^- 11 Ob 10. obletnici slovenske državnosti Tisočletni sen Slovencev o samostojni ihtavi, v kateri si ho »narod Pisal sodbo sam-, je v razburkanih devetdesetih letih 20. stoletja v spletu izrazito protislovnih tako notranjepolitičnih kot mednarodnih okoliščin za dvomil/jonski slovenski narod poslal stvarnost. ( eprav ho šele zadosten časovni odmik in nepristransko presojanji' dogodkov v burnem letu 1991 izkristaliziralo zgodovinski pomen takratnega zgodnje poletnega dogajanja v Sloveniji, smo lahko danes ponosni na prehojeno pot. Četudi ni bilo malo tistih, ki so bili ob odločni zoperslavitvi vojaški moči rušilnega armadnega stroja jugovojske dokaj skeptični in so nam po mednarodnem priznanju lastne države prerokovali hude rase. je dejstvo, da smo s skupinimi močmi uspeli dokazati narodno enotnost ter trd no odločenost iti po poli samostojnosti in neodvisnosti. Svetovni skupnosti državotvornih narodov pa nismo dokazali le poguma oh krvavih dogodkih, ki se jim, žal, ni dalo izognili, temveč smo v prvem desetletju lastne državnosti dokazali, da smo sposobni poskrbeti za zdrave ekonomske temelje, brez. katerih ni prave samostojnosti. Poleg tega smo se uspeli aktivno vključiti v raazre.ševanje številnih mednarodnih vprašanj, ki se nanašajo na našo bližnjo in daljno soseščino. Oh 10. obletnici praznovanja Dneva državnosti je z.ato prav, da se s ponosom in dostojanstvom spomnimo takratnih dogodkov in še -Jasli doprinosa vseli listih, ki so - orožjem v roki in s prelito krvjo izbojevali 1'ravieo do lastne države, lako kol so bili naši predniki ob velikih zgo dovinskih razpotjih prisiljeni iskali nove poli, smo se tudi sami soočili Z mnogimi problemi, zavedajoč se, da brez, odrekanja zagOtpVO ne bo šlo. V preteklem desetletju vloženi napor se je nesporno obrestoval, kar dokazujejo številni dosežki. Res je sicer, da vseh zastavljenih ciljev v tako kratkem času nismo .še uspeli uresničili, toda vsega se vendarle ne da postoriti /neko noči. Ne le, ko gre za strateške državne projekte, temveč tudi. ko gre ,n reševanji' ni. vojne problematike v ožjih lokalnih skupnostih. Na kamniškem območju je zgodovinsko dogajanje v začetku devet desetih let prejšnjega stoletja pustilo občutne posledice predvsem na ekonomskem področju. Veliki gospodarski subjekti so razpadli. Razlogi za občutno zmanjšanje ekonomske moči našega območja so zagotovo ra. no liki. očitno pa je, da na lako radikalne družbene spremembe nismo bili Ustrezno pripravi jeni. Kljub zatonu velikih gospodarskih sistemov se je v zadnjem desetletju vendarle oblikovala v podjetništvo naravnana generacija, ki s svojim znanjem in pridnostjo kreira nove razvojne temelje. Teinu je vredno prisluhniti in ustvarjalne ideje spodbujati na različne načine. Predvsem zalo, ker si lahko le sami S pravočasnim prilagajanjem in produktivnim delom zagotovimo človeka vredno življenje. Četudi marši kdo razmišlja, da se nam bodo z vključitvijo v evropski okvir domnevno občutno povečale možnosti na vseh področjih, velja vendarle ostali realist in zaupali predvsem sebi in lastni iznajdljivosti. Tako kol v osamosvojitvenih časih. Pri tem pa ne hi smeli pozabili na zflravo solidarnost, kar po meni končno nuli skrb za uravnotežen razvoj vseli delov naše občine. Pra novaiije 10. obletnice Dneva državnosti je zalo priložnost obudili spomin na takratne dogodke, v katerih smo aktivno sodelovali tudi Kamilicam ter s tem prispevali svoj ilelež k mednarodnemu priznanju Republike Slovenije. Hkrati pa velja svoje misli in dejanja usmerili v prihod nosi. (''eprav se morda zdijo zastavljeni cilji na prvi pogled lezlo do xrgljM, sem prepričali, da so ob angiriranjii vseli generacij vendarle uresničljivi. To smo pral desetletjem z VSO odločnostjo in požrtvovalnost Jo že dokazali. Oh letošnji jubilejni obletnici Dneva državnosti želim vsem občanom in občankam občine Kamnik prijetno praznovanje. Hkrati vas vabim, da s svojo prisotnostjo ob slovesnosti v našem mestu počastite spomin na dogodke izpred desetih let. ZUPAN ANTON PONIŽ SMOLNIKAR Kamniški OBČAN na Perovem, ob kamniš VELIKA \Z3\KA koles, REZERVNIH PELOV, POPATNE OPREME .i cen 40. leto Ob 70-letnici šole Gozd Kamnik, 15. junija 2001 V letošnjem letu OS Gozd TU STA ZNANJE IN ZADOVOLJSTVO DOMA KA^ES i2£ Ni naključje, da so se prvo junijsko soboto na igrišču podružnične šole Gozd zbrali številni krajani, nekdanji in sedanji učenci ter učitelji. Šola je namreč praznovala sedem desetletij uspešnega poslanstva in to je bilo tudi njeno pr- vo praznovanje v vseh sedemdesetih letih. V PRA MPJAČ Spoštovani! Ob deseti obletnici samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije bomo letošnji Dan državnosti počastili z izidom zbornika pričevanj med osamosvojitveno vojno na kamniško-domžalskem območju ter z osrednjo slovesnostjo, ki bo v petek, 22. junija, na Glavnem trgu v Kamniku. Vljudno vabljeni! Vsem iskrene čestitke ob prazniku slovenske državnosti! OBČINA KAMNIK ANTON TONE SMOLNIKAR, ŽUPAN O /VVS KAMNIK-KOMKNIM JANKO BLAGŠIČ, FRKDSKDNIK Program praznovanja v petek, 22. junija: ob IX. uri ob 18.45 ob 19. uri ob 20. mi ob 22.20 C ialerija Veronika Glavni trg Glavni trg (rlavni trg Javna predstavitev zbornika »Hvala vam!« ' Uvodni nastop Mestne godbe Kamnik. Osrednja slovesnost Slavnostni govornik: predsednik Zveze častnikov Slovenije, g. Miha Butara, simbolno veteransko dejanje, nastop Mestne godbe Kamnik Zabavni program z ansamblom Gamsi Ognjemet s Starega gradu J I'i' niCne sole Gozd Valentina Bernot (vodja) in Marija Štu- par sta s svojimi 29 učenci in nekaterimi nekdanjimi učenci v soboto. 2. junija, na šolskem igrišču pripravili prisrčno slovesnost, na kateri so se srečali krajani, nekdanji in sedanji učenci in učitelji. Program je povezovala bivša učenka Nu.ška Bernot. Posebne pozornosti je bila deležna upokojena učiteljica Milena Romšak, ki ji je OS Gozd zagotovo zaznamovala velik del življenja, saj je v njej preživela vse svoje delovno in ustvarjalno obdobje - polnih 35 lel. Za njeno dolgoletno vztrajanje v pedagoškem poklicu in za vse. kar je vtkala v življenje in delo te šole, ji je sedanja učiteljica Marija Štupar izrekla priznanje in zahvalo. (Nadaljevanje na 9. sirani) Z 21. seje občinskega sveta Proti delitvi občine Po več kol euurni razpravi je občinski svet na 21. seji v sredo. /.?. junija, z zelo lesnim izidom glasovanja zavrnil predlog sveta krajevne skupnosti Kamnik - Center o razdelitvi sedanje občine Kamnik na tri občine. Predlog, naj hi občino Kamnik razdelili na občino Kamnik, občino Tuhinjska dolina in občino Kamniška Bistrica, je od 27 navzočih svetnikov dobil 10 glasov, 11 pa jih je bilo proti. Občinski svetniki so sejo, ki jo je v prvi polovici vodil Župan Ione Smolnikar, nato pa podžupan Anton Hočevar, začeli Z drugo obravnavo predloga odloka o kategorizaciji občinskih cest. Občinska uprava je na vprašanje Janeza Leskovca na prejšnji seji odgovorila, da je cesta Krivčevo - Kranjski rak kategorizirana kot regionalna cesta III. reda - turistična cesta. Poleg dopolnitev odloka, ki jih je uprava pripravila /a prvo obravnavo, so lok-ral dodali še novi cestni odlok na območju poslovno obrtne cone Zarja ob obvoznici. (Nadaljevanje na 2. strani) 3 ,Tl SREDNJEVEŠKI DNEVI V KAMNIKU »Dandanes prej tako bogato in obljudeno mesto propada. Skoraj četrtina hiš, če ne večje razpadla, vse trgovske shrambe, kijih je bila cela vrsta, so razen ene zaprte in za vse leto dobiš najlepšo hišo za dve kroni v najem. Prebivalci so torej prav siromašni ljudje...«,je o Kamniku pred tristo leti v Slavi vojvodine Kranjske zapisal Janez Vajkard Valvasor. Slavni kronist m mogel predvidevali, da po tristo lelih resmea o Kao, nikli ne bo kaj dosli drugačna. Pa vendar, vsaj lega kamniškim mešča nom ob letošnjih petih srednjeveških dnevih ni bilo treba zaigrati... Sicer pa sta bila osrednja dogodka letošnje prireditve letni semenj, ki ga je kralj Maksimilijan Kamniku dovo^ lil že 1501 leta na dan sv. Primoža in Felicijana (9. junija) s knežjimi svoboščinami tri dni pred in tri dni po sejmu ter izvolitev mestnega sodnika. Oba dogodka pa je v petek in soboto, K. in 9. junija, spremljalo še mnogo drugih prireditev, ki so popestrile letošnje kamniško srednjeveško vzdušje. (Nadaljevanje na 9. strani) Med številnimi srednjeveškimi rokodelci in trgovci na Glavnem trgu je bila ludi Dunielu Topolovee iz. Murske Sobote, ki je predstavila predenje na kolovratu in ročno tkane izdelke. FRANC SVETELJ OB NAŠEM PRAZNIKI \ DNEVI! SLOVENSKE DRŽAVNOSTI, VSEM OBČANKAM IN OBČANOM ISKRENO ČESTITAM. MIHA NOVAK NAČELNIK UPRAVNE ENOTE KAMNIK tudentski ervis Kamnik Kamniški občan bo ponovno med vami v petek, 29. junija. 'Zaradi prazničnih dni oddajte članke najpozneje do srede, 20. junija, oglase, zahvale in obvestila pa do torka, 26. junija. o03ja kart: študen^nu v Domžalah •formacije na Wivn,.s> D°Wak in Kamnfc e/?fsAr/_servjs com KNJIGOVODSKE STORITVE IN SVETOVANJE, ANDREJA JERMAN, s.p., Tomšičeva ulica 11, Kamnik obvešča da od septembra organizira usposabljanje zasebnikov za vodenje knjig po sistemu dvostavnega knjigovodstva. Obvezna predhodna prjjava po telefonu 839-73-49, ga. Jerman, vsak dan od 1 1. do 14. ure. Prgave zbiramo do 30. 6. 2001,__ 2 15. junija 2001 AKTUALNO Kamniški OBČAN Trenutek, ki spremeni življenje O nevarnosti skokov v vodo V poletnih mesecih bomo na TVzaslonih verjetno spet zasledili oglas z odlomljeno vrtnico v vazi z besedilom »Trenutek, ki spremeni življenje«. Navadili smo se nanj, komaj ga še opazimo, komaj še pomislimo, kaj želi sporočili. Pa mladi, ki jim je namenjen, razmišljajo kaj o tem? Pred kratkim me je pri pogovoru o skokih v vodo presenetil osmi razred. Začetna reakcija v razredu je bila značilna šolska naveličanost: »Oh, ne! Saj to že vemo!« V nadaljevanju ure pa se je to razpoloženje spremenilo v zavzetost s kopico vprašanj, ki so jim pomagala dojeti obravnavani problem. Kako, da se poškodovani živci ne obnovijo? Zakaj tega ne operirajo? Zakaj ohromelost, če so živci samo stisnjeni? Zakaj hrbtenjače ne transplantirajo? »Če je poškodba v vratnem delu hrbtenice, ohromi vse, kar je niže od vratu, a razumeš! je mojo razlago dojela ena od osmošolk. Na Kompresijska poškodba moje začudenje se je podobno odvijala šolska ura tudi v paralelki. Učenci so potrebovali kar precej časa, da so se zavedli resnosti problema.^ Upam, da se bodo na to spomnili tudi na kopališču. Zakaj so ravno posledica skoka v vodo laho tako hude? Vratna hrbtenica je na račun svoje gibljivosti najmanj zašči-teni del telesa pred poškodbami Če pri skoku v vodo glava zadene ob oviro, se zaradi močnih lo- fjH banjskih kosti In bistveno ne poškoduje. Vsa sila udarca pa se prenese na vratno hrbtenico. Vratno vretence se lahko zdrobi ali samo premakne in stisne občutljivo živčno tkivo hrbteničnega kanala - hrbtenjačo. Posledica take poškodbe pa so ohromitve udov in motnje v delovanju vseh organov, za katere živci izhajajo iz hrbtenjače nižje od mesta poškodbe. Gre za ohromelost rok in nog - tetraplegi-jv- Poškodbe vratne hrbtenice so najpogostejše pri prometnih nesrečah in vodnih športih. Pri prometnih nesrečah moramo vedno pomisliti na možnost poškod- be hrbtenice in to upoštevati pri nuđenju prve pomoči. Pri vodnih športih nastane 70 do 80% poškodb pri skoku na glavo v plitvo vodo. Poškodujejo se najpogosteje mladi od i 5 do 24 let, v 93 % so to fantje. Najpogosteje pride do poškodbe izven organiziranih kopališč in v glavni plavalni sezoni. Poškodbe te vrste res niso množične, so pa tako hude, da fjreprečitev ene jame take poškodbe opraviči vse preventivne napore. Kako torej varno skakati in plavati? Vedno se prepričaj, da je voda za skok dovolj globoka in da je dno gladko. Zato naj bo prvi skok vedno na noge. Skakanje v neznano, temno kalno vodo je vedno tvegano. Upoštevaj tudi to, da skakanje v vodo in alkohol ne sodita skupaj. Če je le mogoče, plavaj vedno v družbi s prijateljem. Pri skoku na ga-vo naj vodita naprej stegnjeni roki. Mladi mislijo, da se jim kaj tako hudega ne mor zgodili. T se dogaja tistim, ki ne znajo skakati. Pa prisluhnimo tistim, ki se jim je, žal, to zgodilo. »Spodrsnilo mije na veji, s katere sem skakal že prejšnja leta. Vleklo me je tja, ker je bilo rizično...« pravi Alen. »S prijatelji so se loviti okrog jezera, skočil je v dokaj nizko vodo in se nabil...« pripoveduje mama nesrečnega Gregorja, »Vzel sem Kompresijska poškodba s premikom nekaj zaleta, da bi skočil dlje, ker je prijatelj že odplaviti. Verjetno sem zadel ob skalo...« se nesrečnega dogodka spominja Danijel. Ne! Za trenutek razigra-nosti, za trenutek užitka, za doživetje občutka drznosti je poškodba vratne hrbtenice odločno previsa ka fena! MILENA CERAR, v. m. s. ZD Kamnik Z 21. seje občinskega sveta Proti delitvi občine (Nadaljevanje s t. strani) Kot smo že poročali, je svet krajevne skupnosti Kamnik Center dal občinskemu svetu pobudo za razdelitev sedanje občine Kamnik na tri občine: Kamnik, Tuhinjska dolina in Kamniška Bistrica. V pobudi, (v celoti smo jo povzeli v prejšnji številki), ki jo je na seji obrazložil Janez Repanšek, občinski svetnik in predsednik sveta KS Kamnik-Center, je rečeno, da je sedanja občina Kamnik prevelika, da bi na celotnem območju uspešno opravljala vse lokalne zadeve javnega pomena in hkrati omogočala večji vpliv prebivalcev na urejanje krajevnih zadev. Župan je v svojem mnenju k pobudi med drugim zapisal, da tako kot v primeru pobude za izločitev občine Komenda meni, da je predlog sklepa, ki ga kot predlagatelj daje svetnik Janez Repanšek, politična zadeva, zato predlaga občinskemu svetu, da pobudo .obravnava in spreje ustrezno rešitev. Janez Repanšek je v uvodni obrazložitvi poudaril, da je pobudnik svet KS, ne pa on kot občinski svetnik. V zelo razgibani razpravi so se zlasti svetniki NSi (Humarjeva, Stražar, Leskovec) zavzemali za to, da je treba dati občanom možnost, da se o predlogu izjasnijo na referendumu, nihče pa občanov ne bo silil v nove občine, če tega ne želijo. Podobnega mnenja sta bil tudi svetnika SDS Srečo Repanšek in Miro Petek. Svetniki ostalih svetniških skupin pa so se do predloga opredeljevali dokaj različno. Tatjana Rot Djalil (ZLSD) je naštela vrsto pomislekov proti delitvi občine (nesmiselna delitev občine ob hkratnem povezovanju v regijo, večji stroški delovanja občin, neizpolnjevanje zakonskih pogojev itd.) Demitrij Perčič (LDS) je najprej opisal postopek ter pozitivne in negativne plati ustanavljanja manjših občin, nato pa je opozoril na položaj eventualnih novih občin pri delitvi infrastrukture (vodovodni sistemi. Velika planina itd.) Franc Orešnik je orisala večmesečne aktivnosti sveta KS Duplica za ustanovitev nove občine na južnem delu kamniške občine, ki pa ni rodila sadov, čeprav bi bila nova občina Duplica gospodarsko dovolj močna in ne bi potrebovala denarja države. Po mnenju Franca Spruka (SDS), smo z ustanavaljanjem novih občin zamudili sedem let in sedaj ni smiselno trošiti denarja za referendum, znane pa so tudi usmeritve EU. Anton Hočevar (SLS+SKD) je omenil pobudo kot legitimno. Razume tudi Kamnik, da se-je odločil za tako pobudo, vendar po njegovem mnenju referendum v Tuhinjski dolini ne bi uspel in bi bil denar vržen stran. Tudi predsedniki svetov KS v Tuhinjski dolini so bili enotno proti. Svetniki so dobili na mizo pisna mnenja svetov KS Motni k, Špitalič, Šmartno. 1'saj-novica, Srednja vas, Sela in Vranja Peč, ki so se z izjemo Šmartna, tod so se zavzeli le za sedež eventualne nove občine, opredelili proti delitvi občine Kamnik. Škoda bi bila, pravi Hočevar, da bi se sedanja kamniška občina kot dobra občina delila. Raje si prizadevajmo za pridobitev statusa mestne občine. Tone Rajsar (SDS) ni bil preveč odločen in je bil mnenja, da bi Tuhinjska dolina piv/,-, la, čeprav Tuhinjcem tudi v sedanji občini ni bilo slabo. Veliko pomislekov pa je imel Igor Podhrežnik (SDS), ki je menil, da ne vemo, če ljudje res želijo odločati na referendumu. Mnenje peščice posameznikov ne more biti merilo. ljudje verjetno ne želijo, da bi na referendumu se enkrat rekli ne. Tudi Dušan Jesenik (SLS+SKD) je bil prepričan, da drŽava in EU ne bosta več naklonjeni delitvi občin. Sam pa se zavzema za mestno občino. N;i očitek nekaterih svetnikov, da se je župan Smolnikar izognil opredelitvi do tega predloga, je ta pojasnil, da pobuda za ustanovitev novih občin na podeželju ni naletela na pravi odmev, ker je prišla iz Kamnika, da nam je znana usmeritev EU in da odločitev ni lahka. Kot smo že zapisali, je predlog za razdelitev občine na koncu podprlo 10 svetnikov, med njimi je bilo šest svetnikov iz vrst LDS in SLS+SKD, ostali pa iz NSi in SDS. Občina Kamnik bo pri pripravi progrma razvoja vključena v regionalni razvojni program Ljubljanske urbane regije za obdobje 2002 do 2006, so sklenili občinski svetniki. Ker so občine Kamnik, Domžale, Komenda, Lukovica, Mengeš, Moravče in Trzin že podpisale dogovor o sodelovanju pri pripravi skupnega razvojnega programa, bodo tega vključile v regionalni razvojni program. Ker se je večina občin, ki se nahajajo severno od Ljubljane, odločila za pristop k Regionalni razvojni agenciji in za pooblastilo za izdelavo razvojnega programa (obrazložil ga je Ivan Pristovnik, direktor občinske uprave) mora enako storiti tudi občina Kamnik. Le na ta način bo občina Kamnik v okviru Ijubljan- mere, pomanjkanje parkirnih in rekreacijskih površin, otroškega igrišča in podobno. Veliko pripomb se je nanašalo tudi na tiste dele območja, ki ga sedanje spremembe zazidalnega načrta ne zajemajo. Prav to pa je sod-budilo veliko razprave med svetniki. Izdelovalec predloga sprememb, RRD, Regijsko razvojna družba, d. o. o. Domžale v svojih pojasnilih pravi, da se bo širša prometna problematika tega območja reševala v okviru prometne študije, ki bo strokovna podlaga za spremembo občinskih planskih aktov. Predlagane urbanistične rešitve znatno povečujejo obseg in število parkirnih površin, saj bo okvirno določenih 56 novih parkirnih mest, površine za otroke pa je možno urediti v okviru obstoječih zelenih površin ali na še predvidenih zelenih platojih med previdenimi objekti (podrobneje o pripombah in odgovorih nanje pa prihodnjič!). Rudi Capuder je menil, naj bi v oblikovanje sprememb pritegnili tudi interesente z ostalega dela območja in se dogovorili za delitev storoškov izdelave spremembe zazidalnega načrta. Marjeta Ilumar je menila, da takih ironičnih in nekonkretnih stališč ne bi kazalo podpreti. Razširitve sprememb zazidalnega načrta na celotno območje B-17 Duplica siti odločno zavrnila župan Tone Smolnikar in Bojan Mlakar, vodja oddelka za okolje in prostor, ker so spremembe zasnovane na izhodiščih, ki jih je sprejel občinski svet. Za ostali del pa je treba najprej posneti izmere na terenu, kjer je veliko odstopanj od sedaj veljavnega zazidalnega načrta, sta poudarila. Volitve in imenovanja Občinski svet je na predlog sveta Mestnih lekarn dal soglasje k imenovanju Tanje Lajovic za direktorico javnega zavoda Mestne lekarne. ske regije lahko kandidirala tudi na razpisana finančna sredstva in različnih razvojnh skladov. Izdelavo regionalnega razvojnega programa bo občina sofinancirala skupaj z ostalimi občinami na podlagi deleža števila prebivalcev. Občinski svet je župana pooblastil za podpis