^DIDAKTIČNI iZZiVi Drago Meglič, II. gimnazija Maribor ii mM iiinflik v v NIVOJSKI POUK SLOVENSČINE V GIMNAZIJSKEM PROGRAMU SREDNJEGA IZOBRAŽEVANJA 1 Uvod 1.1 Predstavitev projektno-raziskovalnega oddelka S šolskim letom 2010/11 je II. gimnazija Maribor v svoj izobraževalni pro gram kot novost v slovenskem srednješolskem gimnazijskem izo braževanju uspešno uvedla projektno-raziskovalni oddelek, katere ga glavna smernica je omogočanje ustvarjalnejšega, spodbudnejšega in vznemirljivejšega učnega okolja, kot ga trenutno ponujajo uveljavljeni gimnazijski programi, saj projektno-raziskovalni oddelek temelji na razvijanju veščin in sposobnosti v okviru pomenske, smiselne dejavnosti in razumljive povratne informacije, znotraj katere je spremenjena tudi vloga učitelja, ki iz predavateljske drže prevzema vlogo mentorja (tutorja). Mentor tako spodbuja dijakovo samoiniciativnost, usmerja njegov napredek ter omogoča, da bo dijak varno stopal v raziskovanje, preučevanje in spoznavanje sveta. Uvedba oddelka je za zavod veliko priznanje in odgovornost, hkrati pa dopušča veliko mero avtonomije. Šola samostojno (v okviru zakonskih določil in učnih načrtov za gimnazije) sestavi program oddelka, avtonomni pa so tudi učitelji pri organizaciji in izvedbi učnega procesa (izbira didaktičnih strategij, vsebinskih enot, načini preverjanja in ocenjevanja znanja itn.).1 Ne nazadnje oddelek pomeni tudi večjo avtonomijo dijakov, ki (lahko) sooblikujejo program (npr. pri slovenščini - obravnava vsebinskih enot pouka književnosti, ki jih ne le izberejo dijaki sami, temveč tudi prevzemajo vlogo učitelja in sami izvedejo učne sklope). lonenu« podpičje m "C 1.2 Pouk slovenščine v projektno-raziskovalnem oddelku Učno-vzgojni proces v projektno-raziskovalnem oddelku je od šolskega letu 2011/12 bistveno spremenjen tudi pri slovenščini. Dijaki so se na podlagi anketnega vprašalnika, individualnega intervjuja ter mnenja učitelja slovenščine ob koncu šolskega leta 2010/11 (1. letnik) opredelili za eno izmed 1 Natančno je program projektno-raziskovalnega gimnazijskega oddelka zapisan in predstavljen v internem vodniku II. gimnazije Maribor. 26 SLOVENŠČINA V ŠOLI, 2015 XVIII. letnik, številka 1 ravni - osnovno ali višjo -, v kateri želijo sodelovati pri pouku slovenščine. Analiza je pokazala, da se za višjo raven odločajo dijaki, ki raje berejo, ki pišejo umetnostna besedila (predvsem poezijo), ki so nasploh dov-zetnejši za književnost (in imajo slovenščino radi). Nivojskega pouka so sicer dijaki vajeni že iz osnovne šole (tri ravni v 8. in 9. razredu: nižja, osnovna in višja raven) in iz prvega letnika pri tujih jezikih (osnovna in višja raven), zato pri slovenščini taka oblika pomeni učinkovito povezavo med osnovno in srednjo šolo, med katerima pogosto zeva preglobok prepad. Dijaki so bili že pred tem seznanjeni z učnim načrtom oddelka, ki sta ga skupaj pripravila oba učitelja, predvidena za delo v oddelku. Učni načrt za obe nivojski skupini se ne razlikuje glede na pričakovane dosežke znanja (rezultate) in cilje, ampak se razlikujeta predvsem v poti, po kateri dijaki dosežejo cilje, ter v sestavi nekaterih tematskih sklopov (višja raven). Pouk poteka v dveh manjših skupinah (15 oz. 16 dijakov), kar omogoča (učinkovitejšo) uporabo različnih didaktičnih strategij (oblik in metod