitih držav).
Peter in David upata, da jim bo Kitajska vlada dala vizum za vstop na Kitajsko. V načrtu imata prepešačiti staro trgovsko cesto trgovcev svile do Pekinga. Na tiskovni konferenci sta poudarila, da .upata, da ju bosta na poti spremljala dva kitajska brata. Oba bi povabila nato na obisk v ZDA.
Če pa pekinška vlada jima ne bo dala vizuma, bosta morala prehoditi Pakistan, Indijo, Birmo in Tajsko preden bi se lahko z letalom vrnila domov. Pot preko Kitajske pa bi jima vsekakor prihranila okrog 1600 km poti.
je bil umorjen ah je šlo za samomor, in če je bil umorjen kdo ga je umoril in zakaj so vprašanja, ki se čakajo na odgovor.
Dejstvo pa je, da je del plemena Ogalala nastopilo proti aktivistom gibanja AIM, k' se bojuje za priznanje vseh državljanskih pravic Indijancem. Bojevniki so obkolili vas in so zagrozili, da bodo ubili vsakogar, ki bo skušal oskrbeti ma-nifestante z živežem. «Vdati se bodo morali zaradi gladu*, je izja vil voditelj plemena Dick VVilson in pribil, da je sramotno, da policisti niso doslej znali izgnati ma-nifestantov iz zasedene vasice.
V tej zvezi je treba pripomniti, da je Wilson voditelj najbolj zakrknjene, kolaboracionistične skupine. Med drugimi zahtevami, ki so jih postavili pripadniki gibanja AIM takoj po zasedbi «Ranjenega kolena* je bila tudi zahteva, naj višji svet plemena odstopi, ker njegova politika ne ustreza zahtevam Indijancev.
Nenavadno visoka temperatura v Moskvi
MOSKVA, 27. — nenavadno mila pomlad v Moskvi; meteorologi so danes izmerili temperaturo 14 stopinj C nad ničlo. V sovjetski pre stolnici ugotavljajo, da tako visoke temperature niso zabeležili ob tem času vsaj sto let.
žitvijo ameriške in sovjetske vesoljske ladjice v vesolju, ki bo predvidoma leta 1975.
ZDA bodo že maja izstrelile
vesoljski laboratorij
NEW YORK, 27. — Uspeh vrste simuliranih poletov ameriškega vesoljskega laboratorija «skylab» potrjuje, da bo laboratorij zelo verjetno izstreljen v vesolje 14. maja. Dokončen datum izstrelitve bodo ameriški strokovnjaki določili v roku desetih dni, ko bo zaključena serija poskusov. Laboratorij je že nameščen na vrhu rakete saturnus, je pa še vedno v skladišču. Če bo do poskusi pokazali, da vse deluje brezhibno, bo sistem raketa - laboratorij sestavljen na izstrelišču v teku treh tednov.
Načrt skylab, za katerega bodo ZDA potrosile 2 milijardi in pol dolarjev, je zadnji vesoljski pos-
Dclegacija
jugoslovanskih sindikatov odpotovala v Tunis
BEOGRAD, 27. — Na vabilo splošne zveze delavcev Alžirije (UGTA) je odpotovala včeraj iz Beograda delegacija sveta zveze sindikatov Jugoslavije pod vodstvom predsednika Dušana Petroviča. Delegacija jugoslovanskih sindikalistov se bo najprej od 28. do 31 marca udeležila kongresa splošne zveze tuniških, a od 2. do 6. aprila kon gresa splošne zveze alžirskih delavcev.
Alknde sestavil novo čilsko vlado
SANTIAGO DE CHILE 27. — Čilski predsednik Salvador Allende je danes sporočil, da je sestavil novo vlado. Kot je znano, je dosedanja vlada odstopila spričo rezultatov zadnjih čilskih volitev. V novi vladi je devet prejšnjih ministrov, šest pa jih : je zamenjanih. Med temi so tudi trije visoki častniki čilske vojske, ki so do sedaj vodili resorje notranjega ministrstva in ministrstvi za javna dela ter za rudnike.