pogodbe o sofinanciranju izdelave tega programa. Predvidevajo, da bodo skupni stroški znašali okrog 100 do 135 milijonov SIT. Pri izračunu deleža občine Kamnik bodo ovrednotili tudi stroške gradiva, ki so ga pripravile občine članice interesne regije severnih občin, ki znašajo okrog sedem milijonov SIT. Občinski svetniki so po skrajšanem postopku sprejeli spremembo odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča, po kateri se bo vrednost za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, odslej določala samo enkrat letno (doslej dvakrat letno). Tako bodo predvidena sredstva iz tega naslova prišla v proračun prej kot v preteklih proračunskih obdobjih. Določili pa so tudi novo, za 4,3% višjo vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za drugo polletje 2001 in bo znašala za za zidano stavbno zemljišče 0,0378 SIT, za nezazidano stavbno zemljišče pa 0,0122 SIT. Predlog sprememb in dopolnitev odloka o zazidalnem načrtu območja /i-17 Duplica', ki se nanaša le na racionalno izrabo prostora jugozahodnega območja, je v času 30-dnevne javne razgrnitve v letošnjem januarju doživel kar precej pripomb. Pisne pripombe je posredovalo 14 predlagateljev. Večina pripomb se je nanašala na neurejene prometne raz- Občinski svet je po razpravi s 17 glasovi za in tremi proti sprejel stališča do pripomb in predlogov iz javne obravnave, ki jih je pripravil predlagatelj. Predlog odloka o določitvi pomožnih objektov in drugih posegov v prostor na območju občine Kamnik so občinski svetniki sprejeli v prvi obravnavi, ne pa po skrajšanem postopku, kot je bilo prvotno predvideno. Razčistiti je potrebno še več odprtih vprašanj v zvezi z objekti in možnimi posegi, za katere bo zadostovala samo izdaja odločbe o dovolitvi postavitve pomožnih objektov brez lokacijskega dovoljenja. Posebno svetniška skupina NSi je dala precej pripomb in predlogov, ki jih bo predlagatelj preučil in upošteval pri pripravi odloka za drugo obravnavo. Tudi o predlogu za spremembo pravilnika o nadomestilu za uporabo javnih površin je bilo na seji precej razprave. Ker so se na začetku odločili za skrajšani postopek, so na seji poskušali izvesti obe fazi obravnave. Vedar se je pri drugi obravnavi na seji zapletlo pri oblikovanju nekaterih amandmajev, ki so jih dali svetniki LDS in SDS v zvezi z znižanjem cene za uporabo javnih površin, kdaj in katero dejavnost oprostiti najemnine in podobno. Zato so na predlog Igorja Podbrež-nika razpravo o tej zadevi prekinili in jo bodo nadaljevali na naslednji seji. V prvi obravnavi so svetniki pretresali tudi predlog odloka o spremembah zazidalnega načrta B-5 Perovo. Novo funkcijo tega prostora narekuje tudi selitev bencinske črpalke, na mestu katere je predviden nov trgovsko-stanovanjski objekt. Poleg tega pa bo dopolnjen zazidalni načrt določal tudi odstranitev remize KAMBUSA in ureditev tega dela za ustreznejše programe. Svetniki, zlasti Janez Leskovec in Janez Stražar, so menili, da bi bilo treba na tem območju poskrbeti za otroško igrišče in več zelenic, ne pa samo za nove asfaltne površine. To območje bi bilo treba prostorsko urejati v celoti, ne pa po delili, kol se počne sedaj. Predlog sklepa o določitvi načina in pogojev, višini parkiranja in najemnine na parkirišču ob Frančiškanskem samostanu, ki je bil v predlogu dnevnega reda in so ga svetniki dobili ž gradivom za sejo, pa je na začetku seje Bojan Mlakar v imenu predlagatelja umaknil in ga sve I ii i ki niso obravnavali. Nanj je imela na svoji seji nekaj pripomb tudi statutarno pravna komisija. Svelniki so občinski upravi in županu postavili tudi nekaj pisnih pobud in vprašanj, na katere pa pristojni na seji niso odgovarjali. ERA Nt: SVETEL! Skupščina Meščanske korporacije Kamnik Tokratna skupščina Meščanske korporacije Kamnik (MKK), ki je hita v sredo, 30. maja, v razMaviščni dvorani Veronika, je potekala v znamenju pričakovanja za MKK ugodnih rešitev upravnega sodišča. Država nekaterim zelo težko vrača odvzeto premoženje in, kol je hibi tudi neuradno rečeno, morajo hiti pri njih preizkušena vsa pravna sredstva, du hi prišlo do končne vrnitve. Izdajo tretje zapoiedue odločhe o vrnitvi ovi rala že pred skoraj dvema letoma vloženi tožbi proti odločbi o vrača nju premoženja, pno je vložilo javno pravobranilstvo, ki očita nekakšen festivalni izvor pravice do lastništva, kar je sicer v nasprotju z dejstvom, da je lastništvo Bistriških gozdov in še marsičesa drugega s sirani kani niških »purgarjev« prastaro. Fevdalni vladarji so samo potrjevali tO pra vito, niso pa je nikoli podelili, kot se je tO zgodilo v nekaterih drugih primerih, v katerih je lastnina vrnjena. Druga je tožba podjetja Gozd, ki oporeka ocenjeno višino vlaganja v primerjavi s celotno vrednostjo premoženja, ludi tu gre za pravniške trike - odvisno, koliko premoženja si' vzame za osnovo. Če se vzame vse, kar je bilo odvzelo, je vložena sorazmerna vrednost bistveno manjša, če pa samo del, je vložena vrednost precej večja. Na skupščini so bile dane tudi pripombe na domnevno prekomerno sečnjo, vendar je iz dopisa republiškega gozdarskega inšpektorja razvidno, da sečnja ni prekomerna, ampak celo nekaj pod dovoljenim etatom. Ker se v zadnjem letu ni praktično nič spremenilo na področju viaca nja, pa tudi tožbe za odškodnino še niso rešene, ludi ni lulo bistvenih sprememb v programu nadaljnjega delovanja MKK, kjer na prvem mestu še vedno ostaja vrnitev odvzetega premo.ženpi, nato pa cimhol/ gospa damo upravljanje z ujmi. Pri tem pa naj bi se večina dobička vračala nazaj v oplemenitenje osnovnih sredstev in širše družbeno dobi o Pomenih na je tudi ambicija povezati turistično dejavnost ne samo na /lodiocjU kamniške občine, ampak celotnega prostora na osrednjem južnem delu Kamniških Alp in predgorju. Pri tem se podpira ustanovitev regijske ga parka, vendar mora pri leni imeti tudi MKK na območju svojega lastništva odločujočo besedo. B. POLLAm Kamniški OBČAN URAD ŽUPANA - OBČINSKI SVET 15. junija 200J 3 Svetniki sprašujejo in predlagajo Proslava Dneva državnosti v Kamniku Marjeta Hmriar je v imenu Svetniške skupine NSi vprašala, kako bo občina Kamnik proslavila dan državnosti in kdo pripravlja slovesnosti. Občinska uprava v svojem odgovoru pojasnjuje, da bo 10-letni-co Dneva državnosti tudi občina Kamnik proslavila na dostojen način. Poleg občine pri pripravi slovesnosti sodelujejo tudi Agencija za razvoj turizma in podjetništva v občini Kamnik, /KO Kamnik in Občinska organizacija Zveze veteranov Slovenije iz. Kamnika. Na prireditvi 22. junija eev ob vznožju malograjskega pobočja pod kapelo. Oporni /iti pod kapelo se je namreč nevarno izbočil in grozi, da se zruši na Parmovo ulico in pod seboj pokoplje stanovalce in poslovne zgradbe. Postavitev odrov pod kapelo je zahtevala pet milijonov tolarjev. Po porušitvi izbočenega delti obzidjii so izdelali nove temelje in zid ponovno Zgradili, oba zidova so povezali s preko sio železnimi sidri, zalitimi z enektirno maso. Samo za južni vogal kapele so porabili preko šesi kubičnih metrov enektirne mase. Po postavitvi gradbenih odrov okrog celotne kapele se je pokazalo, da je objekt v kritičnem .stanju, siij je omet prikri- »Gradbiščna tabla« na Malem gradu je (celo dve), samo vprašanje je, je prava...'/ bo slavnostni govornik Miha Butara (zveza slovenskih častnikov), Kaj se dogaja na Malem gradu? K;ij se dogaja na Malem gradu, glede na to, da je to kulturnozgodovinski spomenik, ki bolj spominja na gradbišče, zakaj ni gradbiščne table, po katerih projektih se gradi in kaj dela gradbena inšpekcija, ker vse Spominja na črno gradnjo, je vprašal klavdij Koderman. Občinska uprava poudarja, da dela na Malem gradu, ki obsegajo malograj-. sko kapelo, palacij, s t razni stolp in celotno pobočje Malega gradu, vključno s propilejiimi. s krajšimi ali daljšimi prekinitvami potekajo že vep desetletij, kar je pogojeno z razpoložljivimi sredstvi. Pravi tudi, da so bili občinski svetniki že večkrat podrobno seznanjeni z dejavnostjo in problemi na tem območju Komisija, v kateri so najbolj priznani slovenski strokovnjaki, med njimi dr. C evc, dr. Šumi, dr. Stopar in drugi arheologi in umetnostni zgodovinarji, še vedno ni uspela zavzeti enotnega stališča in določiti jasnih smernic, kako in v kakšnem obsegu obnoviti in restavrirati kapelo. Zaradi tega se vsa gradbena in restavratorska deki izvajajo na podlagi smernic, ki jih strokovnjaki sproti oblikujejo glede na novo Odkrito stanje. V odgovoru je tudi poudarjeno, da so stoletja povzročila na samem objektu in na skalnem pobočju ogromno škodo. Zaradi težkega dostopa ni bito mogoče izdelati natančnega Pregleda projekta sanacije, natančnega popisa del in finančnega vrednotenja, kar bi bilo podlaga za izdelavo celostnega investicijskega programa. Šele postavitev odrov je omogočila načrten pristop k sanaciji objekta S sanacijo opornega zidu, ki je "krati tudi temelj kapele z lopo, so začeli na podlagi odločbe gradbene inspekcije, ki je bila izdana na podlagi zahteve stanoval- v;il številne, ludi po več centimetrov široke razpoke pO celotni višini objekta, nosilni tramovi zakristije so trhli, ker jih jc napadla goba. Zato dela enormno presegajo predviden obseg del, ne dovolijo nobenega odlašanja in jih bo potrebno v najkrajšem možnem času tudi zaključiti. Ta spomenik prve kategorije zahteva posebne gradbene statične posege, ki so precej dražji od običajnih gradbenih del. V odgovoru je tudi poudarjeno, da je gradbišče zavarovano in označeno s tablo. To pa ne preprečuje nepridipravom, da stalno povzročajo škodo na objektu in opremi izvajalcev del. Za boljše vzdrževanje športnih objektov Miroslav Petek je v imenu svetniške skupine SDS dal pobudo, da se za vzdrževanje športnih objektov, še posebno šolskih, nameni več denarja in da jih je potrebno bolje vzdrževati. Ob problematiki mladih in poudarku na preživljanju njihovega prostega časa, je še posebej pomembna rekreacija mladih, ki zlasti v poletnem času preživijo veliko časa na raznih športnih igriščih, ki so v upravljanju krajevnih skupnosti, športnih društev in zavodov. Na pobudo nekaterih občanov so si te objekte tudi ogledali in ugotovili, da so slabo vzdrževana, zlasti na nekaterih območjih širšega dela mesta, kje so ta igrišča v upravljanju šol (predvsem igrišča za igranje košarke). Igrišči ob srednješolskem centm sla lepo vzdrževani dar so na obeh igriščih • re itii Duplici, ki je zelo zanemarjeno. Tudi nekatera ostala igrišča so slabo vzdrževana. Pristojne, posebej pa župana, pozivajo, naj čimprej začnejo reševati te probleme in da se za vzdrževanje igrišč nameni več finančnih sredstev. Predlagajo tudi, naj bi v občini poskrbeli za več odbojkarskih igrišč, saj je glede na dosežene uspehe odbojka postala v Kamniku zelo priljubljen šport. Občinska uprava v svojem odgovoru ugotavlja, da je frekvenca uporabe športnih igrišči res velika in da se največ škode /godi v večernih urah, ko igrišča uporabljajo predvsem starejši občani, ki svojo fizično dejavnost popestrijo tudi z alkoholnimi pijačami. Upravljala igrišč, predvsem šole, imajo skromna sredstva, ki pa bi zadostovala, če ne bi bilo pogostih namerno povzročenih škod, predvsem starješih uporabnikov. Šole so bile prisiljene na nek način zavarovati namerno poškodovanje igrišč. Zato so odstranile kose takrat, kojih niso potrebovale za redno dejavnost. Vse zav )de so obvestili, da morajo poskrbeti za redno vzdrževanje in da med počitnicami ne smejo odstraniti košev, pa tudi, da se je pptfebno dogovoriti o načinu in terminih uporabe športnih igrišč / drugimi uporabniki.. Ker se bodo kljub temu škode še pojavljale, bo treba z rebalansom občinskega proračuna nameniti dodatna sredstva za izredno vzdrževanje. Svojo vlogo pa naj bi imele tudi krajevne skupnosti, ko bodo načrtovale športne in rekreacijske aktivnosti. V času, ko ne bo poukii, pa bodo morale poskrbeti za namensko uporabo igrišč, za red in za preprečevanje namerno povzročene škode. Novii igrišča, zlasti za odbojko, pa bo potrebno načrtovati v prostorskih izvedbami aktih in postopoma zagotoviti igrišča za aktivno izrabo prostega časa. Košev na košarkarskem igrišču pri OS Marije re na Duplici ni, ker so spravljeni... ? Junija bodo uredili še pločnike na jugu Duplice Franc Orešnik je po ugotovitvi, da so bili letos od Kamnika do dupliške pošte popravljeni pločniki tako, da sedaj invalidi, rol-karji in ostali neovirano prehajajo na pločnik, vprašal, zakaj pločnik ni tako urejen do konca Duplice. Dodaja, da krajani zahtevajo, da se to čimprej uredi. Občinska uprava odgovarja, tla se bodo zahtevana dela predvidoma izvedla v okviru vzdrževalnih del v letošnjem juniju iz sredstev rednega vzdrževanja javnih površin. ven-tabel Prit v odstranjeni obroči za koše. tako je na igrišču OS Marije Ve PREDLOG ZA EVROPSKO PRIZNANJE KAMNIKU ZA MEDNARODNO SODELOVANJE Župan Ione Smolnikar je Parlamentarni skupščini Sveta Evrope vStrasbourg poslal predlog, na, občino Kamnik uvrsti v seznam kan didatov za prepon evropskega priznanja za mednarodno sodelova "/'■■ Predlog je utemeljil z dolgoletnim uspešnim sodelovanjem s pobrateno občino (iendringen na Nizozemskem in razvitim sodelovanjem s partnersko občino Lrojaiuch v Avstriji. Vi sprašujete, župan odgovarja G. S. in K. M. podrobneje zanima, kako potekajo dela na Malem gradu in kdaj bo poskrbljeno za zavarovanje objektov, stanovalcev in mimoidočih na Parmovi ulici. Ker je odgovor zanimiv za široko javnost, najpomembnejša dejstva objavljamo tudi v Kamniškem občanu. Dela na kapeli Sv. Eligija in Edicijami na Malem gradu intenzivno potekajo. Prav nad najbolj ogroženimi objekti v Parmovi ulici (zahtevo po takojšnji sanaciji so tudi s podpisano peticijo zahtevali občani) smo že v celoti sanirali oporni zid in brezino in s tem preprečili padanje kamenja z brezine. Samo omenjena sanacija opornega zidu in inektiranje skal pobočja pod kapelo je Občino Kamnik slalo preko trideset mi UjonOV tolarjev. Redno odstranjujemo grmov/lice in tudi večje kamenje, ki hi (na nesaniranem pobočju) lahko ogrožalo objekte oh samem vznožju. O nevarnosti večje skale nad vrtnarijo Llcre pa je težko sodili, saj je skala tako vpela v pobočje vei/lino že stoletju. Skala je videli na pogled zdrava, ni raz pokana in je verjetno trdno zasidrana v monolitno podlago, drugače bi že zdavnaj zgrtnela v dolino. Ker je poseg drag in Zahteven (ocena stroškov je na več milijonov tolarjev) je potrebno ugotovili, če jc res potreben. Strokovne raziskave geološke fizike brezine smo že naročili in bodo osnova za pri stop k sanaciji I naj onicnifli, da je podobna, čeprav bistveno večja skalna gmota v Bohinjski Beli celo znamenitost). Res pa je raziskava terena izredno težka in je potrebno počakali na izvedencu - geologa alpinista. Trenutno potekajo tudi ogledi ekspertov, ki bodo na terenu preverili, če je mogoče z georadar-jem izdelati tridimenzionalno globinsko sliko geofizikalne sestave pobočja in tudi vpetost na pogled nevarnih skal v pobočje. En izvajalci si je teren že ogledal, drugega pa pričakujemo v naslednjih dneh. Naj posebej omenimo zahtevo ZVNKD iz Kranja, ki vztraja na čim manjšem posegu na skal nem pobočju, ki je Z odlokom posebej varovano področje v sestavi starega mestnega jedru. Kako bomo zaščitili vznožje brezine bo torij odvisno od strokovnih podlag strokovnjakov. Kol možnost zaščite je bila pred leti res omenjena varovalna mreža (podobno kot oh kamniški obvoz, niči), ki pa je prav zaradi sporne niške z.aščitc pobočja in vedut na Mali grad najmanj primerna. Lokacija objektov pod tako strmem in kamnitem pobočjem kot je Mali grad ni ugodna tako za objekte kot za stanovalce. To so prav gotovo vedeli tudi lastniki, ki so objekte na tej lokaciji zgradili (mimogrede povedano, kar precej objektov ni vrisanih v Zemljiški knjigi). Potencialna nevarnost padanja kamenja je vedno prisotna. Pričakovati bi bilo, da SO lastniki stanovanjskih in tudi gospodar skib objektov kol dobri gospodarji sklenili tudi lokaciji primerno zavarovanje pri. zavarovalnici. Morebitno povzročeno škodo objekta je potrebno takoj prijavili, da se opravi ogled in napiše zapisnik, no osnovi katerega je mogoče zahtevali povračilo škode od zavarovalnice oziroma od povzročitelja, takšnega zahtevka na občini do sedaj šcinismo prejeli. Vsem zainteresiranim smo ponudili zadostno količino hob rovco, da so počene opeke lahko zamenjali tudi sami Kot nam je znano, so bde manjše poškodbe (razen skale, ki je pred leti res padla na dvorišče) posledice metanja kamenj ali steklenic nepridipruvov, ki so se ob večernih in nočnih urah zadrževali na platoju Malega gradu. Z varovanjem platoja in z. drugimi ukrepi, o čemer smo v Kamniškem občanu že pisali, pa poskušamo preprečevati po dobne možne dogodke O očitku, da je javnost primalo seznanjena o dogajanju na Malem grudu in tudi o škodnih zahtevkih občanov pa menim, da je Mali grad zelo pogosta lema ne samo v Kamniškem občanu, ampak ludi v drugih sredstvih javnega obveščanja. Trudimo se v okviru razpoložljivih virov čim hitreje sanirati vse potrebno in Mali grad odpreti za javnost. Poudarili pa je potrebno, da ni samo občino lastnik lega pobočja in objel tov na njem. Lastnina kapele lope in celotnega palucija je namreč cerkvena, del pobočja pa je celo v denacionalizacij-skem postopku. Upamo, da bomo postopoma le izvedli vsa potrebna dela v zadovoljstvo lastnikov, prebi valccv in turistov ter kapelo skupaj z okolico ponovno od/i/ h u javnost. ANTON TONE SMOLNIKAR ŽUPAN »Sporni« dimnik bodo znižali? Kol smo zapisali že v prejšnji številki, stil Janez Leskovec in Marjeta Humar vprašala, kako lahko Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine iz Kranja dopusti, da se na strehi stavbe pod Malim gradom lahko izvede dimnik, ki nikakor ne spada v to okolje? Občinska uprava je odgovorila, da mora izvajalec del v soseski Mali grad graditi po veljavnem gradbenem dovoljenju, ki ga jc izdala UE Kamnik in mora biti v skladu z Odlokom o zazidalnem načrtu za območjer K6-Utok, na katerega so bila podana soglasje in mnenja pristojnih soglasodajalcev v upravnem postopku. Dodajajo še, da jim pripombe v zvezi z izvedenim dimnikom niso poznane in da po izjavi izvajalca izvedba ni dokončna, ker naj bi po meritvah vleka dimnik znižali na še vlečno višino. F. S. OBVESTILO Na podlagi 37. čl. Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. list SRS, št. 18/84, 37/85 in 29/86 ter Ur. list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93, 39/95 in 44/97) in 36. člena Statuta Občine Kamnik (Ur. list RS, št. 47/99, 40/01) obveščamo vse zainteresirane, da poteka v času od 4. 6. 2001 do 4. 7. 