dela), več samoiniciativnega dela dijakov, aktivnejše vključevanje izobraževalno-ko-munikacijske tehnologije in večjo pestrost didaktičnih vsebin - predvidoma predvsem za višjo nivojsko skupino. Nivojskost pa v nobenem primeru ne pomeni različnosti kriterijev preverjanja in ocenjevanja znanja. Taka oblika pouka je za šolo (in dijake) ustreznejša zaradi individualno usmerjenega pouka, ki bolj (in zaradi manjših skupin) omogoča učinkovitejše doseganje standardov znanja. Dijaki niso le prejemniki informacij, ki jih morajo reproducirati, ampak postanejo soodgovorni za lastni proces pridobivanja znanja. Preglednica prikazuje nekaj primerov učnih vsebin, ki so za obe nivojski skupini enake, a pri višji nekoliko poglobljene in predvsem pridobljene po drugačni poti. ^Preglednica 1: Primeri obravnave posameznih učnih vsebin po nivojih Učni sklop Osnovna raven Višja raven SLOVENSKA ROMANTIKA (2. letnik, »Klasični« govorni nastop, Skupinski govorni nastopi šolsko leto 2011/12) F. Prešeren: Krst pri Savici (ali v dvojicah) z razširjeno 1. Slovenska romantika (predstavitev avtorjevega problematiko - Črtomir med 2. Prešeren: Hčere svet življenja in dela, literarnega poganstvom in katolicizmom 3. Prešeren: Slovo od mladosti obdobja slovenske romantike, (primerjalno F. Prešeren: Krst 4. Prešeren: Sonetje nesreče notranja in zunanja zgradba pri Savici + D. Smole: Krst pri 5. Prešeren: Sonetni venec besedila s povzetkom vsebine, Savici) 6. Prešeren: Krst pri Savici utemeljeno mnenje 7. Prešeren: Pevcu o prebranem) 8. Prešeren: Nezakonska mati 9. Prešeren: Zdravljica 10. Prešeren: Neiztrohnjeno srce 11. Preverjanje znanja 12. Govorni nastopi Drago Meglič NIVOJSKI POUK SLOVENŠČINE V GIMNAZIJSKEM PROGRAMU SREDNJEGA IZOBRAŽEVANJA 27 Učni sklop Osnovna raven Višja raven OD BESEDE PREK SLOVARJEV DO BESEDILA (2. letnik, šolsko leto 2011/12) 1. Tvarna stran besed 2. Tvarna stran izgovorjenih besed; tvarna stran zapisanih besed 3. Slovarji 4. Uporaba Slovarja slovenskega knjižnega jezika 5. Besedilo 6. Dvogovorna besedila; pogajalni pogovor 7. Enogovorna besedila; referat 8. Pripovedovalna besedila; publicistično besedilo 9. Reportaža 10. Življenjepis 11. Javno obvestilo, vabilo, zahvala, opravičilo 12. Preverjanje znanja 13. Pisno ocenjevanje znanja - branje in razčlenitev neumetnostnega besedila 14. Analiza pisnega ocenjevanja znanja Obravnava tematskega sklopa - branje in razčlenitev neumetnostnega besedila (publicistično besedilo) Razredni projekt - samostojni izbor besedila (iz tiskanih ali elektronskih medijev), analiza, interpretacija, tvorjenje nalog različnih jezikovnih ravnin, naloga tvorjenja NUB, določitev kriterijev vrednotenja ...; reševanje, kritični prijatelj, analiza ... SLOVENSKA KNJIŽEVNOST MED OBEMA VOJNAMA (3. letnik, šolsko leto 2012/13) 1. Slovenska književnost v prvi polovici 20. stoletja 2. Kosovel: Slutnja/Balada 3. Kosovel: Ekstaza smrti/Nokturno 4. Kosovel: Pesem št. X/Kons 5 5. Pregelj: Matkova Tina 6. Grum: Dogodek v mestu Gogi 7. Prežih: Boj na požiralniku/ Samorastniki 8. Miško Kranjec: Režonja na svojem 9. Bartol: Alamut 10. B. Vodušek: Oljčni vrt/Bleščeča tihota visokega dne/Vodnik: Pomladna pesem/Večerni oblaki 11. Kajuh: Bosa pojdiva/Bor: Srečanje 12. Balantič: Zasuta usta/Nečisti čas/Hribovšek: Jabolko na mizi/ Osamelost 13. Preverjanje znanja Branje in razčlenitev UB: Slavko Grum: Dogodek v mestu Gogi (učni list) Besedilna naloga esejskega tipa: MONTAŽNA SCENA GOGOVSKIH TRAVM (Pojasnite razmerje med dialogom in didaskalijami. Kako je zgrajeno dogajalno prizorišče? Zakaj se je Grum odločil za to? Kako se v montažni postavitvi izražajo gogovske osebnosti? Katera je njihova skupna lastnost? Izberite eno izmed oseb, opišite njeno zgodbo in se do nje moralno opredelite.) 