Novi ministri so naslednji: za notranje zadeve je bil imenovan Gerardo Espinoza (na mesto gen. Carlosa Pratsa); javna dela: Hum-berto Martones na mesto kontraadmirala Daniela Arehana; kmetijstvo: Pedro Hidalgo Ramirez; naravno bogastvo: Roberto Cuellar; rudniki- Sergio Vital Chacra na mesto gen. Claudia Seoulvede: tajnik kabineta Anibal Palma,
Predsednik Allende je izjavil, da se bodo trije generali vrnili v vrste vojske, kjer bodo sodelovali pri razvoju države s svojo znano zavzetostjo in požrtvovalnostjo.
RIM, 27. — Predsednik republike Leone in predsednik ministrskega sveta Andreotti sta danes spre jela novoizvoljenega argentinskega predsednika Hectorja Camporo, ki
je dopotoval včeraj v Rim, da bi kus š človeško posadko pred zilru- se sestal z generalom Peronom.
atentatorjem uspelo zbrisati vsako sled za seboj.
Po enem letu- preiskave, je sodnik D’Ambrosio odkril dokaze, da so profesorjeve trditve resnične. V tem trenutku, ki je zelo pomemben, bo skušal zato ugotoviti še druge okoliščine zločinskega delovanja fašističnega založnika iz Trevisa.
Soočenje bo zlasti pomembno po včerajšnjem zasliševanju znanega fašista iz Ferrare Claudia Orsija, nečaka «quadrumvira» Itala Balba. Kot je znano, so Orsija aretirali prejšnji teden v Ferrari na ukaz milanskega sodnika, zaradi sodelovanja v zločinski dejavnosti padov-ske prevratniške skupine, ki sta jo vodila Freda in Ventura. Po poročanju nekaterih italijanskih listov, kaže, namreč, da je Orsi sodeloval pri pripravljanju peklenskih strojev, kj so jih Fredovi pristaši rabili za svoja zločinska dejanja.
Po večdnevni preiskavi so policisti v Ferrari odkrili laboratorij za pripravljanje peklenskih strojev, ki je imel svoj sedež v neki mehanični delavnici. Po nepotrjenih vesteh naj bi preiskovalci odkrili v laboratoriju raprave za pripravljanje tempiranih bomb in električnih naprav za vžiganje peklenskih strojev. Govori se, da naj bi Orsi plačeval najemnino za sedež laboratorija in naj bi pregledoval vži-galne naprave. Sledovi za bombaši so očitni. Kaže pa, da so odkrili v mehanični delavnici elektrokala-mite, ki jih uporabljajo za izdelovanje «timersov».
Še več: v nekem skrivališču, naj bi preiskovalci našli tudi nekaj kosov masonita podobnega tistemu, ki so ga uporabili za peklenske stroje. ki so eksplodirali na vlakih avgusta leta 1969. Podoben naj bi bii tudi masonitu, s katerim je bila zgrajena bomba, ki jo je Ventura nesel v Turin za bombni a-tentat (neuspel) proti turinski sodni palači.
Zaradi tajnosti preiskovalnega postopka ni znano, kaj je Orsi odgovoril na vprašanja o vseh teh oo-godkih. Gotovo pa je, da so D’Am-brosia zelo zanimale tudi govorice o tako imenovani «stezi orožja in razstreliva*, ki je povezovala Emi-lio z Venetom. Eno od skladišč, naj bi bilo tudi v neki občini nedaleč od Ferrare, kjer se je Orsi zelo pogostoma mudil.