2001 JAVNA RAZGRNITEV ODLOKA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O ZAZIDALNEM NAČRTU OBMOČJA B5-PEROVO JAVNA OBRAVNAVA bo v sredo 20. junija 2001, ob 18. uri v sejni sobi Občine Kamnik II. Javna razgrnitev bo na sedežu Občine Kamnik, Glavni trg 24, v II. nadstropju in v Gasilskem domu za KS Perovo. Pripombe in predloge na javno razgrnjeni predlog lahko podajo vsi zainteresirani na mestu razgrnitve v pisni obliki v knjigo pripomb, oziroma jih v pisni obliki posredujejo Občini Kamnik, Oddelku za okolje in prostor, Glavni trg 2.4, Kamnik. Obrazložitev: Zazidalni načrt za območje zazidalnega otoka B-5 Perovo, ki je bil izdelan in sprejet v letu 1997 temelji na prostorskih izhodiščih, ki so bila opredeljena v konceptu razvoja urbanistične zasnove Kamnika. Dejstvo o novi funkciji tega prostora narekuje selitev bencinske črpalke na drugo lokacijo. Predvideno je rušenje obstoječe bencinske črpalke, na njenem mestu pa se načrtuje nov trgovsko-poslovni-stanovanjski objekt. Poleg navedenega se s spremembami zazidalnega načrta opredeljujejo tudi možna odstopanja pri določitvah gabaritov in namembnosti. Določa se uskladitev dejavnosti s poudarkom na centralnih in stanovanjskih dejavnostih, površinah namenjenih parkiranju in zelenim površinam. ŽUPAN OBČINE KAMNIK ANTON TONE SMOLNIKAR Kol obljubljajo ludi visokih robov pločnikov na eni najboljpiumetnih ulic - Groharjevi na Duplici in še malo nižje, kmalu ne bo več. - Ustanovitelj Občina Kamnik, izdajatelj Bistrica, d.c KamniSki OBČAN Kamnik. Odgovorna urednica Saša Mejač, univ. dipl. ekon. I ehnični urednik I ran ei Vidic. Na podlagi mnenja Ministrstva za kulturo sodi časopis med proizvode informativne narave za katere se na podlagi Zakona o DDV obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8%. Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 10.200 izvodov in ga prejemajo gospodinjstva občine Kamnik Neplačilo. Naslov uredništva: Kamnik. Olavni trg 24 (obetam), tel./f'aks: 83-91-311,041-662-450. NenaroCenih člankov in (biografij ne honoriramo. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk Delo POR il.d. Ljubljana. 4 15. junija 2001 ZANIMIVOSTI Kamniški OBČAN 4.junij- dan krvodajalstva Od leta 1953, ko je organizacijo krvodajalskih akcij prevzel Rdeči križ Slovenije, mu je uspelo povezati in vključiti posameznike, delovne kolektive in društva v pravo solidarno gibanje - v prostovoljno, anonimno in neplačano krvodajalstvo. Slovenija je pri preskrbi krvi samozadostna, kar pomeni, da s krvodajalskimi akcijami dobivamo dovolj krvi. V Sloveniji daje kri okoli 5% prebivalcev, kar pomeni, da vsak dan potrebujemo okoli 400 krvodajalcev in krvodajalk, da lahko zadostimo dnevnim potrebam zdravstva po krvi. Letno zberemo okoli 45.000 litrov krvi 100. OOO krvodajalk in krvodajalcev. K tako množičnemu odzivu je pripomogla dobro zastavljena organizacija krvodajalstva pod okriljem Rdečega križa Slovenije v tesnem sodelovanju z Zavodom za transfuzijo ter ostalimi transfuzijskimi enotami v devetih slovenskih bolnišnicah. Prav tako je neprecenljivo delo vsakega posameznega aktivista kot tudi razumevanje ljudi, da je konzervirana kri nepogrešljiva za reševanje življenj in uspešno zdravljenje, ki mora hi/i vsak trenutek na razpolago vsakomur, ki jo potrebuje. V Sloveniji smo še vedno v prehodnem obdobju, ko od množičnega krvodajalstva prehajamo k načrtovanemu krvodajalstvu, kar pomeni, da z zbrano knjo pokrivamo dejanske potrebe zdravstva, tako v količini krvi kot s krvnimi skupinami. To omogoča ustrezen informacijski sistem, ki ga stalno izpolnjujejo. Samo s takšnim pri-stopom h krvodajalcu in s takšnim načinom dela bo mogoče tudi v bodoče reševati življenja-in sicer skladno s standardi, kijih določa Evropska unija. Kljub razvoju znanosti, še posebej medicine, ostaja dejstvo, daje kri še vedno nenadomestljivo zdravih >. zato si pri zagotat 'Ija-nju krvi lahko pomagamo le ljudje med seboj. Krvodajalcem in sodelavcem priznanja Rdečega krita Alojz Kuhar iz Sovinje Peči daroval kri ze stokrat Območno združenje Rdečega križa Kamnik je v soboto, 2, junija, v dvorani Razstavišča Veronika podelilo priznanja krvodajalcem, ki so darovali kri že od trideset do stokrat, častna priznanja pa so prejeli nekateri dolgoletni aktivni sodelavci RK. Predsednik Območnega združenja dr. Vladimir Breznik je v nagovoru govoril o plemenitosti krvodajalcev, ki svoje vzorno poslanstvo opravljajo že dolga leta. Letno daruje kri s tega območja do 1.600 ljudi. V zadnjih lotili je sicer čutiti rahlo upadanje, a je kamniško območje še vedno v zgornji polovici slovenskih občin, če število krvodajalcev primerjamo s številom prebivalcev. Priznanja za 20-kratni odvzem krvi so darovalci prejeli že predčasno. Na tej prireditvi je bilo podeljenih 37 priznanj za 30-kratni odvzem, 12 priznanj za 40-kratni odvzem, 5 priznanj za 50-kratni odvzem krvi. 60-krat sta darovala kri Milan Mali in Stanislav Podgoršek. 70-krat Stne Balentič, 80-krat Ljubo Dobrej, za 80-kratno darovanje krvi je priznanje prejel Janez Repanšek. Za 100-kratno udeležbo na krvodajalskih akcijah je prejel posebno Priznanje Republiškega odbora RK Alojz Kuhar iz Sovinje Peči. Poleg priznanj krvodajalcem so častna priznanja prejeli marljivi in dolgoletni sodelavci RK, ki so jih predlagali Območni odbori RK Anica Sušnik iz Ćrnc, Dika Lesjak iz Duplice, Zdravko Bodlaj iz Kamniške Bistrice, Ivica Gašperlin iz Komende, Franačka Avguštin iz Most. Angelca Klemene - Ncvljc, Ana Pančur - Šmartno, Tončka Vinšck - Tunjice in Katarina Podbregar - Zg. Tuhinj. Vsem prejemnikom priznanj je dr. Vladimir Breznik čestital in se zahvalil za nesebično razdajanje humani aktivnosti in požrtvovalnosti. Organizatorji srečanja so udeležencem pripravili lep in prijeten kulturni program, v katerem so sodelovali pianistka Martina Golob-Bohte, pevka Nuša Fujan, ki je ob jalstvo na kamniškem uspešno tudi v prihodnje. S prejemnikom posebnega priznanja za 100-kraten odvzem krvi Alojzem Kuharjem iz Savinje Peči smo se pogovarjali o njegovi človekoljubni poti, saj jc daroval kri že 104-kral. Za krvo- Alojz Kuhar (na desni) je prejel posebno priznanje RK Slovenije za stokratno darovanje krvi. Ob njem dr. Vladimir Breznik, predsednik, in dr. SuStarjeva, podpredsednica K K Kamnik, na levi pa povezovalka prireditve Mirjam Kepic. spremljavi pianistke predstavila več samostojnih skladb in Dušan Osredkar, ki jc recitiral in prebral misli o krvodajalcih, ki so jih napisali učenci Osnovne šole Toma Brejca Kamnik. Vsi nastopajoči so se ob tej priložnosti odrekli honorarjem v korist RK. Krvodajalstvo jc v Kamniku pognalo globoke korenine. V zadnji majski krvodajalski akciji je sodelovalo kar 67 novih darovalcev, kar je dobro zagotovilo, da bo krvoda- 6 KRI-DARŽIVLJENJU dajalstvo se je odločil žc v rani mladosti. Pomagati želi sočloveku, ne glede na to, kdo je. Človek mora biti človek in kri bo dajal, dokler bo,to mogoče. Srečen jc ob misli, če je kdo od anonimnih prejemnikov ozdravel, mogoče je komu celo rešil živjlcnje. Za Alojza je najpomembneje, da njegova kri pomaga. Največkrat jc daroval kri kar 11-krat v enem letu. Pravi, da naj bi vsak zdrav človek pomislil tudi na to, da bo morda kdaj tudi sam potreboval kri. Alojz Kuhar prav gotovo zasluži vse priznanje in občudovanje. STANK SIMŠIČ KULTURNI POLETNI FESTIVAL STUDENEC PRI DOMŽALAH POLETNO GLEDALIŠČE KI) MIRAN JARC ŠKOCJAN IN KULTURNI DOM, FRANCA BERNIKA DOMŽALE vabita na zanimive predstave Nedelja, 17. junija, ob 21. uri Gledališka predstava TISTEGA LEPEGA DNE Gostovanje Primorskega dramskega gledališča iz Nove Gorice. Petek. 22. junija, ob 20. uri Koncert ob 10. obletnici Republike Slovenije 11 Ml SLOVEM.I V Sobota. 30. junija, ob 21. uri OPERA DON PASQUALE. Gostovanje ljubljanske opere. Petek, sobota in nedelja, 27., 28. in 29. julija, petek, sobota in nedelja, 24., 25. in 26. avgusta vselej ob 21. uri Domača gledališka predstava MIKLOVA ZALA Prodaja vstopnic v Kamniku: trgovina Nakup, Šulmi 48, tel: 839 70 81, Kavarna Veronika, tel: 839 II 43 in dve uri pred predstavo. V hali Komunalnega centra v Domžalah bo v soboto, 6. oktobra, ob I'), uri 14. MEDNARODNI KONCERT GLASBA I Kl II Dl /II INVESTICIJE TRGOVSKE DRUŽBE VELE V KAMNIKU Trgovska družba Vele je v Kamniku začela prenavlja ti svoje prodajne enote. \ teh dneh so začeli z deli v Mar ket/t Bakovnik, kije bil si ar že 25 tel. V lanskem leln so od Nove Ljubljanske banke odkupili prostore, v prodaj* t to površino />tt se bo spremenil tudi gostinski lokal Sta rili sabelj. Prodajno površino bodo iz 250 m3povečali na 560 m', in s ion bistveno razširili ponudbo blaga. Market ho torej spremenjen v supermakret. V njem bo poleg običajne ponudbe živilskega in neživilskega blaga kvalitetna ponudba svetega mesa. svežih hrustjavih žemljic in kruha. Kujici se bodo razveselili tudi sodobnega manjšega hi feja, predvsem jut ho poskrbljeno, da ho pot od vozila do vhoad v sitj)ermarket čim krajšo. Gradbena dela bo izvajala Kooperacija trgovske družbe Vele. Dela bodo končana približno v slo dneh, tako da bo trgovina odprtapredvidoma v začetku meseca septembra. Trgovska družba Veleprodaja trgovino Metka na Maistrovi v Kainikii. Istočasno />a bo začela s prenovo nek danje prodajalne Emona na Trgu talcev v Kamniku. Obnovljena trgovina, ki bo odprta do jeseni, bo nosila ime Market Metka, razširila ho prodajne površine, s svojo ponudbo pa razveselila predvsem stanovala: ki živijo v samem mestnem jedru in bližnji okolici. Vele zaključuje prenovo Pohištva Kamnik na Kranj ski cesti, ki ho odprla svoja vrata konec meseca junija. Prodajni prostor ho povečan, trgovina bo v celoti pre not [jena. skratka sodobna trgovina s ponudbo vsega pohištva, ki ga potrebujete za dom. vključno s svetili. V Pohištvu Kamnik hosle lahko kupovali lisli, ki prisega le na kvalitetne slovenske proizvajalce pohištva in kon kurenčne cene. TURISTICNO-INFORMACIJSKI CENTER OBČINE KAMNIK Tomšičeva 23, 1 240 KAMNIK TEL: 01/83-91-470, FAKS: 01/83-18-192 e-mail: infocenter.kamnik@siol.net; http://www.kamnik.s KOLEDAR PRIREDITEV ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ KAMNIK Japljeva 2, tel.: 01/83-17-556 Petek. 15. iuniia. ob 20. uri Kulturni dom Šmarca Letni koncert Prvega slovenskega pevskega društva lira, Kamnik. Zborovodja: Andrej Misson. Sobota. 16. iuniia. ob 20. uri Šolski center R. Maistra, Kamnik Letni koncert Mešanega pevskega zbora Cantemus, Kamnik. Zborovodja: Sebastjan Vrhovnik. Vstopnina: 1.000 SIT, v predprodaji: 800 SIT. Sobota. 16. iuniia. ob 21.30 Vznožje Malega gradu Slastni mrlič Matjaža Zupančiča, v izvedbi Gledališke Skupine Rudolfi. Mentorica: prof. Marja Kodra. Še zadnjič v Kamniku! DRUGE PRIREDITVE Petek. 15. in sobota. 16. iuniia Mavrični košarkarski maraton Pričetek 15. 6. ob 16. uri na igrišču pred »Vilo« na Duplici. Pomerili se bosta ekipi Bakovnik - Duplica in Mengeš - Trzin. Zaključek 16. 6. ob 19. uri. Prireditev bodo spremljale različne zanimive ustvarjalne delavnice (fotografska, likovna, glasbena, logična, policijska, gasilska ...) Razpored delavnic in informacije na internet http:// maraton.amebis.si in tel.: 041/516 351 Grilje. Prireditelj: IZIDA Kamnik. Sobota. 16. in nedelja. 17. iuniia: Državno prvenstvo v spustu - ŠPICA DOVVNHILL Start: vrh Špica nasproti Starega Gradu • Sobota, 16. junija, od 16. do 18. ure - uradni trening Nedelja, 17. junija, ob 11. uri prva vožnja, ob 14. uri druga vožnja Organizator: Kolesarsko društvo Calcit, Kamnik, informacije: 831 76 41 Sobota. 23. iuniia. ob 20.30 Letno gledališče ŠMARTNO (Kamnolom Gradišče) Proslava ob prazniku KS Šmartno in dnevu državnosti Proslava bo ob kresu in soju bakel. Nastopajo: Mešani pevski zbor »Mavrica« iz Srednje vasi in Tunjiški oktet iz Tunjic, KUD Ivana Cankarja iz Šmartna z veseloigro »Žlahtni meščan«. Organiizator: KS Šmartno, informacije 041/507-112. Sobota. 23. iuniia. od 20.30 dalie Tradicionalno kresovanje v Mekinjah nad Špornovo kapelico. Prireditelj: Koalicija Slovenija, informacije: 839 17 16. Sobota. 23. iuniia. od 20.30 dalje Tradicionalno kresovanje na Vrhpolju na Sarski (nad Anzelnom). Prireditelj: Koalicija Slovenija, informacije: 839 16 02. Nedelja. 24. iuniia. od 15. ure dalie Proslava Dneva državnosti s piknikom in kresom na Starem gradu - pri planinski koči. Prireditelj: Koalicija Slovenija, informacije: 031/300 536. Nedelja. 24. iuniia. od 13. do 16. ure Podružnična osnovna šola Nevlje MAMUT praznuje dan slovenske državnosti. Razstava Po sledeh neveljskega mamuta. Po razstavi bo vodil avtor Benjamin Bezek. Informacije: 831 22 08, 041/884 713. Ponedeljek, 25. iuniia. ob 19. uri MAŠA ZA DOMOVINO v župnijski cerkvi na Šutni. D LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE OBČINSKI ODBOR KAMNIK čestita vsem občankam in občanom ob prazniku slovenske državnosti Kamniški OBČAN OB PRAZNIKU DRŽAVNOSTI I.'). junija 2001 5 Ob 10. obletnici države Slovenije DEJANJA, KI SO USODNO ZAZNAMOVALA NAŠO SEDANJOST Na večer 26. junija 1991 smo tudi Kamničani praznovali slovesno razglasitev države Slovenije in njenih simbolov. Pod Malim gradom so zadoneli prešerni zvoki kamniških godbenikov in pesmi pevski zborov. Slavnostni nagovor predsednika občine Maksa iMvrinca je spremljala himna mladega slovenskega naroda Zdravljica in ogenj s stolpa na Malem gradu. Nihče ni slutil, da se bo naslednje jutro pravi boj za slovensko suverenost šele začel. Poškodovana je bila hiša v Komendi, a k sreči ni bilo človeških žrtev. Toda nihče ni mogel ostati miren, saj so mir motila zaskrbljujoča radijska in televizijska sporočila, preleti helikopterjev in vojaških letal Med Topolami in Suhadolami je sovražno letalo izstrelilo raketo proti Brniku in vojna je začela dobivati vedno grozlji-vejše razsežnosti. Še posebej proti večeru, ko se je razplamtela bitka pri Trzinu, ki je zahtevala pet smrtnih žrtev, med njimi Kamnicana Edvarda Pe-perka, podčastnika slovenske teritorialne obrambe. Nenehna agresija, ki so jo izvajali politiki SFRJ in jugo armada na Slovenijo, spopadi, alarmi za letalske napade, negotovost, strah in skrb za skupno slovensko prihodnost so bili sopotniki desetdnevne vojne za samostojno Slovenijo. Vsaka vojna, ne glede na to, koliko dolgo traja, pa pušča za seboj žrtve, heroje, sirote in vdove. Pogumna dejanja slovenskega naroda, ki so usodno zaznamovala našo zgodovino in se- 26. junija zvečer pred desetimi leti, ko smo tudi Kamni* čani na osrednjem trgu, tedaj imenovanem še Titov trg, in pod Malim gradom slovesno proslavili proglasitev slovenske suverenosti, nihče ni slutil, da bo dan pozneje naša mlada država doživela »ognjeni krst«. Z vdorom tankov jugoslovanske armade v zgodnjih jutranjih urah 27. junija se je resnična borba za slovensko suverenost začela s pravim bojem in pr- dom na Slovenijo podrti vsi mostovi in poti nazaj ni bilo. 27. junija 1991 so enote JLA začele uresničevati zadano nalogo - zavarovati meje SFRJ. Iz vojašnic v Varaždinu, Karlovcu in na Vrhniki so krenile kolone tankov. Čeprav je od teh dogodkov preteklo že skoraj deset let, kar je za človeški spomin dolga dobit, niso in še lep čas ne bodo pozabljeni, prav gotovo pa so z velikimi črkami zapi* V Trzinu so se 27. junija IW1 popoldan razplamteli ostri boji med jugoslovansko armado in pripadniki teritorialne obrambe, ki so zahtevali tudi življenje Kamnicana Edvarda Peperka. Ostalo je strahotno uničenje, poškodovana in izropana bližnja hiša, uničen avtobus, cisterna in številni tovornjaki, ki so preprečili napredovanje enot jugoslovanske armade. danjost, so rezultat enotnega. bi preprečile prehod sovražnim oklopnikom, niso mogle zaustavitragresije. Tanki so si utrli pot kar med hišami, po travnikih, vrtovih. V času osamosvojitvene vojne se je pokazalo, da imamo Slovenci vojsko in policijo, na katero smo lahko ponosni. vimi padlimi žrtvami. Na najmlajšo državo na svetu so prihrumeli tanki, privršala letala, na slovensko zemljo so iz helikopterjev poskakalc desant-ne enote jugoslovanske armade, da bi s silo zatrle slovensko željo in odločnost stopili na samostojno državno in politično pot. Tej sili, ki je dro-bila vse pod seboj, smo se Slovenci pogumno in enotno postavili po robu. Takšne enotnosti, poguma in požrtvovalnosti mali slovenski narod že dolgo ni pokazal. Odločitev našega naroda o tem kaj in kam hočemo je bila enotno, svobodno in spon-lano izražena na referendumu konec decembra leta 1990, 25. junija leta 1991 pa so poslanci republiške skupščine "Pravili listo, kar smo jim z refendumom naložili. V letih skupnega življenja v Jugoslaviji so /rasle in se ptc-Plelle številne vezi, ki jih ni bilo mogoče enostavno pretrgati. A da bo za prepričevanje, da naj ali celo moramo ostali skupaj potrebno orožje, lega verjetno ni nihče pričakoval. Zaradi nečimrnosti in samo-Ijubja tistih, ki mislijo, da mora biti svet oblikovan po njihovi podobi, so bili z napa- V Mostah, pa tudi drugod, so postavili cestne zapore z bagerji in tovornjaki, da bi preprečili prehod sovražnim oklopnikom. sani v slovensko zgodovino. Tudi prebivalci tedaj še skupne kamniške občine smo občutili pritisk vojne, ki jo je vsakdo doživljal po svoje, takih, ki bi jim bilo »vseeno«, pa pravzaprav ni bilo. 2e v zgodnjih jutranjih urah 27. junija 1991 smo po radiu, televiziji in s terena zvedeli, da tanki JFA napredujejo proti Mostam v smeri proti letališču Brnik. Bagerji. tovornjaki, vozila, zapore, ki naj skupnega sodelovanja in požrtvovalnosti teritorialcev, miličnikov, pripadnikov Ljudske obrambe, Civilne zaščite in Manevrske strukture narodne zaščite, gorskih reševalcev, gasilcev, lovcev, zaposlenih v občinskih upravah, zdravstvu, delavcev v komunali, poštarjev in še bi lahko naštevali, saj je v času težkih preizkušenj slovenski narod le še bolj dozorel in se povezal za samostojnost med evropskimi narodi. Na desetdnevno osamosvojitveno vojno za Slovenijo ostajajo spomini, v besedah in slikah. Nekaj teh spominov objavljamo danes, med njimi tudi fotografije, ki jih jc naš sodelavec Stane Simšič posnel ob dogodkih v začetku poletja leta 1991. SAŠA MEJAČ Oklopna vozila JLA na sovražnem pohodu proti Brniku in državni meji niso ustavile niti postavljene barikade. Poškodovano oklopno vozilo, ki se je ustavilo pri Mostah, so uničiti krajani sami, da ga jugoarmada ne hi uporabila za agresijo nad mladim slovenskim narodom. Hvala vam Združenje veteranov vojne za Slovenijo Kamnik-Komenda izdaja knjigo v spomin na dogodke pred desetimi leti. Danes ostajajo le spomini na tisto prelomno leta 1991, ki jih opisujejo ude leženci v času osamosvajanja. Kina Klinar v Veteranu ojiisnje svoje mnenje takole: »Življenje leče naprej. Deset let živimo v samostojni državi. Spomini bledijo in marsikdo je že jjozabil, kako je bilo. Tudi veliko polresnic in natolcevanj je še. Dalečje že listo leto 1991 in nekateri bi ga radi//ozahili, saj jih ni bilo poleg. Nekateri, omenjeni vtem članku so brez dela nekateri na čakanju, hi ihti. nekateri upokojeni. Vsak s sinjimi spomini, izkušnjo, pono som. Morda razočarani, ker se toliko govori samo o zaslugah nekaterih. A zasluženi so bili številni. Tedaj ne bi bili tako uspešni, če ne bi bilo skupnega dela in sodelovanja teritorialcev, miličnikov, poštarjev, gozdarjev, delavcev v komunali, podjetij, ustanot občanov, krajevnih skupnosti, zaposlenih v zdravstvu, občinske Uprave, lovcev, gorskih reševalcev gasih ev Le-ti niso mislili na to, da bodo za svoje delo dobili priznanje. Zadostovala jim je zavest, da so bili na pravem mestu in storili nekaj za Slovenijo. Hvala vam znani in neznani: Skromna polivala za velika dejanja < i tem r uradnika knjige razmišlja predsednik /l'l 'SJanko Btagšii. »Na prelomu tisočletja je minilo deset let od dogodkov, ki so jih nekateri ze skoraJpOZa bili. Žal se pozabljajo tudi plemenita dejanja, ki so usodno zaznamovala našo sedanjost in tudi to, da smo danes tukaj ali j/a. da nas ne bi bilo. Tedaj, pred desetimi leti. smo storili veliko in pogumno dejanje, ko še nihče od nas ni mogel z gotovostjo trditi, kakšen ho končni razplet, Vstopili smo v hran mlade slovenske dr žare in s tem uresničili sanje naših prednikov za nas m za tiste, ki jirihajajo za nami. To je bil čas dejanj, enotnosti in boja za ohranitev plebiscitarne volje velike večine Slovencev. Tedaj smo vsi skujmj odgovorili s prepričljivo soglasnostjo, da dosledno .....