28 SLOVENŠČINA V ŠOLI, 2015 XVIII. letnik, številka 1 Učni sklop SLOVENSKA MODERNA (3. letnik, šolsko leto 2012/13) 1. Slovenska moderna 2. Kette: Na trgu 3. Murn: Pesem o ajdi aH Ko dobrave se mrače 4. Župančič: Duma aH Ti skrivnostni moj cvet 5. Cankar: Hiša Marije Pomočnice 6. Cankar: Gospod stotnik/Kostanj posebne sorte 7. Cankar: Pohujšanje v dolini šentflorjanski 8. Cankar: Kralj na Betajnovi 9. Gradnik: Pisma (1., 5., 7.) 10. Zofka Kveder: Misterij žene 11. Govorni nastopi 12. Preverjanje znanja 13. Pisno ocenjevanje znanja - esej (Cankar: Kralj na Betajnovi, Pohujšanje v dolini šentflorjanski) 14. Analiza pisnega ocenjevanja znanja 15. Ustno ocenjevanje znanja Osnovna raven Višja raven Zakaj je ustvaril bog (Cankar) dolino šentflorjansko? - vodena debata o Cankarjevi kritični drži do slovenskega malomeščanstva (družbene razmere, motivno-tematska zasnova del, biografski elementi ...): učitelj moderator, dijaki razpravljala Življenje in delo Ivana Cankarja (ogled filma, vir: http://gradiva. txt.si/slovenscina/slovenscina-za-gimnazije-srednje-sole/3-letnik/modena/-ivan-cankar-na-klancu/o-avtorju-74/; reševanje učnih listov s pomočjo svetovnega spleta, predstavitev, vrednotenje) Dijaki imajo po dogovoru z učiteljem slovenščine možnost menjave nivojs-ke skupine ob koncu prvega ocenjevalnega obdobja oz. šolskega leta, če njihova pričakovanja niso izpolnjena oz. niso zadovoljni z učnimi rezultati, načinom dela ipd. Na II. gimnaziji se je v štirih letih »zgodila« samo ena menjava nivojske skupine (z osnovne ravni na višjo), praviloma namreč dijaki ostanejo pri prvotno izbrani skupini. 2 Osrednji del Osrednji del prispevka predstavlja nekatere didaktične modele učnega procesa v višji nivojski skupini, sklop pod delovnim naslovom Književnost na robu literarnega kanona, raziskovalne naloge, naloge esejskega tipa in skupne razredne projekte. 2.1 Razredno projektno učno delo Dijaki so namesto klasičnih govornih nastopov (ki so obvezna sestavina ocenjevanja v splošnem programu) s podrobno predstavitvijo avtorja, književnega obdobja, v katerem je nastalo delo, ter z analizo notranje in zunanje zgradbe literarnega dela opravili manjše raziskovalno-problemske projekte na različne književne teme (preglednica 1) z uporabo znanja osnov raziskovalnega dela. Drago Meglič NIVOJSKI POUK SLOVENŠČINE V GIMNAZIJSKEM PROGRAMU SREDNJEGA IZOBRAŽEVANJA 29 Cilj projektnega učnega dela je bil razširiti in povezati branje leposlovja z različnimi vidiki njegovega sprejemanja (literarna teorija, literarna zgodovina, filmske uprizoritve), predvsem pa osvetliti teme z lastnimi interpretacijami (dialoškost branja). Pri tem so se dijaki navajali na delo z viri (uporabljali so različne tehnike zbiranja podatkov in virov), na učinkovito interpretacijo in sintezo podatkov ter prepoznavali uporabnost in vrednost podatkov, kar je ena od