Orsijev položaj se ie v zadnjih dneh zelo poslabšal. Prvi je o njegovi dejavnosti spregovoril fašistični založnik Ventura. kateremu se je po treh letih končno razvezal jezik. Obtožil je Balbovega nečaka, da je sodeloval pri atentatih na vlake, nato pa so preiskovalci odkrili tesne stike, ki jih ie imel Orsi z vrhom nacifašističnih organizacij v Venetu. V njegovem motelu v Ferrari, naj bi policija odkrila vrsto pomembnih dokumentov, ki naj bi osvetljevali del zločinskih dejavnosti Fredove in Ventu-rove skupine.
Po štirih urah zasliševanja ni hotel Orsijev branilec Antonio Fante izjaviti časnikarjem ničesar. O-menil je le, da pripravlja zahtevo za izpustitev Orsija na začasno svobodo in pribil, da jo bo vložil, ko se mu bo zdelo primemo.
V Ferrari ie medtem aretacija Claudia Orsija povzročila ostro reakcijo pripadnikov gibanja »italijanskih komunistov* (marksistov leninistov), ki so začeli ostro in žaljivo kampanjo proti sodnikom, ki so spravili «v luknjo* njihovega voditelja. Ne gre pozabiti da se je Bnlbov nečak skušal pred časom preleviti v levičarskega izveoparla mentarea in ie nekaj časa tudi vodil neko fantomatično organizacijo za prijateljstvo med Italijo in LR
njihovemu voditelju, ker je rij nameraval preosnovati svoj v samoupravno družbo. .
Kljub provokacijam in ovira -.
TATVINA
Možnost, da bo meso v_ kr kem postalo dragocenejše . zlata, ni tako neverjetna
bi se lahko zdela na <<Pn’\.?S gled» vsaj sodeč po rea u nekega tatu v WilminSm (Delaivare). Neznanec, ki s® prejšnjo noč prikradel v nekega bogatega trgovca namreč «spregledal» zlat m brni pribor in je rajši osr točil svojo pozornost na ni g nik, kjer je bilo shranjeni' zrezkov. Tat je pridno , nil hladilnik in se neopazno daljil.
IZNAJDLJIVOST
Česa se človek ne domislico je v zagati in Pisali smo pred časom
išče izhod(t da P°-
sloves italijanskih južn?afcov zmotili smo se. Dva prev na mladeniča iz Asststj% pokazala, da primat pnv^ še vedno Italijanom. n.tnVi-S čim sta se tako pr la? Prodala sta somescano za težke denarce nekaj w v «solz matere božje». Pre	^
Assisiju pa ni bil preve	,n
dušen nad njuno spretnos J ju je vtaknil «v lukni0* di goljufije. Res nagrada za tako <aime žilico*.
jih je moral milanski s . n z mostiti, bo nadaljeval ta	v in
zasliševanjem glavnih obto	0jjgčin
preverjenjem nekaterih	/;čr-
zločinske dejavnosti pado - rodilo ne celice*, delom, ki je zelo obilno žetev.
taj-
Jugoslovanski protest grški vladi
BEOGRAD, 27. - V zvezne« bilo ništvu za zunanje zadeve včeraj sporočeno grškem daVOa slaniku Tetenesu, da Je zuna* izjava namestnika Šr®!iefLsa o
njega ministra Kaval.eretosa domnevnih umetnih ov^ra ocinos°v voj jugoslovansko - Srs sos]0van-nesprejemljiva m da jo^ J 8	. j^il
ska vlada odbija. Istocas	g.
grškemu veleposlaniku izr	ju
test, zaradi nedavnih °eJ,et0. kvalifikacij s strani 1 s0cia'
sa o makedonskem narodu	^
listični republiki Maked \ gnjli, no tajništvo je v ^ 5 ki jih je dal grški ve^aliere-poudarilo, da se izjava	gju-
tosa ne more sprejeti nl • oddajno naključje, niti kot IZ v jugo vor na vprašanje pns n gdarje-goslovanskega novinarja.	^aico
no je bilo prav tako, itjvne-ravnanje ne prispeva k P ^jh mu razvoju jugoslovansko ' ® ta odnosov, za kar se stran zavzema, niti ustva .1 ggj, strežnega ozračja na podro J kana.