*«£r>! f H V Al A VAM..., 29. marec 2001 (Joto: Anton Mavrin) i o sobni) pa me je razveselila prečiščena in kar zadovoljiva zvočnost violin iti čelov, ki tudi ni več pretirano bolehala na čistosti že kur dobrega posluha. Tovrstna uajielost učenja se seveda še stopnjuje v petem in šestem razredu, kjer ježe čutiti poslopno financiranje violinistov in čelistov, ki bodo že kmalu lahko stopili v vrste raznih večjih ali jut manjših godalnih in orkestralnih ansamblov. Kol upravičeno domnevan poteka ves la izobraževalno - glasbeni proces pod skrbnim in strokovno veščini učen jem področnih učiteljev: prof. Celinske, prof, Skalarjeve, Anje Sloharjeve, ki g« skrbno in nevtralno vodi in usmerja prof. Janez Klobčar, V njegovih strokovnih rokah je tudi godalni orkester, ki se je tokrat predstavil z Hayduvov61 Hroško simfonijo v treh stavkih. < hligrali so jo kar Hranimo in z dobršno mero saniozanjia-it ja ter nam s lem jasnu in slušno prikazali izobraževalno-glas-Benostopnjo, ki jo lahko nudi neka splošna nižja glasbena šola, kije vedno ih povsod glasbeni iniciator in motor kulturnega utripa nekega kraja ali celo mesta kotle Kamnik. Pa ne satno to, kajti na ramenih naše glasbene šole leži ludi teža izobraževanja novih in novih kadrov za potrebe vseh številnih vokalnih ih instrumentalnih ansamblov, ki delujejo v našem mestu in okolici, jut tudi v širšem domačem in litjem prostoru, od koder se vračajo celo z zlatimi odličji in prestižnimi doplo-mami ki so nam vsem v ponos, mestu, ki se ponaša kot eno naj- "s'"'""""'I""'■"'"""<"" mos.cp.mMATlC.IČ POMLADNA DŽEZINFEKCIJA ODDELKA ZA JAZZ SREDNJE GLASBENE IN BALETNE ŠOLE v Letni koncert Komornega pevskega zbora Sutna V ponedeljek, 21. maja so se .....ii v (i.iU-i m Veronika v organizaciji Zveze kulturnih organizacij iz Kamnika že tradicionalno predstavili s svojim letnim nastopom slušatelji tako imenovanega »C«, to je jazzov-skega oddelka Srednje glasbene in baletne šole iz Ljubljane, ustanovljenega leta 1992. Številni njihovi dijaki aktivno sodelujejo v slovenskem kulturnem cert pod imenom Fool Cool Jazz Orchestra na mednarodnem jazz festivalu v Cerknem. V Kamniku nam je uvodoma zaigral ansambel 1. letnika, v katerem letos sodelujeta tudi dva mlada kamniška glasbenika - pianist Gregor Ftičar in bobnar Anže Žurbi, torej se nam za prihodnost kamniškega jazza ni bali. Zaigrali so nam tri skladbe v različnih kombinacijah za- Dvorana, ki so jo Šmarčani Zgradili in pri tem verjetno mislili na prijetnost počutja in akus-tičnost je po vsej verjetnosti ena boljših, če že ne najboljša v naši sedanji občini. Poleg lega je ravno toliko oddaljena od Kamnika, da je tudi najbolj zadrtim samotarjem vedno dostopna. Zbor, ki ga sestavlja nekoliko nedorečena in prešibka skupina petih mladeniških tenorjev in basov ter mnogo bolj impozantna ir odločna skupina osmih altov ii) sopranov, ima pred seboj vedno dve nalogi. Stalno, vsaj enkrat tedensko nastopanje pri cerkvenih obredih na Šutni, kjer se poleg običajnih pesmih religiozne narave srečuje in spopada tudi s kompozicijsko in slogovno večjimi deli (kot so maše, oratoriji in podobne sakralne kompozicije) ter pripravo letnih koncertov, kjer se želijo predstaviti tudi z »a capella« skadbami in kompozicijami posvetne umetniške vsebine in glasbene fome. Koncertni program, kr ga je-motrno in poznavalsko sestavil mladi zborovodja Rok Rakar, vodila in z veznim tekstom avori-ce Marte Zabret povezovala zc- Komorni pevski zbor kutna z zborovodjem Rokom Rakarjem {četrti z leve) ob zaključku koncerta v Šmarci. Po-vezovalka programa Nataša Hribar je prepustila besedo članici zbora Marti '/.abret. Njen govor objavljamo. VERA MEJAČ lo vešča in predvsem govorno perfektna moderatorica Nataša Hribar, je bil sestavaljen iz dveh ločenih delov. V prvem so nam pevci in pevke predstavili v cerkveni lastinščini in »a capella« kompozicije našega Gallusa, Monteverdija in de Viadana ter Govor članice zbora Marte Zabret ob zaključku prijetnega večera Drage dame, cenjeni gospodje. Oh izteku nocojšnjega koncerni naj se zahvalim vsem, ki ste omogočili njegovo izvedbo. Ob usahli državni pipiei. ki poleg simboličnega honorarja za zborovodjo našemu društvu v tej sezoni in kanila niti stotina, smo ves zli vsakršne finančne in druge pomoči. Vam, dragi poslušalci, hvala za vse aplavze, pa tudi za prostovoljne prispevke, s katerimi bomo poskušali nadomestiti vstopnino. Morda ste v Šmarci manj »ohrni« kot so bili naši poslušali! v Kamniku; tam smo namreč iz jerhasa, namenjenega prostovoljnim prispevkom, pogosto na-tresli celo kovance. ^ Glavni pokrovitelj Komornega pevskega zbora Šutna je pravzaprav Župnijski urad Kamnik, saj nam omogoča vaje v prostorih župnišča. Dobršen del našega nocojšnjega sporeda je posvetnega značaja, tako da smo s peljem pri nedeljskih večernih mašah osi uži I i le kak kraji ar bolje najemnine, ekonomske pa prav gotovo nismo dosegli. Kamniškemu gospodu župniku Francetu Šuštarju se ob tej priložnosti zahvaljujemo za potrpežljivost in razumevanje. Veseli smo bili finančnega prispevka Hranilno kreditne službe Domžale in pomoči Cvetličarne Lap. Na kamniški območni izpostavi Sklada za ljubiteljsko kulturo so nam po svojih najboljših močeh priskočili na pomoč pri fotokopiranju vabit. Krajevni skupnosti Šmurca pa za priložnost prepevanja v lepi in ravno pravšnji dvorani za sestav, kakršen je naš. Vera v matični kamniški kulturni dom ima vedno manj slepo zaupajočih pripadnikov in šmarskn dvorana bo še lep čas brez tekmice. Na programskih listih smo navedli ludi podporo naših najbližjih. Najbrž je verjeli mojemu možu in njegovim somišljenikom, ki trdijo, da so fuzbalerji, jagri in zborovski pevci prekletstvo družinskega življenja. A kljub temu naši domači med vajami čuvajo otroke, jim kuhajo, ko smo na celodnevnih vajah in si potrpežljivo tiščijo povštre na glavo med našimi kopalniškimi pevskimi akrobacijami. Med našimi dobrotniki pa je tudi gospa, ki jo šulenski pevci štejemo Že kar za svojo. Ko smo pred letom dni osiroteli ob odhodu organ/stke in zborovodkinje Olge Štele, smo uspeli zvabiti novega zborovodja Roka Rakarja še za orgle. Čez čas smo za pomoč zaprosili dolgoletno šu-tensko organistko in profesorico klavirja v Glasbeni šoli Kamnik, gospo Marijo Holcar. Nocoj je naša častna gostja in jo kličemo kot že tolikokrat: POMAGAJ, MARIJA.'... .Prostoru v jažzu ali pa v drugih glasbenih zvrsteh. Veliko jih nadaljuje tudi studij na številnih 1111111 glasbenih akademijah in ^kester sestavljen iz njih je Z5- maja odigral izvrsten kon- budna ušesa njihovega mentorja in vodje Oddelka prof. Matevža Smerko-la. Osrednji del koncerta je pripadel diplomskemu ansamblu V zasedbi I jasa Perigoj na tenor- skem saksofonu, na klavirju sta se izmenjavala Ana Soklič in Uroš Maver ter na bobnih Gašper Peršl in Tomaž Lovrec - Purič ob sodelovanju korepc-liiorja kotitrabasista Matjaža Zorka. Veliko breme koncerta je bilo na edini solistki Tjaši na tenorskem saksofonu, ki se je po začetni tremi sproščeno raz-živela in v zadnjih komadih že prav suvereno izvedla Monko-vi skladbi I Mean Vou in Roiind Midnight, za zaključek koncerta pa celo zahtevno lihies Con-notation Ornetta Colemana. V klavirskem triu pa smo poslušali duhovito skladbo domačega avtorja B. And rejca Metuljček bal-kanček. Nasploh je razveseljivo veliko zanimanje za jazz med mladenkami; saj so na tokratnem koncertu sotlelovale kar po dve pevki, saksbfonistki in pianistki. Prijeten večer z obetavnimi mladimi upi v mešanici najrazličnejših jazzovskih slogov od latina, bopa, bluesa pa vse do funka. Pričakuje,no še kakšno džezinfekcijo - morda na kakšnem prizorišču na prostem. M. KUMKR Razstava mladih likovnikov v OS Marije Vere V Osnovni šoli Marije Vere na Duplici pri Kamniku je od 28. maja na ogled razstava likovnih izdelkov petih učencev prvega letnika Srednje šole za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani Jerneje Rakef, Anite Novak, Lare Gujtman, Vesne Rcpanšek in Matevža Slerla. Predstavili so predvsem dela na papirju v različnih tehnikah: svinčnik, kreda, oglje, pastel, akvarel, tempera in kombinacije teh tehnik. Edini, ki se je lotil akrila na platnu je Matevž. Sterle, kiparski portret v glini pa je prispevala Vesna Repan-šek. Motivno prevladuje figurah ka. portreti, tihožitja in krajine, pa tudi študijsko fantazijski poizkusi. Mladini ustvarjalcem zaželimo še naprej plodno in ustvarjalno likovno pot. DUŠAN LIPOVEC nekoliko mlajših komponistov Caldara, Havdna in Brucknerja, končali pa z Reinthalterem, v ruščini odpetem Čajkovskim in v italijanščini lepo zvenečim de Marzijem, v katerem se je čudovito zvočno in predirljivo predstavila sredinska skupina temnih, a svileno-šumečih altov. Zelo lepo in predvsem čisto je izzvenela Stabat mater nekoliko manj znanega italijanskega skladatelja Antonia Caldare (1670 do 1736), ki se je poleg cerkvene muzike in oratorijev loteval tudi opernih del takratne dobe. Zelo korektno je izzvenela pesem Antona Brucknerja (1824 do 1896), enega najbolj mogočnih komponistov, ki se navkljub devetim simfonijam, trem velikim mašam in številnim godalnim kvartetom nikakor ni uspel zadovoljivo afirmirati za časa življenja. Nekaj slovansko Širokega in odprtega je avditorij pričakoval, ne pa tudi doživel od Cajkovskc-ga (1840 do 1893). ki je v svojih glasbenih delih znal in umel rusko ljudsko tradicionalno muziko predstaviti in približali zahodnjaški kulturi. S tem pa smo že v drugem delu, ki je bil v znamenju domaČih bolj ali manj ponarodelih pesmi v sodobni harmonizator-ski preobleki ter dveh tujih, od katerih prva je v resnici zelo znana in popularna variacija »Over the rainbow« Harolda Ar-lena iz filma Čarovnik iz Oza, v kateri se je predstavil solist tenor Matjaž Snauc, druga, ki se giblje v morskem ritmu, pa »Thee Drunken Sailor« v priredbi Roberta Šunda. Zelo sem bil zadovoljen nad ritmiko in dinamiko prekmurske »Protuletje« v imenitni harmonizaciji primorskega skladatelja Ubalda Vrabca. Tudi zadnje tri skladbe so bile v mojstrskih rokah primorskih skladatejev oziroma harmoniza-torjev, tokrat sodobnikov Lojzeta Lebiča, ki je v moderno sodobno pisano obliko preoblekel koroško »Ta drumelca je zvom-lana« in koroško iz Zilje »Tra-uniče so žie zalene«, ki jo je že pred več kot petdestimi leti rešil in originalno oblekel eden naših največjih harmonizatorjev in zbiralcev narodnega blaga, rojak iz Tuhinjske doline France Marolt. Lojze Lebič ji je dal še sodobnejšo obliko, v kateri se prav posebno odlikuje solistka sopranistka Olga Kemperle z zvokom in barvo, ki se več kot odlično ujema z barvitostjo samega zbora, kar je nedvomno ena največjih prednosti tega ansambla. Običajno je namreč tako, da solist tudi v tipičnem zborovskem petju bolj ali manj izstopa bodisi zaradi solistične barvitosti svojega glasu, bodisi zaradi njemu imanentne zvočnosti ali pa celo glasnosti, ki je pri solistih vsaj običajno nekoliko izrazitejša. Z ljubko, mladim obetajočo, starim pa nostalgično zasanjano Rožančevo »Da sem jaz ptičica« na besedilo Otona Župančiča je bil letni koncert tudi zaključen, kar pa seveda Se ne pomeni, da se slavje na odprti sceni ni nadaljevalo s številnimi čestitkami. V zaključnem delu te kritike naj zapišem da se Komorni pevski zbor Šutna odlikuje po posebnih prednostih, ki jih vidim predvsem v kolektivni vpetosti, nedvoumni homogenosti, discipliniranosti in čistosti posebno vertikalnih harmoničnih akoi dov, nekoliko manj v horizontalnih stavkih, ki so v obeh ženskih skupinah evidento izrazitejši in jasnejši, kar je seveda posledica relativne in absolutne šibkosti obeh moških skupin. Mag. CENE MATIČIČ MATEVŽ IN DUŠAN STERLE RAZSTAVLJATA V OSNOVNI ŠOLI MENGEŠ V knjižnic i Osnovne šole Mengeš do 20. junija razstavlja tu Matevž in Dušan Slede iz Kamnika. Zanimivo je, da obiskuje Matevž Sterle prvi letnik Šole za oblikovanje, modo in fotografijo, ki jo je nekoč' obiskoval tudi njegov oče Dušan, s katerim /oknii skupaj razstavljata Tu iti motivika in tehnika njunih del je večkrat sorodna. Oba Upodabljala domači Kamnik z okolico in motive iz narave Oba se tudi spopadata s figuraliko. Slikarstvo Dušana Slerlela nam je že dodobra poznano, saj je imel že veliko samostojnih razstav, sodeloval je indiju i šle vilnih skupinskih predstavitvah in projektih po vsej floveni ji. Lani jeprejelprvo nagrado na predstavitvi likovnih sku jut/ na Brdu pri Kranju slikat; oblikovalec grafik in ilusira tor Dušan Sterle je zaposlen kol oblikovalec v časopisni hiši Delo. Matevž Sterle je bil rojen leta i 985, a je že sodeloval za več skupinskih projektih in razstavah. Prvo samostojno predsta-vilev svojih del j>a je imel že leta 7995 v Matični knjižnici v Kamniku, istega in naslednjega leta je dobil jrriznanje za svoja dela v Škojji boki in I.imhušu. Oba avtorja in njuna dela je ob odprtju razstave predstavil slikar Dušan Lipovec. DUŠAN LIPOVEC 6* Ii. junija 2001 NEKOČ IN DANES Kamniški OBČAN Ob 70-letnici šole Gozd Tu sta znanje in zadovoljstvo doma (Nadaljevanje s l. strani) Številnim zbranim jc predstavila njeno požrtvovalno delo. Milena Romšak je bila na to Solo pOfclana z dekretom oktobra 1946. Začela jc kot mlado dekle v nemogočih razmerah: poučevala je celodnevno, veliko Število otrok, v neustreznih prostorih, v velikem splošnem pomanjkanju in vse svoje znanje, prijaznost, srčnost in voljo. Z njimi jc delila veselje in žalost. Ravnatelj centralne šole Stranje in podružnične šole Gozd Janez Andre-jašič se jc v slavnostnem govoru spomnil težavnih razmer na prehojeni poti, katerim so se morali prilagajati tako učitelji kot učenci, da so lahko ustvarili šolo. za katero ponos- V prisrčnem programu slovesnosti ob 70-letnici podružnične šole Gozd je sodelovalo vseh 29 učencev. Na sliki z. leve: Gregi Pavlic, Anže Rifel in Samo Starovasnik so z recitacijo ponazorili dogodke iz življenja Črnanov in Gož.anov pred sedemdesetimi leti, ki so jih v šolskem letu 1936/37 takratni učenci zapisali v šolsko glasilo Planika. v še večjem pomanjkanju učil in pripomočkov. Nekoč je bil učitelj na podeželju nepogrešljiv prosvetni delavec, na katerem je slonelo vse prebivalstvo šolskega okoliša in je mo- ral poprijeti za vsako delo. Tako je Milena Romšak sodelovala v odboru za izgradnjo med vojno porušene šole. opravljala upraviteljske dolžnosti in zato prepešačila veliko število kilometrov. Tudi pozneje jc kot podružnična šola Gozd zaradi svoje specifičnosti od nje zahtevala razda-janje. Mnogim generacijam je dala no pravijo, da ima dušo. To pomeni, da imajo svojo šolo radi učenci, da jo imajo radi učitelji in da s solo sodelujejo in se zanjo zavzemalo starši, kar potrjuje uspeli samoprispevek za šolski prizidek, potreben za devetlctko. Priznanje jc izrekel vsem učiteljem, še posebej Mileni Romšak. ki je vsem pedagoškim delavcem svetel vzor. kako ravnati v težkih razmerah, saj ima za seboj nešteto skoraj nerešljivih primerov, pa vendar je bila vedno uspešna. Ob tej priliki ji je za njen dolgoletni trud izročil spominsko priznanje. V pohvali učiteljem in učencem je dejal, da učenci, ki nadaljujejo pouk v petem razredu centralne šole v Stranjah, pridejo oboroženi s trdnim znanjem, kar pomeni, da jc podružnična šola Gozd dobra šola in učenci te šole v ničemer ne zaostajajo za drugimi vrstniki. Za sodobnejši način dela v devetletki je potrebno zagotoviti enake možnosti prav za vse učence, zato je poudaril: »Šolniki bomo poskrbeli za dobre, izobražene učitelje, država, lokalna skupnost z županom na čelu in krajevna skupnost pa morajo zagotoviti materialne pogoje«. Čestital jc krajanom za izglasovan samoprispevek, ki bo omogočil boljše delovne pogoje v šoli. »To jc osnova za izenačenje vaših otrok z razvitejšimi okolji in velika vzpodbuda, ki se bo poznala v življenju mladih generacij«, jc zaključil Slavnostni govor ravnatelj Janez Andrcjašič. Valentina Bernot, vodja podružnične šole Gozd, ki od leta 1981 nadaljuje uspešno delo upokojene učiteljice Milene Romšak, jc v pozdravnem govoru predstavila 70-lct-00 delovanje te šole. ki je bila do leta 1964/65 osemletka nato pa podružnica. Redni pouk se jc pričel 9. februarja 1931 z učiteljem Stankom Art-(lolSkont. Takrat je bilo vpisanih 95 otrok. V šolskem letu 1936/37 so učenci Jože Pustoslemšek. Jože Golob. Miklavž Sušnik in Irance Omov-šek začeli izdajati glasilo Planika. Izhajalo je dvakrat mesečno. Učenci so pisali o vsakdanjih dogodkih, doživetjih, svoje veselje in žalost na so izražali tudi v pesmih. Vse prispevke je popravljal učitelj Andolšck, nato pa so |ih ročno napisali na matrico in jih natisnili, prav tako ročno, v več Pokažimo ročice, pokažimo roke, poglejte kak' pridne peričice smo me..., so s pesmijo in ljubkim prikaz šole Gozd nasmejale številne prisotne. S4M ® Podjetje za komercialni inženiring, d.o.o Trgovina z gradbenim materialom Krakovska 4 B, DOMŽALE TEL: N.C.: 01/722-00-20 TRGOVINA: 01/722-05-60 FAKS: 01/721-32-88 e-mail: dom&sam.si Trgovina z gradbenim materialom Zg. Stranje 1A. STAHOVICA TEL: 01/83-27-030. 83-27-035 FAKS: 01/83-37-045 e-mail: st@sam.si OD OPEKE... DO STREŠNIKA - in še mnogo več... !!! NA NAŠIH PRODAJNIH MESTIH VAM NUDIMO VSE ZA GRADNJO IN OBNOVO TER ZA UREDITEV DVORIŠČ IN OKOLICE VAŠEGA DOMA KRITINE: B RAMA C, TONDACH, SALONIT, CREATON IN OSTALE HIDRO IN TERMO IZOLACIJE APNO. CEMENT. MALTIT FASADE IN FASADNE SISTEME BA UMIT, JUB in TIM SCU I EDI.I DIMNIKI: ARMA TURNE MREŽE IN BETONSKO ŽELEZO ROBNIKE. TIAKOVCE. BETONSKA KORITA OPEKO IN OPEČNE IZDELKE VSEH VRST ORODJE IN OPREMO ZA GRADBENIŠTVO TER OSi.