Marzanovih taksonomskih stopenj znanja.2 Končni rezultat projektnega učnega dela ne pomeni glavnega cilja projektnega dela, temveč je le sredstvo za doseganje določenih vzgojno-izobra-ževalnih ciljev. V tem je bistvena razlika med projektnim učnim delom in projekti. Cilj je le motivacijski naboj za povečano dejavnost dijakov. Nekateri dijaki so projektne učne naloge tako izdelovali v dvojicah, predstavitve pa so potekale v obliki delavnic pod vodstvom dijakov. Tako so bili v projekt vsakič vpeti vsi dijaki v skupini. Pri projektnem učnem delu uporabimo tematsko-problemski pristop. Nalogo zastavimo v obliki problema, ki ga skozi faze projekta rešujemo in pripeljemo do konkretnega izdelka (poročilo, predstavitev, esej). Pri tem je treba reševati problem celovito in prestopiti meje posameznih učnih predmetov. Vsebina, ki jo postavimo kot problem, je vzeta »iz življenja« in je resnična (vseživljenjsko učenje). Pri povezovanju teorije in prakse dejavnost pogosto seže tudi iz šolskega prostora in okvirov klasičnega pouka (knjižnice, arhivi, filmska produkcija, svetovni splet). ^Preglednica 2: Književnost - raziskovalno-problemski projekti Naslov književnega dela Tema raziskovalnega projekta Prešeren: Poezije Literarni vplivi na pesništvo Franceta Prešerna F. Prešeren: Krst pri Savici Črtomir med poganstvom in D. Smole: Krst pri Savici katolicizmom J. Turnograjska: Nedolžnost in Prva slovenska pisateljica ali zgolj sila trivialna avtorica? Gogolj: Revizor Kritika družbe v komediji značajev Molière: Tartuffe Zola: Beznica Blišč in beda pariškega predmestja Jurčič: Veronika Deseniška Slovenska tragedija v obdobju med romantiko in realizmom Kratka proza slovenskega Razvoj slovenske kratke proze od realizma realizma do ekspresionizma Tavčar: Cvetje v jeseni Cvetje v jeseni v romanu in na filmskem platnu - primerjalna analiza Levstik: Popotovanje iz Litije do Levstikov model slovenskega Čateža + Martin Krpan z Vrha pripovedništva v teoriji in praksi 2 V: R. Marzano in sod., 1993; priredili Z. Rutar Ilc in S. Sentočnik. 30 SLOVENŠČINA V ŠOLI, 2015 XVIII. letnik, številka 1 2.2 Književnost na robu literarnega kanona Tako naslovljeni učni sklop je nastal na predlog dijakov in obravnava književnost, ki je glede na učni načrt obrobnega značaja, zanje pa nikakor ne nepomembna. Izjema je le perzijska lirika, ki se jo obravnava v prvem letniku v sklopu orientalske književnosti, ostali izbor pa nosi značilnosti fantastične mladinske književnosti, ki je ni v učnem načrtu za gimnazije (npr. t. i. vampirska in čarovniška književnost, fantazijski svetovi - Richelle Mead: Vampirska akademija, Stephenie Meyer: Somrak, J. K. Rowling: Harry Potter, Tolkien: Gospodar prstanov). Tovrstna književnost je med srednješolci (predvsem dekleti) še vedno precej priljubljena. Organizacija pouka (manjše skupine) to omogoča, kajti precej manj ur je namenjenih ustnemu ocenjevanju znanja, obravnavana snovi pa ob večjem deležu dijakov poteka hitreje in učinkoviteje. Ko se otroci kot bralci razvijajo, preidejo različne faze branja (npr. obvezna faza branja trivialne književnosti), dokler se kot bralci dokončno ne oblikujejo. Izbor dijakov (preglednica 3) kaže na (še vedno močno prisotno) priljubljenost množične književnosti, ki je v precejšnji meri sicer še vedno dokaj trivialna oz. na meji