\ 1.1. \RTIKLE IZ PRODAJNEGA ASORTIMANA Za kamionske pošiljke vam nudimo prevoz fco kupec in možnost dostave z avtodvigalom. V trgovinah Vas pričakujemo vsak dan od 7. do 19. ure. oh sobotah pa od 7. do 13. ure. Ob prazniku slovenske državnosti vsem iskreno čestitamo! internet: www.sam.si V SAM-u NISI NIKOLI SAM !!! Učiteljici Valentina Bernot (levo) in Marija Štupar sla se na slovesnosti še posebej lopto zahvalili upokojeni učiteljici Mileni Romšak za njen neprecenljiv, bogat prispevek k razvoju in uspehu šole, za njeno pomoč, sodelovanje in koristne nasvete, ki jih črpa iz dolgoletnih pedagoških izkušenj. Vso svojo 35-letno učiteljsko polje Milena Romšak posvetila tej šoli in kraju. izvodih. Ko so Ii štirje učenci zaključili s šolanjem, glasilo ni več izhajalo Podružnična šola je zelo specifična zaradi svoje majhnosti, zato sc morajo učitelji in učenci toliko bolj truditi za uveljavitev. Poudarila jc. da jc majhna šola s kombiniranimi oddelki povsem primerljiva z. večjimi šolami, tako po kvaliteti kot količini dejavnosti, saj jim majhno število učencev omogoča boljše vzgojno delo, boljše poznavanje učencev, več indi-vidualiziniiiega dela. Ponosno jc zatrdila, da na teh šolah poučuje enako usposobljen kader, po enakih učnih načrtih, učbenikih in pripomočkih. Učenci so tako ob prehodu na večje šole enako uspešni in dosegajo dobre rezultate na različnih tekmovanjih. Šola Gozd stoji v vasi Krivčcvo ob glavni cesti Kamnik - Gornji Grad. od Kamnika je oddaljena 12 km. od centralne šole v Stranjah pa 6 km. Obiskujejo jo učenci od prvega do četrtega razreda, nato p;t sc vozijo na centralno šolo. Pouk je organizirati v dveh oddelkih in je kombiniran. Šolski okoliš obsega vasi: Pod-studenec. Žaga Krivčcvo, Kališc, Podlom. Zavrli, Smrečje, Gozd, Poljana, del vtisi Studenca. Bela Peč in Sovi-nja Peč. Sola vsa leta tesno sodeluje s KS (*'rna, prav tako pa tudi z. gasilskim in smučarskim društvom. Dobro je povezana s centralno Solo. Veliko dejavnosti načrtujejo skupaj in jih skupaj tudi izvajajo. Takšno sodelovanje je potrebno tudi zato, da je prehod učencev na centralno šolo čim lažji. Učenci sami pa dokazujejo, dii jim podružnična šoki nudi dovolj znanja saj enako uspešno nadaljujejo na centralni šoli. Ob tem pomembnem jubileju sta učiteljici Marija Stupar in vodja podružnične sole Gozd Valentina Bernot zbrali in uredili publikacijo 70 let šole Gozd. Posvečena jc vsem, ki so šolo načrtovali, gradili, jo vodili skozi različna obdobja in ji tako dali neprecenljivo vsebino. In nenazadnje vsem. ki so jo obiskovali in si v njej pridobivali znanje za življenje. V kroniki jc prikazana zgodovina šole Ciozd od njenega začetka do današ- Romšnkovi. ki so jih domačini poimenovali »šolski«, saj je šola tudi njihov pravi dom, so se na srečanju po slovesnosti zbrali pred šolsko tablo v učilnici, kjer je Milena dolga leta vlivala znanje v mlade glave. Na sliki: Milena z. možem Tinelom in njuni otroci Lidija. Jani}. Magda in Ione. njih dni. Predstavljeni so neutrudni pedagogi, ki so živeli in delali na tej Soli. spomini nekdanjih učencev, učiteljev in dejavnosti učencev danes. Ob zaključku slovesnosti se jc uči-teljica Valentina Bernot zahvalila vsem, ki so pomagali pri zbiranju gradiva za publikacijo, pri pripravi razstave in prizorišča prireditve ter tistim, ki so finančno pomagali. Vse zbrane je povabila na ogled zanimive razstave fotografij, zvezkov, starih dokumentov, spričeval in šolskega glasila Planika-iz. leta 1937. Tekst in fotografije VKRA MK.IAĆ ♦ MeninA Vsem občanom č&sHtama ob prazniku slovenske državnosti. Danes ste že dovolj zapravljali. Čas je, da nekaj tudi prihranite! 120.000 SIT ceneje! Za avtomobile dobavljene od I. do 30. junija. Serijska oprema: motor - 1,1 Is tremi in petimi vrati, elektrčni pomik prednjih stekel, zračna blazina na voznikovi strani, kodiran kl|uc\ daljinsko centralno zaklepanje, tonirana stekla, deljiva zadn|a klop. vzglavniki zada|, odbijači v barvi karoserije, predpriprava za radio. RODEX d.o.o. 706 PEUGEOT Rodex, d.o.o., Rovska cesta 2, Radomlje, tel.: 01/722 77 98, 722 88 68, 722 81 31 Kamniški OBČAN SREDNJEVEŠKI DNEVI V KAMNIKU 15, junija 2001 SE KAMNIKU SIKA, DA ŠTIMA SODNIKA Potem koje Antonius I, župan kamniški, na konju prijahal na osrednje prizorišče in jfdprl pele srednjeveške dneve ... mu je lastnoročno izdelano listino izročil tiskarski mojster Janez iz Smokuča pri Žirovnici, ki je na stari leseni tiskarski stiskalnici tiskal tudi Valvasorjevo upodobitev srednjeveškega Kamnika. (Nadaljevanje s 1. sirani) Potem, ko je v petek popoldne mestni klicar s spremstvom povabil meščane na začetek prireditev, je zvečer na malograjskem pobočju Primorski kvartet pozavn /uigral liombonieio. Na (ilavucm trgu so člani Kulturnega društva Priden možic pripravili ulično predstavo, ki so jo poimenovali Jezero ali pravljica O babjižJebtnobi. I)csel mintilne-mti koncertu tolkal je sledilo bruhanje ognja iz osmih lopov (»nebeskih t romb, ki jih je posodila občina«) okrog vodnjaka na Glavnem Irgu in zažiga-nje vrečk s smodnikom. Vmes pa so menihi vabili gledalce, ki so se pripravljeni sežgali na grmadi. Ker tudi niso našli nobene čarovnice, so /. velikim pompom zažgali zavitek robčkov ene izmed gledalk. V sobotb dopoldne je ob prisotnosti mestne gospode v srednjeveških oblačilih na Trg svobode na konju prijahal An-tonius Tone Smolnikar, župan kamniški (letos v novi, lepši opravi) in pod Malim gradom odprl letni semenj. Poudaril je, tla Kamnik že pelo leto v verigi prireditev na Venerini poti po Sloveniji ohranja srednjeveško tradicijo in posebej pozdravil celjsko gospodo / grofom Hermanom II in Harbaro Celjsko iv.\ čelu. Ni pozabil pristaviti, dit so se v srednjem veku na Malem gradu in okoli njega dogajale čudne reči in da tudi danes ni dosti drugače... Sprevod mestne gospode (našteli smo 36 meščanov) je natp s sedmimi konjeniki krenil proti Šutni. ki je la dan, z izjemo nekaj rednih prodajal: cev Starinske robe več ali manj samevala. Na približno tridesetih stojnicah (teh je bilo več kot kini) pa so trgovci in obrtniki iz raznih krajev Slovenije ponujali izdelke domače Obrti. Neravno najbolj številni obiskovalci so lahko spremljali delo predice, tkalca, izdelovalca papirja, kaligrafa, tiskarja, pletilj slamnatih kit in drugih rOko- —* *" 'Vir ¥ Pisan sprevod srednjeveške gospode in konjenikov na kamniških ulicah. D u D E Center za tuje jezike Domžale, Breznikova 15, Center Breza tel.: 721-69-13, jvww.dude.si organ i z i ni tečaje konverzacije začetni tečaj angleščine TEDENSKE POČITNIŠKE JEZIKOVNE DELAVNICE ZA OSNOVNOŠOLCE v juliju in avgustu cena: 21.000 SIT + DDV delcev. Na živilski tržnici, ki so jo z domačimi jedrni in pridelki dobro založile tuhinjske ženske, pa smo okušali domač kruh, potico, jajca, sir, kislo zelje, suho sadje, medičarske izdelke in seveda tudi domačo kapljico v obliki sadjevca, borovničevca in metlice. Obiskovalce so zabavali potujoči glumači. Na odrčku na Trgu svobode pa je zaigral otroški renesančni ansambel Glasbenega ateljeja Carl Orjj iz Kamnika več skladb renesančnih mojstrov. V malograjskem rovu so člani KI) Priden možic pripravili Norišnico, ki pa so si jo radovedni obiskovalci lahko ogledali le v manjših skupinah, Zanimiv otroški program seje odvijal ob vznožju Malega gradu. Tu so najmlajši lahko jahali konje iz (j ne. se igrali srednjeveške gibalno-glasbenc igre. izdelovali izdelke iz gline in podobno. Veliko zanimanje mladih in starejših gledalcev je pritegnila Otroška prelistava Kešimo princeso. Pripravila jo je neutrudna Helena Slerle z otroškim pevskim zbirom Vrabčki, ki ga vodi mentorica Marina Aparnik. gradom. Zato so potrdili kar starega mestnega sodnika Bertolda de S te ina. Ta je nato skupaj s sodnim svetom obsodil kurjega tatu Martina, da bo do sončnega zahoda na posmeh vseh mestijanov in mimoidočih. Ob zaključku srednjeveških dne-vov malo pred pol deveto zvečer je za glasbo poskrbela glasbena skupina Camerata , Carniola, zaplesti- sodnik Herlold de Stanje bil neizprosen inje kurjega tatica Martina, ki sta ga ob la Pil renesančna pranKeriu z ,ll"k" '79.1 čuvala stroga hiriča, obsodil na »posmeh vseh mestijanov«, ki so »lesna ski ni na ** "* zaklJučku prireditve (ko so sodno oblast v Kamniku prevzeli Motničani!) zgrnili na ploš-\ . c . Kupina čad p„d MaHm f,rad„m. Po prestani kazni pa so obsojenca izgnali iz. kamniškega mesta... dobni ples iz Ljubljane. Sojenje pred prangerjem in izvolitev mestnega sodnika so dobro uprizorili člani Kulturnega društva Motnik s sodelovanjem Članov KD Priden možic. Celotna prireditev, ki je potekala v sorazmerno lepem vremenu, bo verjetno v organizacijskem odboru, ki so ga smo v Ljubljano, kjer ima moj sin prijateljico. V Ljubljani smo zvedeli za to prireditev in smo obiskali Kamnik, ki je zelo lepo mesto, saj ste uspeli ohraniti njegovo staro podobo. K temu prispevajo tudi prireditve, kot je nocojšnja. Tu mi je zelo všeč, zato se bomo k vam še vrnili. (iov Chengyl - Ljubljana »Preden se po treh letih bivanja v Sloveniji vrnem do-mOv na Kitajsko,« je povedal profesor kitajščine in kitajske zgodovine na ljubljanski filozofski fakulteti Ciov Chengil. »sem obiskal še prijatelja Saša v Kamniku. »Imate zelo lepo mesto, presenečen pti sem, da je, čeprav je sejem, tu tako mirno. Pri nas se vpije vse navzkriž. Mi imamo zapisano trilisočlelno Zgodovino naših dinastij, evropskega sred- njega veka pa ne poznam. Zato danes vidim tu marsikaj zanimivega« je pripovedoval kitajski profesor, ki je v kitajščino med drugim prevedel Podobe iz sanj Ivana Cankarja in Jurija Kozjaka Josipa Jurčiča. Pavlina Repar - Celje V Kamniku sem danes prvič. S člani Rekreacijskokonje-rejskega centra Brezova smo obiskali že več podobnih prireditev. Tudi v Karnniku danes predstavljamo celjsko gospodo, tu smo tudi z dvema konjema. Tudi v Celju imamo vsako zadnjo nedeljo v mesecu grajsko nedeljo, kjer ne pobiramo vstopnine. V avgustu pa pripravimo srednjeveški dan in viteške igre na celjskem gradu, kjer moramo del sredstev pridobiti tudi z vstopnino. Besedilo in loto: FRANC SVE 11 I J Tam ta turam ta, SO odmevali zvoki bobnov sredi Glavnega trga.. Seveda je bilo poskrbljeno sestavljali predstavniki Občine tudi za lačne in žejne želodce. Tako je mestni kavarnar Florjan ponudil srednjeveško čorbo v liitvici, na oglju pečenega prasca, pečene peruti, kranjsko klobaso v srajci in podobne jedi. Pred Kamrico na trgu svobode pa so si obiskovalci lahko privoščili pečenega odojka in golaž. Vrhunoe in zaključek letošnjih prireditev ob srednjeveških dnevih naj bi pomenilo sojenje pred prangerjem in izvolitev mestnega sodnika, ki jo je napovedoval tudi transparent na obvoznici: Se Kamniku Sika, da štima sodnika! Seveda se tat, ki so ga biriči lovili okoli Malega gradu, ni dal kar tako ujeli. Ko so ga končno prijeli, so ga ob odobravanju množice meščanov privedli in privezali k prangerju na ploščadi pod Malim gradom. Tu so najprej poskusili izvoliti novega sodnika Vendar nihče izmed kandidatov in kandidatke (lah-koživke) ni znal odgovorili ha vprašanje predstavnika meščanov, kaj bi storil s kamniškim kulturnim domom in z. Malim Kamnik, Agencije za razvoj turizma in podjetništva in Zveze kulturnih organizacij Kamnik, v prihodnjih dneh doživela tcmcljitejšo presojo in oceno. Kljub precejšnjemu premiku v pestrosti in kvaliteti prireditev glede na prejšnja leta, bi se dalo verjetno še marsikaj izboljšati. Predvsem pa preučiti, kitko prireditev še bolje promovirati in v teh dneh v Kamnik pri vit bi t i več obiskovalcev iz drugih krajev, kot jih je bilo tokrat. Tudi uvedba mitnine (600 SIT za odrasle, za otroke do 15 let je bil vstop prostije doživela nekaj pripomb (kot vedno). Mitničarji na Glavnem trgu, v Japljevi ulici in na Trgu svobode so bili tokrat strogi. Vprašanje je, kaj miinina poleg simbolike, ker so jo pobirali na srednjeveških sejmih, pomeni za kritje verjetno neravno majhnih stroškov. Še nekaj vtisov obiskovalcev Lisbeth Koster-Fnschede, Nizozemska Prvič sem v Sloveniji in seveda tudi v Kamniku. Prišli »Tudi članice KI) Krošnja smo prvič na kamniških srednjeveških dnevih,* je dejala Pavla Jerasova, ki je skupaj s tremi pletiljami pletlu slamunte kite iz. pšenične in koruzne slame ter izdelovala peharje in copate. »Ker ste nas lepo sprejeli, se bomo tudi drugič rade odzvale povabilu...« Mladi kamniški Vrabčki so s pomočjo Helene ukrotili krvoločnega zmaja in rešili grajsko princeso... Na obrobju Kamnika gradimo: S ta P O VcL n / S /cŠte|@S/0 V/1 J V katerem vam nudimo ohlPkt KAJWIIK novanja različnmuelikosti, I I diaDoffl IZREDNA PONUDBA do razprodaje zalog HLADILNIK Ljubljanska 3/c, Kamnik (bivši markel Zaprice) telefon: 01/839 47 97 • BELA TEHNIKA, • AVDIO VIDEO TEHNIKA, • MALI GOSPODINJSKI APARATI, • RAČUNALNIŠTVO, • TELEKOMUNIKACIJE... '» svetovanje * do 3 leta garancije » do 20 km brezplačna dostava • model RRN 2560 višinej 44 cm garancija 3 leta Televizor 21 T02 Tx, ekran 55 cm 100 programov spomina daljinski upravljalnik SCART priključek, teletekst SVETOVNA KVALITETA ZA NIZKO CENO! 10 15. junija 2001 POGLEDI Kamniški OBČAN h torbe Krištofovega Pepeta II. Kalandrove macole in boksarske vreče v kulturnem hramu... Pa je res narobe ta svet. Slaba dva tedna, preden naj bi pastirji gnali živino v planino, je v začetku junija planinske pašnike pobelil sneg. Pozimi pa so žičničarji in smučarji zaman čakali nanj. Če nam je Velika noč prinesla pozebo. da češenj in drugega sadja ne bo kaj prida, pa so nam binkošti posule s točo in neurjem. Zato so v nekaterih občinah že začeli razmišljati, da bi se črnih točnih oblakov lotili z aeroplani ali s kanoni. Nastala pa je zadrega, ker so nekatere občine premajhne, država pa za to nima denarja. Če bodo Komendčani streljali na oblak, Cerkljani pa ne, bo »prazen« oblak veter zanesel proti Kamniku, sami pa bodo dobili »polnega«. Tako bodo revnejše občine pomagale bogatejšim. Ali tudi zato Tuhinjci ne marajo imeti svoje občine... ? v Se dobro, da je dupliški kivi blok ali cisterna že tako znan, da ga lahko najdejo tudi poštarji, čeprav še vedno nima hišne številke. Kot kaže, zapletov z uporabnim dovoljenjem še ni konec, zato pa je konec s cestno zaporo, ki sedaj leži v Majčevem grmovju. Odnehali ali naveličali so se torej občinarji. Kar pa se naslova tiče, pa se lastniki stanovanj lahko rešujejo tudi z e-majli... Verjetno pa e-majli in internet poslovanje, ki jo zadnji čas uvaja državna uprava, ne more biti rešitev za preprostega delavca s 50 tisočaki mesečne plače ali kmeta visoko v hribih, ki si še dolgo ne boste mogla privoščiti računalnika. Razen, če tega ne bodo uvrstili v program CRPOV? Zato bodo morali državni in občinski uradniki še dolgo skrbeti za to, da pred njihovimi vrati ne bo dolgih vrst in da ne bodo strank pošiljali od vrat do vrat za listo, kar hi med seboj lahko sami uredili... Pred dnevi smo lahko z oken kamniške poštne stavbe sredi dopoldneva videli viseti raznobarvne prešite odeje ali kovtre, kot jim rečemo po domače. Nekateri so se Že veselili, da smo v Kamniku končno sredi mesta dobili tako potreben hotel. Bili pa so razočarani, ko so zvedeli, da je šlo za bolj ali manj domiselno reklamo trgovcev, ki niso mogli počakati do dnevov narodnih noš. Hotela pa verjetno v Kamniku še dolgo ne bomo videli... ir\a ista lije cena«, se je glasil odgovor iz kamniške železniške postaje ali prometnega urada, kot nas je popravil »informator«, ko smo povprašali po novih cenah železniške in enotne vozovnice. Kmalu pa smo se lahko prepričali, da ta informacije ne drži, saj stane železniška karta od Kamnika do Ljubljane 300 tolarjev, enotna (za vlak ali avtobus) pa kar 430 tolarjev. Na to razliko hi se pa moral resno zamisliti šef kamniških avtohusurjev, saj prihranek 260 tolarjev pri vožnji s Kamničanom (kjer sprevodnik poudarja, da se peljemo po občinski progi) res ni mačji kašelj, najmanj Za ciki pivo v kamniškem Vagončku. loko »prometna politika" ho slavno enotno vozovnico kmalu pokopala... Glede na velik naval, ki so ga bili prejšnji teden deležni štajerski trgovci z železnino v kamniškem kulturnem hramu, bi si drznil predlagati, naj občinarji ne razmišljajo več o kulturnem domu, za katerega nikakor ne morejo napraskati potrebnega denarja, pač pa naj raje ustanovijo KTC (Kamniški trgovski center). Gotovo bo občini prinašal več dobička kot pa kulturni dom. Macole, sekire, žage in druga roba je tokrat šla za med. Dobiti pa je moč tudi »boksarske vreče, primerne za vse ročne in nožne udarce...« (tako piše v veži doma). Morda bi bilo pametno, a bi občina in še posebej župan kupila nekaj takih vreč, da bi se občinski možje pred sejami z.boksali s temi vrečami namesto med seboj'.' Krištofov Pepe H. PISMA - MNENJA - ODMEVI Zakaj je pomemben vsak posameznik pri zmanjševanju onesnaženega zraka in hrupa v naravnem in življenjskem okolju (II.) Na osnovi telefonskih klicev in v pisni obliki sprejetih nepravilnosti pri okoljevarstveni problematiki na območju občine Kamnik, smo se odločili, da krajane Kamnika seznanimo s pomembnimi odstavki v posameznih členih Zakona o varstvu okolja (Ur. 1. RS. štev. 32/93). Temeljne določbe I. člena (namen zakona) navajajo, da zakon ureja varstvo življenjskega in z njim neločljivo povezanega naravnega okolja ter splošne pogoje rabe naravnih dobrin (v nadaljevanju: varstvo okolja) kot temeljni pogoj za zdrav in obstojen razvoj. Namen varstva okolja je ohranitev, izboljšanje in razvoj celovitosti, raznovrstnosti in kakovosti naravnih prvin, naravnih združb, naravnih dobrin in v njihovem okviru naravnih bogastev. Merilo vseh ravnanj in norm varstva okolja je človekovo zdravje, počutje in kakovost njegovega življenja ter preživetje, zdravje in počutje živih organov. V 2. členu navaja, da je urejanje zdravstva okolja v pristojnosti Republike Slovenije, razen kadar gre za z zakonom določene zadeve iz državne pristojnosti, ki se nanašajo na razvoj mest ali kadar gre za zadeve lokalnega značaja ali pomena. Zadeve lokalnega značaja ali pomena so tiste, ki izvirajo ali lahko izvirajo samo za območje lokalne skupnosti, njihov obseg ali vpliv pa ne presega njenih meja in jih lokalna skupnost lahko samostojno ureja, organizira, upravlja, nadzira, prepreči, financira, spodbuja ali drugače skrbi zanje, nanašajo pa se zlasti na: - naravne dobrine, ki so v lasti lokalne skupnosti ali so lokalnega pomena, lokalne javne službe varstva okolja, posebne ukrepe varstva okolja iz njene pristojnosti, programiranje in planiranje na področju varstva okolja, subsidiarne obveznosti priprave in izvedbe sanacije, zagotavljanje podrobnejšega in posebnega mo-nitoringa. 3. člen zelo natančno opredeljuje temeljne cilje varstva okolja, ki so: 1. trajno ohranjevanje vitalnosti narave, biološke raznovrstnosti in avtohtonosti biotskih vrst, njihovih ha-bitatov ter ekološkega ravnotežja, 2. ohranjevanje raznovrstnih in kakovostnih naravnih dobrin, naravnega genskega sklada ter ohranjevanje rodovitnih zemljišč, 3. ohranjevanje in obravnavanje pestrosti ter kulturne in estetske vrednosti krajine in naravnih vrednosti, 4. zmanjšanje porabe naravnih virov, snovi in energije- Operativni cilji varstva okolja so: postopen prehod na uporabo obnovljenih naravnih virov, preprečevanje nevarnosti ter zmanjšanje obremenitev za okolje, odprava poškodb okolja ter ponovna vzpostavitev njegovih regeneracijskih sposobnosti. Varstvo okolja zagotavljajo v okviru svojih pristojnosti oziroma pravic ali obveznosti: republika, občine in mestne občine oziroma širše lokalne skupnosti, državljani in drugi prebivalci kot posamezniki ali organizirani v društva, strokovna in druga združenja ter druge nevladne organizacije za varstvo okolja, podjetja, ki opravljajo dejavnosti za varstvo okolja in njihova združenja, izvajalci javnih služb, posameznih zadev na področju javnih služb in nosilci javnih pooblastil na ^področju varstva okolja in povzročitelji obremenitve varstva okolja, je navedeno v 4. členu zgoraj omenjenega zakona. V 6. členu (načelo celovitosti) točka (2) navaja, da re- publika in lokalna skupnost zagotavljata kolektivne ukrepe, potrebne za dosego ciljev varstva okolja. Lokalna skupnost zagotavlja sodelovanje in solidarnost pri reševanju regionalnih vprašanj varstva okolja, ji- navedeno v točki (3). Pri načelu odgovornosti povzročitelja obremenitve 9. člen navaja, da je povzročitelj čezmerne obremenitve kazensko odgovoren v skladu z zakonom. Odgovornost se nanaša tudi na osebo, kije s svojim nezakonitim ah nepravilnim dejanjem povzročitelju omogočila ali dopustila čezmerno obremenjevanje. Povzročitelj obremenitve oziroma njegov pravni naslednik mora odpraviti vir in posledico svojega posrednega ali neposrednega čezmernega obremenjevanja okolja. Lastninsko preoblikovanje podjetij in drugih pravnih oseh, prenos lastnine, vračilo lastnine v postopku denacionalizacije, postopek prisilne poravnave, stečaja in likvidacije nuna obsegati tudi ovrednotenje in določitev nosilca okolske ga bremena. Prenos lastnine mora obsegati tudi ureditev obstoječih odškodninskih zahtevkov. (Se nadaljuje) ZELENI SLOVENIJE - OO KAMNIK Moj pogled na referendum 17. junija Glasovanje ZA na referendumu pomeni, da so vse državljanke v Republiki Sloveniji enakopravne in imajo pravico do umetne oploditve z biomedicinsko pomočjo ne glede na svoj status (življenje v zakonu, izvenzakonski skupnosti ali samske). Sprememba Zakona o zdravljenju neplodnosti in postopkih OBMP (oploditve z biomedicinsko pomočjo) ima tri namene: • Dovoliti uvoz. spolnih celic (zaradi pomanjkanja leteli so že 7 let popolnoma ustavljeni postopki OBMP. na katere trenutno čaka več kot 400 parov). Sedaj veljavni zakon tudi ne vsebuje pravne podlage za uvoz spolnih celic, kije nujno potreben, saj se je izkazalo, da tolikšnega števila darovalcev, ki bi bili potrebni za opravljanje postopka OBMP za že prijavljene paciente, ni mogoče pridobiti. Novela zakona v iz.ogib morebitnim zlorabam ali etično sporni komercializ.aciji določa, da minister za zdravstvo določi, kateri centri bodo lahko uvažali spolne celice in katerim kriterijem morajo ustrezali spolne celice. Prav tako ho moral minister pri določitvi uvoza slediti določbam zakona, ki določajo štedljivost spolnih celic. Minister bo z. vso odgovornostjo skrbel za izvajanje postopkov, ki zagotavljajo nadzor nad kvaliteto in ustreznostjo spolnih celic. • Dovoliti postopke OBMP tudi v primerih, ko sta neplodna oba partnerja in odpraviti diskriminalornost zakona, sprejetega lansko poletje, kije preprečil zdravljenje neplodnosti. Sedaj veljavni zakon onemogoča izvajanje zdravljenja neplodnosti tako za neplodne pare kot tudi za samske ženske. Med drugim zakon določa, da zdravljenje neplodnosti s postopki OBPM ni dovoljeno s hkratno uporabo darovanih jajčnih celic in darovanih semenskih celic. Ta določita onemogoča dostopnost do postopkov Č)BMP parom, kjer sla oba partnerja neplodna. Omenjena nesmiselna in než.ivljenjska omejitev ho s spremembo zakona ukinjena. • Postopke OBMP za ženske, ki ne živijo s stalnim partnerjem. Pri tem je treba poudariti, da so bili ti postopki dostopni že vse od leta 1977 dalje. Menim, da to-\ rštno odpiranje vrat pri zdravljenju in OBMP samskim ženskam ni sporno. Zavračam tudi očitke, da bi bila pravica posameznice, ki si želi otroka, postavljena nad pravico otroka do obeh staršev. Konvencija o otrokovih pravicah nikjer ne omenja statusa staršev (zakonska ali zunajzakonska zveza), prav tako pa tudi ne omenja, da hi bile kršene pravice otroka oziroma ne bi bilo v otrokovo korist, če bi imel le enega od staršev. Menim, da je edino jamstvo, da ho imel otrok srečno otroštvo, to, da se rodi z.až.tijcn in da odrašča v takšnem okolju, ki mu nudi. najboljše možnosti za optimalen oz., nemoten razvoj. Prepričan sem, da l>o otrok, ki ga ho rodila ženska, ki je bila doslej prikrajšana za materinstvo, prav gotovo zaželjen. Poleg tega pa ho po noveli zakona o upravičenosti do postopkov OBMP za ženske, pri kateri ni ugotovljena neplodnost, odločala komisiju a iI1IMP, medicinsko etiko, pravo, psihologijo ali sociologijo in predstavnik Urada za človekove pravice, lil komisija ho presojala, ali so izpolnjeni pogoji za postopek OBMP in glede na svojo sestavo,tudi jasno nakazuje, da bodo oh tem člani komisije upoštevali socialni, ekonomski, psihološki vidik in druge vidike, ki bodo takšen poseg upravičili. Bistveno se mi zdi, da bomo s sprejemom novele zakona omogočili pravico samske ženske do postopka pred komisijo za oploditev z biomedicinsko pomočjo, ki jo je že imela med leti 1977 in 2000, vkoli-kor bomo glasovali ZA. Sem referendum je po moji oceni nepotreben m najbrž tudi ustavno sporen. Namen predlagateljev referenduma bistveno presega samo novelo zakona in vprašanje dostopnosti do umetne oploditve žensk brez. partnerja, na katero želijo iz ljudstvu všečnih razlogov z.bana-lizirati problematiko. V resnici gre za svetovno nazorsko in ideološko soočenje različnih pogledov na svobodo posameznika in posameznice in neposredno povezanost s 55. členom ustave, ki govori o svobodi pri odločanju o rojstvu otroka. Zato bomo junija na referendumu odločali predvsem o tem, ali ljudje lahko sami odločajo o svojih dejanjih in načinu svojega življenja, ali pa bo o tem odločala s tradicionalno in zlasti s klerikalno ideologijo prežeta ter ozkosrčno miselnostjo omejena manjšina - pri čemer naj bi bila upoštevana zgolj medicina, ne pa tudi druge stroke, povezane s tem problemom (psihologija, sociologija, pravo...). Glede na dosedanje izkušnje postaja vse bolj jasno, da bodo žrtve tako pari kot samske ženske, ki naj ne bi imele dostopa do zdravljenja. Če so danes postavljene pod vprašaj te pravice, lahko jutri pričakujemo podobno prohlemati-z.acijo vprašanja splava, ločitve in drugih spornih pravic. Moje upanje je, daje slovenska družba dovolj tolerantna in pluralna in bo pokazala posluh in razumevanje za pravice manjšine. Zaradi te pravice in svoboščine naše skupne vrednote ne tiodo ogrožene, z. zrelostjo in solidarnostjo pa bomo pokazali, da V svobodi drugega ne vidimo ogroženosti za svojo lastno svobodo. Zaradi vsega naštetega bom na referendumu glasoval ZA NOVELO ZAKONA! BRANE GOLUBOVIČ ml. Član skupine LDS v občinskem svetu občine Kamnik Premalo prostora za naše največje bogastvo - OTROKA Le kdo ne potrebuje dobrega varstva za svojega otroka? Verjetno vsi starši pričakujejo, da po končanem porodniškem dopustu dobijo varstvo za svojega otroka v VZgOJ no varstvenem zavodu. Razen seveda tistih, ki imajo na razpolago babice in razne lete, ki jim v varstvo zaupajo otroka. Na žalost pa v kamniški občini ni tako! Po neiirad nih podatkih je bilo letos zavrnjenih na komisiji z.a sprejem otrok v VVZ Antona Medveda 350 otrok! le kam bo-do starši dali otroke? Sama razmišljam o opustitvi službe za kakšno leto ali dve. I oda, kako i>om poleni dobila službo? Komisija z.a sprejem v WZupošteva seveda čakalno dobo otroka in tudi to. če imaš pri njih v varstvu :c kak sne ga otroka, itd. Vendar ne vem, na kakšen način točkujejo, da potem dobi varstvo otrnk z enako čakalno dolio kol moj otrok. V vrtcu pa nimajo nobenega otroka, ker je to njihov prvi otrok ali pa je že v OŠ. Lahko pa se Zgodi celo to. da dobi prostor za otroka v vrtcu mama brez. zaposlitve lista, ki ima zaposlitev, pa ne dobi prostora! Pa tako vsi poudarjajo, kako Slovenci izumiramo! Le kako naj se minili pari odločajo za otroka oh vseli problemih z varstvom. Kako tO, da tega problema ne poznajo v Ljubljani, kjer se rodi toliko otrok? Mislim, daje skrajni čas, da kamniška občina poskrbi za prepotrebne vrtce. VVZ. Antona Medveda pa pozivam, naj obrazložijo točkovanje in merila za sprejem otrok. Pa še nekaj! V VVZ. imajo otroci mnogo dejavnosti, izlete in obiske. V zasebnem varstvu, če ga sploh dobiš, pa vsega tega nil In toliko novih stanovanj, prostora za naše malčke pa ne! V A NJA ZORE Koalicija Slovenija pred referendumom Na referendum v nedeljo, 17. junija, ko bomo na voliščih lahko odgovorili na vprašanje: Ali smo za tO, da se uveljavi zakon o dopolnitvah zakona O zdravljenju neplodnosti'?, se Koalicija Slovenije (SDS, NSi) skrbno pripravlja, fi. junija so v Kamniku organizirali dobro obiskano okroglo mizo. Na njej je ugledni pediater dr. Janez. Vasic obrazložil, da večina naših zdravnikov iz globoko človeških in etičnih razlogOV odklanja omenje TU) dopolnilo zakona. Koalicija Slovenija ho skušala In tli tokrat organizirati čimveč svojih zaupnikov, ki bodo na voliščih bedeli nad korektnostjo dela. V sodelovanju s SLS+SKD nameravajo večini gospodinjstev v občini dostavili izčrpno informativno zloženko. Ker ho ta reje rendiim veljaven oh kakršnikoli udeležbi volivcev Koalicija Slovenija upa, da se bo referenduma udeležilo veliko glasovalnih upravičencev in da bo večina njih obkrožila »proti«, saj bi bilo uzakonjenje zdravljenja . dra vili. plodnih žensk absurdno in kratenje pravice otrok do obeh staršev nedopustno! KOALICIJA SLOVENIJA NA KAMNIŠKEM Natolcevanje o višini borčevskih invalidnin Nekateri pa se res . lahka odkašljajo, kadar jim mediji pomirijo genski encim nevoščljivosti. V Kamniškem občanu je bil dne 16. maja objavljen pamflet z naslovom: »Odgovori iz. Nove Slovenije«. Avtor si sam zastavlja vprašanje in daje odgovor o privilegijih udeležencev in sopotnikov revolucije. Kako togo in nedomisehio je napisano, da je ■•slišal", da dobiva večina nekdanjih udeležencev NOlI in tudi sopotnikov mesečno povprečno visoke osebne prejemki1, ki pri nekaterih dosegajo tudi do 700.000 SIT. Za tO vrstne pokojnine in privilegije pa morajo slovenski davkoplačevalci zbrali letno skoraj 40 milijard SIL. Kako zelo sr smeši član NSi, ko med bralce seje neresnico in zavist, saj omenjeni znesek predstavlja izdatek za vse upokojence Slovenije. Ko bi vsaj malo razmislil. I>i moral prej .tnali bolj oprijemljive podatke in ne kar po reku: »Šlo se dedu lililo, to mu se i .sililo.-- Za tako visok znesek, najsi ho mesci nO ali letno. Iii vsi Slovenci prejemali velike invalidnine in med njimi hi bil gotovo tudi predstavnik NSi. Če bi hoteli, In lahko zbrali natančne podatke v občinski stavbi, saj dobro ve, kateri referent opravlja delo za invalidske zadeve. Vpraša nje je tudi, pO kakšnem ključu je člankar izračunal let nj dinarja in tolarja za 55 let, ko trdi. tla so prejemki borcev m invalidov -požrle- dva letošnja proračuna države Slovenije. Če se pamflet nanaša na invalide občine Kamnik-Komen-tla. iii lahko pisci brez računalnika preštet odgovore in vprašanja na prste in vedet, tla je evidentiranih 54 VVI, od katerih nima nobeden dodatka za tujo pomoč. ( etudije kateri invalid v Sloveniji, ki prijema tako visoko invalidnino Z raznimi dodatki, naj pisec odgovori na vprašanje, ali hi se zn to ceno dal telesno poškodovati, tla hi ostal brez. nog ali rok, bil vse življenje priklenjen na invalidski voziček in bil odvisen od osebe po njeni volji. (>sebe, ki 0 tej tematiki zastavljajo vprašanja in nanje odgovarjajo, ne morejo skriti nevoščljivosti in sovraštva. Ne. da bi komu bral levite, pa vendar so napuh, sovraštvo in ncvoščljivost Bogu nedopad Ijive človeške lastnosti. Člani Nove Slovenije si z. nepremišljenimi in žaljivimi dejanji do vojnih in drugih invalidov, ki jih spoštuje vsa kulturna Evropa, ne bodo pridobili simpa/izerjev. Pregovor pravi, kdor seje veter, bo ž.el vihar, kurje med ljudmi že preizkušena resnica. Če je avtor prispevka v dvomih, ga povabim k sebi domov, mu predložim v dokaz dokument o 42 letih delovne zavarovalne dobe, dokument o stopnji invalidnosti in odrezek za 10.000 SIL mesečne invalidnine. Dogovorila In se tudi, v iz.ogil' otlškotlninske tožbe, za mesečno doplačilo 550.000 k moji pokojnini. AIjOJZIJ KONDA Adriaplinove pogodbe drugačne od ponudb Podjetje Adriaplin je leta I'997 prejelo od občine Kamnik koncesijo za izvajanje izgradnje in upravljanje omrežja ter oskrbe z. zemeljskim plinom, trenutno Adriaplin zgra-jiije plinovod po Mekinjah. ( eprav bi moral Adriaplin ž.c vsaj v februarju obvestili krajane o nameri te gradnje, lega ni storil. Kol strela z. jasnega je krajane 10. 4. 2001 presenetilo obvestilo podpodtzvajalca »Vilkograd-a*, tla bo ta že 12. 4. pričel Z izgradnjo plini/votla. Pred tem Ailriap lin s tamkajšnimi prebivalci ni sklenil nikakršnih pogodb 0 izgradnji hišnih plinovodnih priključkov, niti jim ni poslal ponudb. Šele na urgenco na Občini so nekateri krajani okrog 24. 4. prejeli od Adriaplina, pravzaprav neveljavno, »informacijo o priključitvi strank na plinovodno omrežje* brez. datuma in brez podpisa, V maju je bil zaradi te problematike v mekinjskeni dni si venem domu sestanek krajanov. Na tem se je predstavnik Adriaplina opravičil, ker krajanom še niso ponudili pogodb v podpis: so pa zainteresirani dobili željene infornia cije, kot npr.: tla slane izgradnja plinovodnega priključka do oddaljenosti 10 m otl glavnega votla, skupaj z. omarico, požarno pipo in plinomcroin, bruto 60.001) SIL. Na tako .izmjeni priključek je Adriaplin dolžan priključili kra Jane takrat, ko se ti z.a tO kadarkoli odločijo in sklenejo z. Adriaplinom pogodbo o dobavi plina. Za to »mirovanje-in za samo priključitev na notranjo napeljavo naročnika 1 razen za dobavljeni regulator), koncesionar naročniku ne sme ničesar zaračunati. Plačilo gornjih 60.000 SLI naj bi bilo možno izvesti brez.obre.slno v dveh polovicah, prvo ot> podpisu pogodbe o izgradnji IIPP in drugo v roku enega teta. Pri dostavi besedila Adriaplinovih pogodb o izgradnji APP pa je bilo žal kar nekaj gornjih navedb drugače z.a pisanih oz. sploh izpuščenih. Naročniki, ki so le razlike opazili, so protestirali, zlasti pri predstavniku podizvajal ca ■ t.iirtmork«. Ta je predlagal, da sami pripravijo ustrez ne popravke v teli pogodbah. Na tO pobudo smo se odz.vali pri 1)1) Nova Slovenija Kamnik in skupno s strokovnjaki pripravili te popravke in jih ž.c posredovali nekaterim krajanom, ki jih vračajo Adriaplinii v podpis, lormitlaijc te pogodbe je možno dobiti na OO NSi Kamnik, na tel. 839 1716. Vsem, ki so pogodbe v prvotni obliki že podpisali, hi bilo prav, da jim Adriaplin dostavil v podpis ustrezen aneks, ki bo vseboval vse popravke, lako glede plinomera, cene rt gulalotja, plačilnih pogojev, pogojev ■■mirovanja« in priključevanja na dobavo plina, , Menimo, da bi morala občinska urpava, kol kom endenl. bolje bedeti nad izvajanjem le koncesijske pogodbe. Ne sa mo v mekinjskeni primeru, temveč tudi pri poilpisovanju pogodb o dobavi plina, v katerili sploh ni navedene cene. navedena pa je izjemno sporna klavzula, tla postanejo s podpisom le pogodbe neveljavne vse tlo takrat vel javne po godbe za listo odjemno mesto! Občina hi morala obvesti ti občane tudi o tem, kdo osebno je pooblaščen pravnove klavno podpisovati Atlriaplinovc pogodbe in kako naj oh čttni to verodostojnost preverjajo, saj Adriaplin podpisuje te pogodbe običajno hrez. prisotnosti naročnikov. Ludi ZO tO delo nadzora plačujemo občani oličinsko upravo, tla nas o vsem tem izčrpno informira in nas obvaruje nevšečnosti OZ celo zlorab. Da se ne bi dogajali več laki primeri ali še ludi drugi, kol npr., tla se kdaj podpisovanje pogodb s strani Ailriap lina odlaša tudi po pol leta, da se ponekod v Kamniku slc\ ci ne otlčilavajo redno, tla se ne bi morda tudi nam pripetilo kaj podobnega kot V Novi Gorici, ko naj bi naročniki ob dobavi plina plačevali se poleg piimcsano votlo! Sicer pa pri podpisovanju vseh vrst pogodb občanom svetujemo, da jih preti podpisom dobro pregledajo, se O njih posvetujejo, si vzamejo čas (vsaj dan, dva). Se pose hej naj bodo previdni, ko se a kaj obvezujejo, npr. do\ 0 Ijujejo izvajalcu uporabo svojega zemljišča z.a napeljavo do objektov drugih strank, lakih obvez, niste avtomatična dolini sprejeti te stvari naj se v pogodbah (Če je potreb no, pri vsakipsoehej) podrobneje opredelijo oz. tudi Izpui lijo. iz. OO NO VE SLO VENI JE (NSi) Kamnik ■ Kamniški (jBČAN SPORT 15. junija 2001 11 8. DAN VATERPOLISTOV SLOVENIJE KAMNIK 23.6.2001 Na kamniškem bazenu bodo prihodnjo soboto potekali te osmi dnevi slovenskih vaterpolistOV, ki jih vsako leto pripravi Vaterpolo Klub Kamnik. Letos pričakujejo, da se ho dttevov udeležilo več kot 400 vaterpolist,,v i. vse Slovenije. 1'ridriii.ile se jim bodo ekipi' iz Hrvaške in Italije. Dnevi slovenskih vaterpolistov se hodo neuradno začeli že v petek, 22. junija, z. mednarodnim turnirjem v ženskem vaterpolu. Pomerile se bodo ženske ekipe iz Trsta, Zagreba, Splitu. ('elja in Kamniku. I /rudna otvoritev Dneva slovenskih vaterpolistov bo naslednji dan. v soboto, ko bodo igrale številne veteranske ekipe iz Trsta. Rovinja. Celja. Kranja in Kamnika, dečki rojeni 1991 in mlajši ter dečki rojeni 1986 in mlajši. Za vrhunec dneva hodo poskrbeli člani slovenske reprezentance, ki bodo v sklopu priprav na sredozemske igre odigrali trening tekmo. Nekaj dvobojev ženskih vaterpolskih ekip bomo videli tudi v soboto, ko se ho zaključil ženski mednarodni turnir. V vaterpolu pa se hodo lahko preizkusili tudi gledalci oziroma vsi listi, ki plavanja niso vešči. Vaterpolo igre hodo namreč potekale ludi v nizki vodi. Za popestritev med posameznimi tekmami pripravlja Vaterpolo Klub Kamnik številne zabavne in nagradne igre. Dare lloinar. generalni sekretar in glavni trener kluba pravi, daje organizacija Dneva slovenskih vetarpolistov povezana z. ogromnimi stroški. Zato vsaka ekipa prispeva štartnimi, nekaj pa dodajo še pokrovitelji. Kar nekaj jih je, ki prireditev pod/tirajo že vrsto let: Bistro Orhideja, Le spal. Meni na. Mali d. o. o.. Korohač d. o. o., Malovšek s. p. in Zavarovalnica Triglav. MOJCA PINTERIC Uspeh kamniških vaterpolistov do 13 let na pokalnem prvenstvu v Kranju V petek in soboto, I. in 2. junija, je v kranjskem olimpijskem bazenu v organizaciji AVK Triglav Živila potekalo pokalno prvenstvo v vaterpolu v kategoriji dečkov do 13 let. Turnirja se je udeležilo 5 ekip: AVK Triglav Živila, VK Kokra Kranj. VK Olimpija Ljubljana, VK Branik Maribor in VK Kamnik. Igrali so pO sistemu vsak z vsakim. Kamniška ekipa se je v petek pomerila / ekipo Branika iz Maribora (10:6) in Z ekipo Olimpije i/. Ljubljane (8:6), v soboto pa se z najmočnejšo ekipo Triglav Živila (6:14) in na koncu še /. vrstniki iz VK Kokra Kranj (14:5). S tremi zmagami in enim porazom so tako kamniški vaterpolisti dosegli odlično drugo mesto na tem pokalnem prvenstvu. Za kamniško ekipo so nastopali: Luka Komatar, Gašper Jeran, Domen Zupane, Rok Bohinec, Katko Švraka, Matic Žagar, JuS Dob-nikar, Luka Pajek, Matevž Kiti bis, fflaz Spruk, Matjaž Pinterič, (nega Koderman, Anže Marcnič. Trener Uroš Kralj je z uspehom svojih varovancev zelo zadovoljen. Pohvalil je njihov izredno tnotiviran pristop k igri in veliko Mjo po dobrih rezultatih. Z od* !'Cno kolektivno igro so si pri-'Srali zmago tudi proti neposrednim konkurentom za najvišja mesta. Veselje nad doseženim us-Pehom jim je velika vzpodbuda Al naprej. "roš Kralj, ki je sam 6 let igral vaterpolo v VK Kamnik in bil '■'•hran tudi v širši krog reprezentance do 17 let, dečke trenira le-|° |n pol. Takrat so se namreč pojavile velike kadrovske težave, zato se je študent Fakultete za sPOrt odločil, da bo prevzel to trenersko mesto. Na začetku je Wlp nekaj težav, saj ni še nikoli delal z miajšimi otroki, vendar so se Sčasoma ujeli in navadili na Metode dela, ki so prinesle tudi reZultate. Sedaj lahko reee. da M1«l njimi vlada trenersko-prija-tu!iski odnos, kar je pogoj za US-Pesno delo in zaupanje, v 3. letaku študija se bo morda usme-™ k treniranju vaterpola, čeprav 88 zanima tudi profil kondicijske- 88 trenerja, ki jih na slovenski Primanjkuje. tem vzdušju so se v klubu oalocili pred pokalnim prven-^voni organizirati krajše pripra- ki so potekale od 23. do "»ja v Rovinju. Dečki so bili Kra raki sceni V ve, 27. razdeljeni v tri starostne skupine: vaterpolo šola od 5 do 8 let, skupina od S dO 10 let in skupina od K) do 13 let. Spremljala in trenirala sla jih Darko Mornar in Uroš j. Ekipa je stanovala in treni-v hotelu Monte Mulini, kjer so imeli izredno dobre pogoje, saj SO smeli časovno in prostorsko neomejeno uporabljati hotelski bazen. Dvakrat dnevno so po dve uri in pol trenirali v vodi, razen lega pa SO izboljševali svojo kondicijo tudi zunaj vode s tekom in raznimi igrami z žogo. Ob večerih so igrali z domačo vaterpolo ekipo in jih ludi praviloma premagali Uroš poudarja, da sta se v tem intenzivno in koristno porabljenem času zelo okrepila kolektivni duh in borbenost, tako tla ocenjuje priprave kol zelo uspešne, kar dokazuje tudi dosežen cilj - drugo mesto na pokalnem prvenstvu Ob tem je treba poudariti, da smo finančni del priprav in prevoz pokrili starši, saj sicer priprave ne bi bile mogoče Glede na izredno pozitivne izkušnje priprav v Rovinju se klub dogovarja za izmenjavo s Splitom, lako da bodo naši dečki najverjetneje Zgodaj jeseni gostje pri splitskih vrstnikih, ki jim bodo »delovni« obisk vrnili nekje v decembru. • O napredku in kakovosti kamniške ekipe govori tudi dejstvo, da je kar 5 dečkov iz kategorije do 13 let povabljenih na priprave reprezentance za nastop na turnirju na Slovaškem, ki bo potekal 22. in 21 junija. Darko Homar, tajnik VK Kamnik in dolgoletni igralec vaterpola in .porini delavec, je ob le j priliki izpostavil zanimivo dejstvo, da kamniški vaterpolo kljub kadrovskim in finančnim težavam vsako leto »prispeva« kakšnega igralca za državno reprezentanco. Tako zadnjih štirih EP kadetov let) udeležili kamniški ig-Jašper Šcnica, David Baš in Romšak. Glede na ome-rezultate Darko Homar se ne bo še ena obetavna športna generacija izgubila na nešportnem področju. Pri tem predvsem izpostavlja prehod iz osnovne v srednjo šolo in puberteto, kakor tudi razmere v kamniškem vaterpolu, ki ga kronično pestijo finančne, kadrovske in organizacijske ležave. MAKIJA SVKAKA so se (do 17 ralci (i Primož njene upa, da Rešimo obstoj Rokometnega kluba Kamnik 26. 3. 2001 smo od OŠ Frana Albrehta Kamnik dobili dopis, da moramo stroške uporabe športne dvorane poravnati do 30. 6. 2001, sicer bo najemna pogodba dokončno odpovedana, šola pa bo izterjala zapadle obveznost'. To pomeni, da v primeru neplačila zapremo klub saj brez športne dvorane, ki v občini Kamnik edina UStreZ/a predpisom Rokometne zveze Slovenije, ne moremo igrali tekem v 2. članski državni ligi in v 2. mladinski državni ligi. V lanskem letu smo na podlagi pogodbe o sofinanciranju Občine Kamnik z dne 15. 3. 2000 prejeli celotni pogodbeni znesek 436.814 SIT. ki pa je bil V celoti tudi porabljen. Od Nove Ljubljanske banke. Centrala Ljubljana, smo prejeli pomoč v znesku 150.000 SIT, od KS Duplica 40.000 SIT, od podjetja Je-rovšek Computers iz. Domžal 60.000 SIT. Vsa ta sredstva so bila poleg mesečne članarine igralcev v lanskem letu tudi porabljena. Letos kljub 40 prošnjam za sponzoriranje nismo dobili niti odgovora. Letos še ni sklenjena pogodba o sofinanciranju kluba, glede na kriterije pa lahko pričakujemo 400.000 SIT, od lega nakazilo do konca junija 200.000 SIT. Za šport SO odobrena sredstva v občinskem proračunu, ki je bil sprejet, če se ne motim, v marcu ali aprilu. V letošnjem letu s strani občine Kamnik nismo preje li mesečnih zneskov z.a sofinanciranje, razen povračila stroškov mednarodnega mladinskega turnirja, ker šc ni bila sklenjena pogodba, kur pa ni odvisno od kluba. Naše zapadle obveznosti za najem dvorane v letošnjem letu znašajo 478.200 SIT, za stroške sojenja Rokometni zvezi Slovenije 760.000 SIT, zato smo začasno suspendirani. Vse tekme so bile odigrane. V primeru neplačila do konca sezone nam po vsej verjetnosti sodniki v novi sezoni ne bodo več sodili. Poleg tega so še stroški treniranja približno 60.000 SLI mesečno, kar znaša 300.000 SIT, materialni stroški z.a bencin za prevoz, na tekme na tuja igrišča pa še niso zaključeni. Cc vzamemo plačila najnujnejših stroškov, to so stroški najema dvorane in plačilo Sodniških stroškov, znaša naš dolg okoli 1,200.000 SIT. Ta znesek je okviren. Predlagamo, da občina Kamnik takoj po podpisu pogodbe izjemoma nakaže celotni znesek z.a celo leto 2001, torej 400.000 SIT in nam pomaga še s premostitvenim kreditom v znesku 300.000 SIT. Do 30. 6. 2001 moramo namreč plačati vsaj celotne stroške dvorane. Klic na pomoč je namenjen tudi podjetjem in obrtnikom iz okolice Kamnika in Domž.ul! DUŠAN KOŠIR MIROKREGAR NA IRONMANU V BRAZILIJI Tako kot zadnjih nekaj let je tudi letos Kamničan Miro Kregar odprl sezono slovenskih nastopov na Ironman triatlonih. Kregar je plaval odlično, kar je posledica sistematičnega treninga v času zimskega obdobja, zal pa prav zimsko obdobje doma ni najbolj primerno za dodelavo baze na kolesu, kar se je poznalo na tekmi, saj je po kolesarskem delu kotiral nekje okoli 30. mesta. Enak problem je imel tudi Hočevar na Kanarskih otokih. Razmeroma z lahkoto je Kregar nato odtekel še finalni maraton in končal na 26. mestu Glede na to, da se je pred leti na brazilskem Ironmanu Kregar že uvrščal od 5. do II. mesta, je tokratna uvrstitev nekoliko slabša, je ptič posledica vse ostrejše konkurence v poolimpijskem obdobju, ko se tud tekmovalci v olimpijskem triatlonu udeležujejo medijsko zelo odmevnih Ironmanov, kjer je tudi razmeroma velik nagradni sklad, ludi kolega iz slovenske reprezentance Hočevar (sicer kratkoprogaS) je končal nastop na 21. mestu. To je bil njegov prvi Ironman, Pravzaprav sta zadnjo soboto v maju tokrat nastopila dva slovenska predstavnika. Poleg Kre-garja. ki je nastopil v Braziliji, jena Kanarskih otokih nastopil tudi Grega Hočevar. Brazilsko mesto Florianopolis jc bilo novo postajališče karavane svetovnega pokala v Ironman triatlonu. Doslej je biki tekniti v istem terminu na severu Brazilije v pokrajini Bahii, mestu Porto Seguro. Letos pa so jo prestavili na jug in sicer na turistični otok Santa Catarina. S Startne linije se je v valove Atlantskega oceana na 3,8 km dolgo plavalno preizkušnjo pognalo prek 550 tekmovalcev iz 25 držav. Po dobrih 44 minutah je na kopno priglisiral na koncu drugo-uvrščeni Nemec Laris Al Sultan, vendar ga jc na kolesu prehitel novopečeni kasnejši zmagovalec iz. Argentine Edvardo Sturla (zna bili celo slovenske krvi). Njegova povprečna hitrost na 1X0 km dolgi in niti slučajno ne ravninski progi jc bila 40,6 km/h (v solo vožnji). Posebnost te tekme je bilo to, da sta ta dva fanta premagala celo falango favoritov - Američan Glah, Čeh Vabrušek,' Madžar Kropko in Rus Rucosev so si podelili naslednja mesta, nato pa spet sedmerica razmeroma nepoznanih imen in nato domači ma-tadorji Galinez, Macedo, Manzan. Krcgarjcv pa že osemnajsti. Tako je Miro prehitel Igorja Kogoja, ki je v svoji karieri nastopil na sedemnajstih in je po številu nastopov zasedel vodilno mesto med slovenskimi jeklenimi možmi. »Če bo služilo zdravje, jih bo drugo leto dvajset,« pravi Miro. »potem pa bomo mesto v reprezentanci prepustili mlajšim. Pri 39-tih letih je vse pmmmm Miro Kregar po treningu na eni od številnih peščenih plaž. težje konkurirati mladcem, ki neusmiljeno pritiskajo. Sem pa vesel, da imamo tudi v našem klubu Trisport čez 20 zagnanih tekmovalcev, tako da se za podmladek ni bati.« IVOTOMC SRC www.kregar.telekom.si TelekomV^ Slovenije vs PLANINSKI OREL iiTnTnTTn ljubljanska banka TEKMOVALCI POLETA ZOPET TRETJI Organizacija letošnjega mednarodnega prvenstva Slovenije v jadralnem padalstvu jc bila zaupana kamniškemu društvu Po-lel. Priprave na prvenstvo, ki traja osem dni, so se pričele že jeseni, nadaljevale skozi vso zimo. ko pa so se spomladi pričela prva tekmovanja, bi se prvenstvo praktično lahko pričelo. Dodatno tlelo je organizatorju prineslo tudi dejstvo, da so lelos tekmovalci prvi^ za dokazovanje opravljenega poleta uporabljali (iPS sprejemnik in tudi ta pri- tekmovalni dnevi. Prvenstvo, na katerem je nastopilo SO tekmovalcev iz petih držav, se je uspešno pričele, dobri pogoji na pri-četku so dovoljevali prelete dolge okoli 70 kilometrov, potem pa bi močan jugozahodni veter skoraj odpihnil tekmovanje. Na srečo je organizatorju ravno zadnji tekmovalni dan uspelo izpeljati hitrostni prelet, dolg 50 kilometrov. Zopet se je pokazalo, da je letenje v Karavankah v tem času lahko zelo zanimivo, tekmovalci so obleteli določene Krokarji iz Železnikov, samo dve točki pred Markom Novakom Alešem Šustrom. oba sla iz kluba Spica BT I jubljana. To so tekmovalci, ki že praktično deset let krojijo tekmovalni vrh v slovenskem jadralnem padalstvu, vsi pa imajo tudi obilo izkušenj z največjih tekmovanj v tujini. V ekipni razvrstitvi je že drugo leto zapored naslov državnih prvakov osvojila ekipa Krokarjev pred Spico in Poletom iz Kamnika. Natančno tak vrstni red je bil tudi lansko leto, so pa lo klubi, ki daleč največ Ekipa kamniškega Poleta na letošnjem državnem prvenstvu. (Eoto: M. Kačičnik) pomoček je dal tekmovanju šc dodatno težo. Že dolgo časti smo si želeli organizirati tekmovanje v domačem koncu. Ker je Velika planina malo preveč muhasta glede vremena, seveda kar selice jadralnega letenja, je organizacijska ekipa Poleta tekmovanje organizirala na Krvavcu, oziroma v vasi Grad, ki leži v neposredni bližini Cerkelj na Gorenjskem. Za veljavnost prvenstva morajo biti uspešno izpeljani vsaj trije hitrostni preleti oziroma trije PLAVALNI KLUB KAMNIK ORGANIZIRA 30-URNE PLAVALNE TEČAJE 1. TERMIN: 2. TERMIN: 3. TERMIN: od 25. 6. do 6. 7. od 9. 7. do 20.7. od 23.7. do 3. 8. INFORMACIJE IN VP'S: Bazen v Kamniku, tel.: 01/8391-292 Vodja tečajev: tel.: 040/230-134, tel.: 040/293-399 razdalje, ki so bile dolge med 50 in 70 kilometri, zelo hitro, na srečo pa je celo tekmovanje minilo brez kakršnih koli nezgod, ki kljub vsemu pogosto spremljajo tako zahtevno letenje in še posebej tekmovanja. Krvavec je zaradi svoje lege in tudi infrastrukture zelo primerno vzletno mesto, letenje v Karavankah varno in ugodno, pa tudi lokacija pristajalno prireditvenega prostora v Gradu pri Cerkljah je bila posrečeno izbrana. Skratka tekmovanje jc povsem uspelo, rezultati so bili dobri, slovenski tekmovalci pa so tako kot vedno na domačem terenu, tekmovali in leteli zelo dobro. Potrebno je povedati, da so kljub prisotnosti nekaterih izredno dobrih tujih tekmovalcev, prvih desel mest osvojili Slovenci, najboljši tuj pilot je bil šele enajsti. Zadnji tekmovalni dan je odločili ludi 0 novem državnem prvaku, in na koncu je slavil izkušeni Irance Megušar iz kluba sredstev vlagajo v tekmovalni šport in v obliki dobrih rezultatov se jim vložek tudi vrača. Kamniška ekipa Polet paraflv team je tekmovala s kar štirinajstimi tekmovalci, med njimi je bilo nekaj novih mladih zelo perspektivnih tekmovalcev, kar je potrdil tudi Rok Laganel z osvojitvijo 14. mesta. Največje domače tekmovanje je tako končano, z rezultati smo lahko zadovoljni, vseeno pa ostaja grenak priokus, da bi lahko na domačem terenu glede na kvaliteto tekmovalcev Poleta iztržili več. Rezultati posamično: I. Megušar (Krokar Železniki) 25I2 točk. 2. Novak 25IO točk. 3. Šuster 2377 točk (oba Spica IPT Ljubljana), 4. Joeif 2339 točk. 5. Vidic 2264 točk (oba Polet Kamnik). 6. Suša 2244 točk (Spica IPD, itd. Rezultati ekipno: I. Krokar Železniki 7209 točk, 2. Spica IPJ Ljubljana 7I34 točk, 3. Polet Kamnik 666I točk. itd. 1)1 ŠA\ OKKIIIK 12 l.i. junija 2001 ZANIMIVOSTI Kamniški OBČAN Iz majske črne kronike Tatvina motorja, ugrabitev in »zaslišanje« s pretepom... Kako dobro poznamo svojo občino? Znaćilno za gibanje varnostno pomembnih dogodkov na območju policijske postaje Kamnik v letošnjem maju je, da je bilo bistveno manj prometnih nesrcć kot maja lansko leto, manj je bilo tudi krSitev javnega reda in miru, nekoliko pa se je povečalo število kaznivih dejanj. Med 38 prometnimi nesrečami se je ena končala z najhujšimi posledicami, ko je udeleženec podlegel poškodbam. S telesnimi poškodbami so se zgodile tri prometne nesreče, ostalih 34 pa je imelo za posledico samo materialno škodo. Od 33 kršitev javnega reda in miru, pri katerih so posredovali policisti, je bilo 19 kršitev na javnih mestih, 14 pa v zasebnih prostorih. Med 45 kaznivimi dejanji v mesecu maju so najpogostejša (41) kazniva dejanja zoper premoženje (tatvine, vlomi in podobno). Sledijo jim kazniva dejanja zoper življenje in telo (2), zoper splošno varnost ljudi in premoženja (I). Zanimivo je, da lanskega maja ni bilo nobenega vloma, letos pa kar 18 vlomov in 16 tatvin. Prometna nesreča, ki je terjala življenje udeleženca, se je zgodila 30. maja na Ko-renovi cesti, kjer je kljub spuščenim zapornicam žele-niški prehod prečkal starejši kolesar. V tem času je iz domžalske smeri pripeljal potniški vlak, ki je kljub zaviranju in uporabi zvočnega signala zadel kolesarja, ki je podlegel poškodbam. 6. maja je na cesti v Godi-ču voznik kolesa z motorjem izsilil prednost vozniku osebnega avtomobila, ki je pripeljal po prednostni cesti. Pri tem je mopedist padel na cesto in dobil hude telesne poškodbe - zlom levega gležnja. Z reševalnim vozilom so ga odpeljali v Klinični center. Maja sta bila v Šmarci dva vloma. Iz prve hiše je vlomilec ukradel zlatnino in denar v vrednosti 190.000 SIT, v drugi je s krajo zlatnine in denarja lastnika oškodoval za 300 tisočakov. Policisti vlomilca še iščejo. 5. maja so vlomili v garderobo v športni dvorani v Kamniku in v Času, ko so tam trenirali igralci Rokometnega kluba Kamnik, je iz garderobe izginilo 11.500 SIT in trije mobiteli znamke Sagem, Nokia 5110 in Ericsson T10. 6. maja ponoči je bil na Steletovi ulici ukraden osebni avto Opel Kadet 1,3, reg. št. U G7-921. temno rdeče barve. Avto so naslednji dan našli na parkirišču pred tovarno Svit in ga vrnili lastniku. Isti dan med 12. in 13.30 uro je na parkirišču pred Ar-boretumom v Volčjem Potoku neznanec vlomil v osebni avtomobil. Potem, ko je razbil steklo na prednjih vratih, je iz vozila odnesel av-toradio in lastnika ošodoval za 60.000 SIT. 16. maja je oškodovanec obvestil policijsko postajo, da mu je nekdo ž. dvorišča stanovanjske hiše ukradel skuter Gilera. Istega dne je na policijsko postajo prišel pretepeni občan in povedal, da so ga ugrabili trije znanci, med katerimi je bil oškodovanec, ki mu je bil KRONIKA V maju so se poročili: - VADNAU MITJA, Kamnik, Fužine 2, prevoznik, star 26 let in TUŠAR METKA. Kamnik. Zikova ul. 4. računovodja, stara 28 let - MALI SAMO, Kamnik, Kebetova ul. 7. nam. poveljnika, star 28 let in PAVIČ MOJCA. Mekinje, Drnovškova pot 17. asistent, stara 26 let - JORDAN BOŠTJAN, Godič 45C, vodja prometne službe, star 26 let in TRAFELA BRANKA. Godič 45C, poslovodja, 27 let - KURET IZTOK, Kamnik, Bakovniška ul. 30, sam. podjetnik, star 34 let in SPRUK PETRA. Nevlje I5F. stara 26 let - MUHIČ BOŠTJAN, Kamnik. Groharjeva ul. 8, voznik, star 24 let in RAK IRENA, Kamnik, Groharjeva ul. 8, stara 24 let - PUNGARTNIK ANDREJ. Motnik 15. mizar, star 26 let in KODRA KLAVDIJA, Laze v Tuhinju 33. zdravstveni tehnik, stara 23 let - KUHAR STANKO, Klemenčevo 4A, šofer, star 28 let in PRELESNIK KATJA, Okroglo 4. slaščičarka, stara 19 let - KADUNC PETER. Zgornji Tuhinj 5C, prodajni tehnik, star 25 let in PORENTA GABRIJELA, Naklo, Krakovo 24, kuharica, stara 22 let - DUPLIHAR ALEŠ, Kamnik, (iroharjeva ul. 8, direktor, star 37 let in RETAR TATJANA, Kamnik, Groharjeva ul. 8, računovodja, stara 33 let V maju so umrli: ■ MIHELIČ FRANC, Nevlje 21, upok., star 71 let - NOVAK IVANA, Nevlje 9. gosp, stara 79 let - ŠUŠTAR LEOPOLD. Velika lasna, 20. upok., star 86 let - ŠKRABAR JOŽEFA, Kamnik. Vegova ul. 9, upok., stara 83 let - ŠVEGL DANICA IDA, roj. Pinterič, Ljubljana, Lepodvorska ul. 20. upok.. stara 90 let - POTOČNIK ANTON, Kamnik, Levstikova ul., 19, upok., star 70 let - MUHIČ TEREZIJA, roj. Krevs, Gorenji Podhoršt 15, upok., stara 86 let - HAB1Č NADA, roj. Dejak, Ljubljana, Martina Krpana ul. 34, stara 65 let - RAVNIKAR MARIJA, roj. Štercin, Komenda, Glavarjeva c. 40, upok., stara 81 let - HRIBAR IVANA, roj. Slapar. Črna pri Kamniku 20, upok., stara 74 let - SUŠNIK MIHAEL, Krivčevo 23, upok., star 65 let - POLANIČ MARTINA, roj. Novak, Kamnik, Ul. Matije Blejca 16. likvidator, stara 50 let - NOVAK PETER. Kamnik. Klavčičeva ul. 5. upok.. 64 let - KALIŠNIK KRISTINA, roj. Gašperlin. Moste 67, upok., stara 86 let - PLEŠNAR VILKO. Kamnik. Ul. Ljudevita Stiasnvja 2, upok., star 71 let - OSOLNIK FRANC. Kamnik, Groharjeva ul. 10, upok., star 53 let ukraden skuter. Zaprli so ga v prtljažnik avtomobila in ga odpeljali v gozd pri Palovčah. Tu so ga pretepali in zahtevali od njega, da pove, kdo je ukradel skuter. Po »zaslišanju« so ga spet odpeljali v Kamnik in ga vrgli iz avtomobila. Vsi osumljeni so bili prijeti in bodo zoper njih vložili kazensko ovadbo. V času od 19. do 24. maja so vlomili v več kleti na Klavčičevi, Ulici Matije Blejca in Jakopičevi ulici. Vlomilci so ključavnice - obešanke odtrgali od lesene konstrukcije in iz kleti odnesli kolesa, smučarsko opremo in druge tehnične predmete ter hrano in pijačo. 31. maja je neznanec vlomil v izložbeno okno športne trgovine Prokolo v Kamniku in ukradel gorsko kolo znamke SCOTT- ekspert modro-bele barve in dve ročni uri ter tako lastnika oškodoval za okrog 300 tisočakov. Alkohol je botroval več družinskim pretepom. Največkrat so bile žrtve razgre-težev žene in otroci, začelo se je že 1. maja, ko je po prekrokani noči prišel domov pijan mož z Vranje Peči in se takoj lotil razbijanja in pretepanja žene. Ker ni poslušal policistov, naj preneha z razgrajanjem in se jim fizično uprl, so ga odpeljali na Povšetovo. 2. maja zjutraj je na policijsko postajo prišla žena z dvema mlajšima otrokoma, ker jo je doma pretepal pijani mož. in jo nagnal' iz stanovanja. Ko se je nato čez nekaj časa vrnila domov, ker je otroka zeblo, se jc pijani mož vrnil in ponovno grozil. Policisti so zoper razgrajača in pretepača podali predlog sodniku za prekrške. Isti dan so iz. Groharjeve ulice zaprosili za pomoč policijo, ker je tudi tam mož pretepal ženo. V večernih urah je prišel pijan domov ter začel razbijati inventar in se lotil tudi žene. Ker je s kršitvijo nadaljeval tudi ob prihodu policistov, so ga do iz-treznitve poslali na Povšelo-vo. V maju so imeli nekaj dela tudi gorski reševalci, 1. maja so na Kamniškem vrhu pomagali rešiti padalca s Poljske. Nad Veliko planino se mu je nenadoma zaprlo padalo in je z veliko hitrostjo padal po pobočju. Čeprav se je zapletel v drevje, je ostal nepoškodovan. 3. maja jc mati mladeniča iz Kamnika, ki je 24. aprila odšel v gore in se še ni vrnil, poklicala policijo. Sin je ob odhodu vzel s seboj več alpinistične opreme in hrane ter pustil sporočilo, da gre za dva dni v bivak pod Skuto. 4. maja je na to območje odšlo več gorskih reševalcev in dva policista, vendar kljub večkratnim iskalnim akcijam niso našli nobenih sledov za pogrešanim. 10. maja je na poziv ponesrečenca devet gorskih reševalcev in policist gornik odšlo peš od spodnje postaje kabinske žičnice proti Veliki planini: na višini 1250 metrov so naleteli na poškodovanega planinca, ki ga je med hojo v nogo zadela skala in ga tako poškodovala, da sam ni mogel sestopiti. Zato so ga gorski reševalci prinesli v dolino. F. S. V letošnji 10. številki Kamniškega občana je bila objavljena fotografija koče na KRALJEVEM HRIBU, ki mu domačini v narečju pravijo Kralov hrib. To ime je bilo zapisano tudi na enem od zemljevidov, pa po pravilu, da se morajo krajevna imena pisati tako,'kot jih izgovarjajo oziroma govorijo domačini. Hrib, ki je pravzaprav samo manj- žišča pred kočo v smeri proti jugu. V lovski koči je nekdaj prebival korporacijski lovec, pozneje lovski čuvaji lovišča v Kamniški Bistrici. Sedaj pa je oddana v najem in spremenjena v prijazno gostišče, ki slovi z raznovrstno ponudbo, ne samo jedi in pijač, ampak tudi raznih bolj ali manj športnih dejavnosti. Koča in okoli- Žreb je i/.med pravilnih odgovorov i/.bral dopisnico, ki jo je poslal DRAGO KELAVA iz 7J-kove ulice 5 v Kamniku. Nagrado lahko dvigne v knjigarni VELE na Ljubljanski cesti v Kamniku. Tokrat gremo v vzhodni del nase občine, spet malo v višave in sprašujemo, kako se imenuje kraj, kjer stoji na nadmorski višini 1309 m ta pijazna hiša. ša izravnava v pobočju Šim-novca oziroma Velike planine, je svoje ime dobil po kapelici, v kateri so bili nekdaj sveti trije kralji, sedaj pa je tam naslikana kopija brezijanske Marije z Jczuškom. Kapelica stoji ob cesti malo naprej od kri- ca sta sicer predmet denacionalizacije, saj jc bilo pred podržavljenjem vse last Meščanske korporacije Kamnik, ki je vložila zahtevek za njeno vrnitev, vendar tO šc ne pomeni, da ne bo tam šc naprej ostalo gostišče. Svoj odgovor pošljite na dopisnici do 20. junija letos na naslov Kamniški občan, (Javni trg 24, SI-1240 Kamnik. Izmed pravilnih odgovorov bo žreb izbral prejemnika knjižne nagrade, ki jo podarja trgovsko podjetje VELE. ENERGETSKI KOTIČEK ENSVET V KS MEKINJE Predvsem z. namenom, da približamo projekt Energetsko svetovanje (ENSVET) tudi občanom s podeželja, smo konec februarja poškili predsednikom vseh krajevnih skupnosti pismo s ponudbo energetsko svetovalne pisarne (ESP) Kamnik, da po dogovoru organiziramo predavanja in sve-tovanja o varčni rabi energije ludi na terenu Odzvali so se le v KS Mekinje. Ker je pri njih potekala plinifikacija, jih jc zanimala predvsem lema o zemeljskem plinu (ZP) in njegovi uporabi ESP Kamnik je k sodelovanju povabila priznanega strokovnjaka in našega someščana univ. dipl. inž. stroj. Matjaža Malovrha, ki na Gl ZRMK v Ljubljani vodi celoten projekt ENSVET z.a celotno Slovenijo. Pričakovali smo zanimanje in vprašanja občanov tudi v zvezi, s potekom plinifikacije v Mekinjah, zato smo na svetovalni sestanek povabili tudi predstavnika koncesionarja ADRIAPLIN, njihovega komercialista inž. stroj. Rudija Zajca, tudi someščana z Duplice. Predavanja in svetovanja, ki je bilo II. maja v kulturnem domu v Mekinjah, se jc udeležilo 23 krajanov. Povzemam nekaj njihovih vprašanj, ki najbrž zanimajo še koga, ki ni uspel priti na srečanje Kakšna dovoljenja so potrebna za priključek ZP? Tja notranjo predelavo kurilnice na ZP koncesionar zahteva enostaven projekt, katerega izdelavo naročite pri pooblaščenem projektantu strojnih instalacij, na upravni enoti pa jc potrebna vloga za priglasitev del, ki mora vsebovali dokazilo o lastništvu (ZK izpisek), mapno kopijo (izda geod. uprava), projekt preureditve, soglasje ADRIAPIJN-a na projekt in soglasje Solastnikov. Pogoj: s preuredilvenimi deli se ne sme posegati v konstrukcijo objekta, ker je za tak poseg potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje. Koliko je trenutno potrebno plačali za hišni priključek? Višina prispevka za izgradnjo hišnega plinskega priključka je 43.000SIT, kar vključuje do 10 m instalacije od primarnega (uličnega) voda do hiše in glavno plinsko požarno pipo, vsak dodatni meter nad 10 m pomeni 6.030 SI I, omarica pa 12.960 SIT. Koliko se plačuje, če imaš priključek izveden, a ZP še ne koristiš? Nič, dokler se ne odločile /a uporabo ZP. Koliko je potrebno plačati, ko začnemo uporabljati ZP? Odvisno od tarifne skupine, ki so tri. Tarifa je sestavljena iz. fiksnega in variabilnega dela. Za gospodinjski odjem (2. tarifni razred, l. i. srednja poraba, ki je poraba nad 400 mVleto in do 50 kW skupne inštalirane moči) se plača fiksni del (t. i. pavšal) 12.200 SIT/ lelo oz. cca l.(KK) SIT/mcscc. Ta cena pokriva vzdrževanje plinovodnega sistema, stalno dežurno službo (tel.080-12-17), menjavo pli-nomerov na 5 let in odčitavanje plinomerov za obračun. Variabilni del se nanaša na porabo ZP in se plača po porabi, prikazani na števcu, vključuje p.a še ekološko lakso in trošarino. Trenutna cena je 86 SIT/m'. Zaenkrat se pli-nomer odčitava mesečno. Koliko je potrebno plačati izven kurilne sezone, ko ni porabe? Fiksni del cene. Kako kaže primerjava cene ZP s kurilnim oljem (ELKO)? Po koncesijski pogodbi centi ZP ne sme presegati tržne vrednosti ELKO glede na pridobljeno toplotno energijo in način uporabe obeh energentov. Ker je koncesijska pogodba sklenjena z.a 30 let (od leta. ko je koncesijsko omrežje začelo delovati) to pomeni 30 lel ugodnejšo ceno ZP Kaj je potrebno zamenjati v kurilnici za prehod na Z.P? Kotel, gorilnik in dimnik, če je zidan Dimnik saniramo s posebnimi nerjavnimi kovinskim cevmi, ki jih vstavimo v obstoječ zidan dimnik. Kako je s Schiedel dimniki? Koncesionar z.a dimnikarske storitve mora dati izjavo, če je dimnik primeren. Sodobne kurilne naprave na ZP so nizkotem- peralurnc, kar ima za posledico 11 ločanjc vlage v dimniku, zato mo' ra biti dimnik vodolesen. Kako pogosto je potrebno servisiranje gorilca? Pri ELKO najkasneje na porab ličnih 4.000 litrov, pri ZP pa 1 - k rat letno celoten kotel. Kako je s čiščenjem dimnika? Obvezen je pregled oz. čiščenje dimnikov: pri uporabi trdnih go* riv na 2 meseca, pri ELKO 2-krat letno, pri plinu pa l-krat Iclno. čt nimate dokazila o opravljene« pregledu lahko ostanete v prime' ru požara kljub zavarovanju brci zavarovalnine. Alije lahko v istem prostora kotel na premog in na ZP? Lahko, le dimnika morata biti ločena. Alije kotlovnica lahko v kleti? Zfl ZP kihko 1/3 kleti pa Ittoi scgiiti s prezračevalno odprtino nad zunanjo okolico. ZP jc lažji M zraka in se dviga od tal, zalo 1 varnejši od utekočinjenega naftne' ga plina (UNP ali butan-propan. ki je v jeklenkah ali belili cisternah) UNP se v primeru uhajanja zadržuje pri tleh, zato kotlovnica zanj ne sme biti v kleti. Kam se občani lahko obrnejo S vprašanji v zvezi s plinifikacijo? Upravljanje s plinskim omrež' jem je v Kamniku s I. 4. 2001 pre' vzelo podjetje ZARJA KOVlS (tel. 830 86 26), kjer dobite tudi vse informacije v zvezi z noVC gradnjo in vzdrževanjem Ali je kakšna možnost kreditira' nja? Za izvedbo notranje instalaciji-' in nakup trosil za ogrevanje z ZP omogoča koncesionar ADRIAl'' LIN kreditiranje na 2 leti I obrestno mero I'OM+3%, možfljj pa je pridobiti tudi kredit od I k<>' loškega sklada. Zakaj se za ZP plačuje ekološko taksa, če je najčistejše gorivo, Tfi druge energente pa ne? Ekološka taksa se plačuje na vs:1 fosilna goriva (premog, nafta, ZP'' obnovljivi viri (biomasa, sončna, vodna, geotermalna in cncigi.l11 vetra ter plimovanja) pa so oproS' ceni plačevanja takse. 0 ZP kot cnergentu in nap** vali za kurjenje na ZP pa k'l;" drugič. ESP KAMNIK- IVOGAŠPI R|(: energetski svelova^1-' Kamniški OBČAN SPORT - ZANIMIVOSTI 15. junija 2001 13 Prvi pokal mladim kamniškim nogometašem Najboljši med desetimi ekipami v Slivnici pri Mariboru Nedelja, 13. maja, je bil /a 8-lctnc nogometaše Nogometnega kluba Kamnik pomemben dan. V Slivnici pri Mariboru so sc udeležili tekmovanja, na katerem je sodelovalo deset ekip iz RaC, Slivnice, Slovenske Bistrice, Rad vanja in Kamnika. V finalu so se pomerili z, zmagovalci druge skupine. Racami II in jih po izenačenem rezultatu 1:1 premagali v streljanju kazenskih strelov s 7:6. Najmlajši nogometaši Urban Logar; Tadej Rems, Blaž Klemen, David Lukanc, Amir Osmanovič, Peter Jantol, Klemen Prašnikar, David Gregur, Matic Komatar, Kristijan Gradišek, Matic Slabe in Jernej Lakner so bili seveda prvega pokala, ki so ga osvojili z dobrim igralskim znanjem in borbeno igro pod vodstvom trenerja Čazima Saboliča, nadvse veseli. Prav tako pa tudi njihovi starši, ki so svoje nogometne nadebudneže spremljali na tem srečanju. Kamničani so bili povabljeni na sodelovanje na ostalih turnirjih, svoje vrstnike pa so povabili tudi na nogometni turnir najmlajših, ki bo v soboto, 23. junija, na nogometnem igrišču dupliškega Vir-tusa. (fs) Mladi nogometaši NK Kamnika s trenerjem Čazimom Sabotičem so ponosni na svoj prvi pokal, saj jim pomeni veliko spodbudo za bodoče (manjka Matic Komatar). KNJIŽNI MOLJCEK -spodbuda za družinsko branje V mesecu maju je bil zaključek predšolske bralne značke (PBZ) Knjižni moljček, ki jo za kamniško občino pripravljata Matična knjižnica Kamnik in VVZ Antona Medveda. V šolskem letu 2000/01 se jih je udeležilo kar 450 otrok - v večini malih šolarjev, nekaj pa tudi mlajših. Zaključne prireditve - bilo jih je kar pet - so bile v Matični knjižnici Kamnik. Otroci so si Ogledali zanimive predstave Stena Vilarja Gusar Berto in Pikin rojstni dan, potem pa so prejeli se priznanja in balončke. Namen PBZ je spodbuditi starše, da berejo svojim otrokom. Branje knjig otrokom ustvarja toplino in krepi čustvene vezi v clrti- ni. Tako postane poslušanje Pravljic za otroke zelo pomembna razvojna vzpodbudit, knjige pa ustvarjajo most, ki povezuje svet Ol rok in svet odraslih. Vez, ki se vzpostavi med otrokom in starši Ob branju knjig, ima velik čustveni in vzgojni pomen za razvoj odnosa otrok - starši. Starši povečini berejo svojim otrokom v predšolskem in zgodnjem šolskem ob dobju, če berejo tudi sami in je oranje njihova osebna vrednota. PBZ pa teli vzpodbudili in pritegniti k bi 'anju in obiskovanju knjižnice tudi tiste starše, ki sami redkeje posegajo po knjigah. V kolikšni meri Knjižni moljček res motivira starše, da (več in bolj redno) berejo svojim otrokom in kaj starši tudi sicer menijo o PBZ, smo želeli izvedeti z vprašalnikom, ki ga je pripravila Vlasta Horvat iz VVZ Antona Medveda. Vprašalnik je izpolnilo ix% star- šev otrok, ki so v šolskem letu 2000/01 sodelovali pri Knjižnem moljčku. Ker celotna analiza še ni opravljena, navajam samo nekaj zanimivih in hkrati razveseljivih ugotovitev. Seveda nas je zanimalo, zakaj so se starši odločili, da skupaj z otrokom sodelujejo v projektu Knjižni moljček. Izbrali so lahko med sedmimi odgovori. Največ staršev ocenjuje, da sta branje in knjige pomembna vzgojna dejavnika. Drugi najpomembnejši motiv, ki jih je pritegnil k sodelovanju, pa je želja otroku približati otroško literaturo. Najmanj staršev (6%) se je za sodelovanje odločilo, ker so v projektu vkjučeni tudi ostali v skupini. Razveseljivo je, da je skoraj 2/3 staršev že prej bralo otrokom, se bolj pa, da je kar dobro tretjino staršev PBZ spodbudila k bolj rednemu »družinskemu branju«. Povečano zanimanje za branje oirokom v zadnjih letih opažamo tudi v Matični knjižnici. To kaže večja izposoja gradiva in število novo vpisanih predšolskih otrok v knjižnico. Tudi navedeni vprašalnik kaže, da si večina staršev (92%) knjige za PBZ izposoja (tudi) v splošni knjižnici. PBZ je obo-gatitev in razširitev sistematične knjižne vzgoje iz vrtcev in splošnih knjižnic tudi v družinsko okolje. Iz leta v leto naraščajoče število knjižnih moljčkov in zlasti zadovoljstvo vseh, ki pri tem sodelujemo (otrok, staršev, vzgojiteljic.) pa kaže, da družinsko branje ze postaja tlel vsakdana vedno več družin. ANDREJA ŠTORMAN Odbojka DEKLETA USPEŠNA Kamniške odbojkarice so v letošnji sezoni iUwgle cilje, ki so si jih zadale pred začetkom sezone, i> nekaterih kategorijah paso jih celo presegle in prijetno presenetile. Tako so si drugoligašice (članice) v razburljivih kvalifikacijah zagotovile obstanek v drugi ligi Mladinke so v konkurenci ljubljanskih i 'kip //ostale območne prvakinje, na žalost pa so nato naletele na /nemočne ekij/e in izpadle v četrfinalu. Kadet inje so dosegle enega največjih uspehov ženske odbojke, saj so s petim mestom v državi dosegle druga najboljšo uvrstitev v tej kategoriji v Kamniku. Tudi starejše deklice so tekmovale v prvi ligi in na koncu dosegle de 'eto mesto v državi, Prav tako devete so bile tudi mlajše deklice. S temi rezultati so dekleta dokazala, da se v Kamniškem klubu kvalitetno dela, za kar imajo prav gotovo zasluge trenerji ekip Simona Titrk. Irena Pot/lesnik in Aco Kramar. Drugoligašice so v sezono šlarlale s ciljem doseči čim boljša uvrstitev, predvsem pa ostali v ligi, Novi (stari) trenerje namreč sezono začel kar z 19 igralkami, saj je eki/ri pridružil kar nekaj mladih igralk. Svojo priložnost so lako najbolj izkoristile Urša Pod-lesnik in Tinkara Korošec (vodilni igralki ekipe) ter tudi Sebina Ihirakovič in Aiiela Mekič. Na žalost pa se je ekipa skozi celo sezono srečevala z raznimi težavami, od poškodb do prenehanja igranja nekaterih igralk. Tako so jesenski del končale le s petimi tačkami, v spomladanskem delu pa so bile najprijeinejšepresenečenje, saj so premagale tudi Zreče in I 'ahor Maribor ter obema ekipama preprečile najiredovanje v prvo ligo. če bi Kamničanke odigrale prvi del tako, kot so drugega, hi jih letos gledali v prvi ligi, tako pa ostaja grenak priokus. V izi mačet ti ligi si pač niso smele privoščiti takšnih nihanj v prikazanih igrah. Kanec dober, vse dobra, bi se lahko reklo in v klubu že razmišljajo naprej. Če se ho vse iztekla po pričakovanjih, bodo v klubu zadržali vse igralke, ki so igrale le/as, poleg lega pa naj bi za kamniški klub zaigralo tudi nekaj igralk iz Ljubljane. Ob teh okrepil vali bi se apetiti ekipe seveda povečali.,. Tudi v ostalih kategorijah pričakujejo podobne rezu/tale kol letos, padec je pričakovati le v kadetski ekipi, saj prihaja do menjave generacije. Ob koncu se dekleta seveda zahvaljujejo vsem sponzorjem (Mercalor, picerija Murka, (,'oldi, Impulz), ki so imeli posluh za edini kolektivni ženski Šport v Kamniku. Na koncu upamo, da se bodo izšli vsi načrti v klubu in da bomo v prihodnji sezoni spremljali še boljše igre Kamničank, ki jih je že letos bodrila najštevilčnejša publika na tekmah druge lige. ib Cico 1. Tekmovanje v plezanju Izlet na letališče Brnik Deveti maj, sončna sreda, za male šolarje iz Kamnika in Tuhinja ni bil navaden dan. Mladi radovedneži so si skupaj z vzgojiteljicama ogledali letališče Brnik, in sicer ne, kot si ga ima možnost ogledati navaden turist, ampak nam je bolj podroben vpogled v največje slovensko letališče omogočil gospod Rajko Kalan. Pot nas je vodila iz Tuhinja proti Kamniku in do Brnika, vmes pa se nam je pridružil »organizator« naše male avanture. Najprej smo si na razgledni terasi ogledali nekaj vzletov, nato pa smo se z zanimanjem odpravili do naše prve postaje, do gasilcev. Tam so nas prijazno sprejeli, nam razkazali gasilske avtomobile in odgovorili na nekaj vprašanj. Poslovili smo se, nato pa si šli ogledal i Z . -"■>■-,,!....... v#r- ■■■■■.......•'■> "•rinek s podelitve priznanj knjižnim moljckom letalo slovenske vlade, V bližini je bil hanger, ki je bil na žalost prazen, zato se nismo mogli sprehoditi skozi letalo, ampak zaradi tega nismo bili preveč potrti, saj smo vedeli, da bomo videli še veliko stvari. Naslednja postaja je bila garaža zimske opreme in ogled ogromnih plugov ter ostalih stvari, potrebnih, da letališče lahko normalno obratuje tudi pozimi, ko zapade sneg. Odpravili smo sc šc do skladišča hrane in pijače, ki potuje skupaj s potniki za boljše počutje pri poletih na daljše razdalje. Tudi tu so nas prijazno sprejeli, nam postregli s sokom, dobili pa smo še vsak svojo revijo in prospekt o letališču. Za konec izleta smo prihranili helikopterje. Imeli pa smo srečo, saj smo videli še štiri vojaška letaki. Sprehodili smo se mimo dveh helikopterjev, modela enega izmeti prvih motornih letal, ki ga je zgradil Slovenec Edvard Rusjan, mimo nekaj letal slovenske vojske ter prišli do helikopterja, v katerem je vsak od otrok na svoji koži občutil, kako jc sedeli v njem. Z letališkim avtobusom smo se odpeljali nazaj na začetek naše poti in se poslovili od letališča. Seveda smo bili utrujeni in smo se morali malce tudi spočili, kar smo storili ob starejšem letalu, ki pozdravlja ljudi na vhodu v letališče. Vzgojiteljici Nataša Eanišek in Jožica Klemen V okviru svoje dejavnosti in za njeno popestritev je AO Kamnik v soboto, 19. maja organiziral tudi interno tekmovanje v hitrostno-spretnost nem plezanju v plezalnem vrtcu na Pcrovem. Ker je tam stenica res miniaturna, so dolžino smeri povečali tako, da je bilo potrebno večkrat preplezati prečnico in to fantje po petkrat, dekleta pa po trikrat. Za vsak padec iz smeri pa so morali fantje naredii po pet »kazenskih« sklec, dekleta pa po dve. Pri moških je zmagal »veteran« Matjaž VViegele, ki je med prvomajskimi prazniki terniral na Sardiniji, pri dekletih pa novi up kamniškega ženskega prostega oziroma športnega plezanja, Mir jam Marinko. Po uspešni tekmi je bilo prijetno družabno srečanje tekmovalcev in drugih članov odseka. Na Aljasko V sredo, 23. maja 2001 sta na Aljasko odpotovala Klemen Mali in Marko Prezclj. Vrnitev predvidevata konec junija oziroma v začetku julija. Prvi bo v gorah Kitchatna Spires, ki je še v območju narodnega parka Denali (Mount McKinlev) skupaj z Američanom Timom Ciosekom v granitnih stolpih, visokih tudi do 1000 m in, ki imajo okoli 3(XX) m nadmorske višine, poskusil preplezati nekaj novih smeri. Za to bo kar veliko možnosti, saj je to področje alpinistično oziroma plczalsko praktično še neobdelano. Marko Prezclj pa načrtuje plezanje v kombiniranem svetu, torej v snegu in ledu bliže samega Denalija (6194 m), najvišjega vrha Severne Amerike. V pettisočakih Hunterju, Eroekarju pa tudi šc kje drugje namerava skupaj z Američanom Stephanom Kocho preplezati tudi kakšno novo smer. Novi alpinisti A O Kamnik V petek in soboto, 11. in 12. maja letos so bili v Koči na Gozdu pod Vršičem letošnji izpiti za pridobitev naziv alpinista, ki jih je organizirala Komisija za alpinizem PZS. Na izpit se je prijavilo več kot 50 alpinističnih pripravnikov iz cele Slovenije, ki so izpolnili pogoje (določen staž, opravljeno minimalno število ustreznih tur, zrelost oziroma mnenje odseka), med njimi tudi trije iz Kamnika. Dvema je uspelo izpit opraviti takoj, eden pa ima še tako majhen dolg, da lahko upravičeno pričakujemo, da bo kamniški AO v decembru med svoje vrste s tradicionalnim »alpinističnim« krstom, ki je zadnjih nekaj let v decembru na Kamniškem sedlu, sprejel Jerneja Laniška, Jureta Prczlja in Ivana Resnika. Novi alpinistični inštruktorji Če hočemo imeti dobre alpiniste, je potrebno imeti tudi dober vzgojni kader. Za to skrbi Podkomisija za vzgojo in izobraževanje pri Komisiji za alpinizem Planinske zveze Slovenije, ki je v dneh od 10. do 13. maja letos na Okrešlju izvedla izpite za alpinistične inštruktorje (Al). I/ kamniškega alpinističnega odseka so sc »cli izpitov ude ležili trije člani, ki so bili (udi uspešni, lako bodo za vzgojo novih alpinistov, pa tudi plezalcev, poleg drugih Al, ki jih je v kaninr.t je|če DN opreme 75 24 958 010 Delovni čas: ponedeljek - petek: od 8. do 12. ure in od 14. do 18. ure sobota: od 8. do 12. ure LANEN CVET ZlNSKt tekstilna trgovina Mmicf rd 0dLW- Moste 74, PRI KOMENDI „ U ' tel.: 01/8341-660 K0KAV0V MAJICE s kratkimi rokavi KRATKE HLAČE USNJEN! PASOVI ™m NOGAVICE SP00Wtfttt - IN ŠE MARSIKA3 DOBITE p\Zr\Mt V TRGOVINI LANEN CVET od 9h do 19h, ob sobotah od 8h do 13h □ Qfl(B(BQD(B(SQDn ai I □ ti L A K A RD gonilna JWak ^j.ans.z