trivialnosti, a prav zaradi bralnega razvoja ravno tako pomembna (vampirska književnost, okultna čarovniška dela). Tudi če otroci berejo trivialno književnost, je to še vedno bolje, kot da ne berejo, sposobnejši bralci pa bodo slej ko prej znali ločiti zrnje od plev oz. prepoznati in oblikovati lastna merila za vrednotenje književnosti. Dijaki v obravnavanem tematskem sklopu delujejo medpredmetno in interdisciplinarno; raziščejo zgodovinske, literarnozgodovinske in socialne okoliščine nastajanja besedil, njihov vpliv na poznejše (književne) rodove in povežejo besedno umetnost tudi s filmom. Avtonomni pa niso samo pri izbiri teme, ampak tudi pri načinu predstavitve (bralne delavnice, predstavitev na prosojnicah in s filmskimi odlomki, učni listi ob poslušanju/gledanju, literarno ustvarjanje in poustvarjanje). ^Preglednica 3: Izbrani tematski sklopi v projektu Književnost na robu literarnega kanona Tema (delo v dvojicah) Sodobna vampirska književnost Fantastični Tolkienov svet fantazije Perzijska lirika Prezrta mladinska književnost 2.3 Raziskovalne naloge Osnove raziskovalnega dela v prvem letniku obsegajo spoznavanje metodologije raziskovalnega dela in poklica raziskovalca. Vključujejo tudi obisk in praktično delo v znanstvenoraziskovalni ustanovi. Dijaki, ki že imajo izkušnje, lahko pod vodstvom mentorjev začnejo s samostojno raziskavo. Vsi dijaki v projektno-raziskovalnem oddelku so v okviru ur obveznih izbirnih vsebin in projektnega učnega dela deležni sistematičnega podajan- Drago Meglič NIVOJSKI POUK SLOVENŠČINE V GIMNAZIJSKEM PROGRAMU SREDNJEGA IZOBRAŽEVANJA 31 ja osnov raziskovalnega dela in spodbujanj v smeri, da tudi sami napišejo raziskovalni esej ali raziskovalno nalogo. Načrtovanje raziskave se začne v drugem letniku in konča z zagovorom eseja oz. naloge v tretjem letniku. Vsak dijak v tem okviru zapiše svoj načrt raziskovalnega dela (raziskovalno področje, tema, mentor), terminski načrt, usklajen z obveznostmi njegovega mentorja, do konca drugega letnika odda v celoti napisan esej ali raziskovalno nalogo (dogovor z mentorjem), po dogovoru z mentorjem nadaljuje z raziskavo v tretjem letniku in jo javno predstavi. In kaj sploh je raziskovalna naloga? Martin Mulej piše: »Raziskovalna naloga je pojem, ki se navezuje na raziskovanje. Njegova opredelitev je 'iskanje novih spoznanj', ki so po vsebini ali metodi nova (izvirna) vsaj za avtorja/ico/ je/ice. V raziskovalni nalogi torej avtorji poskušajo pridobiti in izraziti za njih nova spoznanja in pri tem uporabiti metode, kot so laboratorijski in drugi poskusi, proučevanje pisnih virov, pogovori z izkušenimi ljudmi, drugimi poznavalci raziskovalne tehnike ipd.«3 Raziskovalna dejavnost od dijakov zahteva poglobljen pristop k izbrani snovi in poteka individualno (postavitev teze raziskovalne naloge, raziskovanje in zbiranje podatkov, preučevanje virov in literature, vnašanje in obdelava podatkov, sinteza in oblikovanje naloge). Učitelj mentor prevzema vlogo usmerjevalca dela in informatorja (o podatkih, virih, metodah raziskovalnega dela ipd.). Raziskovalne naloge pomembno prispevajo k povečanju kakovosti in trajnosti znanja, spodbujajo širjenje nabora znanj, procesov in veščin ter razvijajo samostojno, ustvarjalno in kritično mišljenje ter presojanje, kar naj bi se odrazilo v usposobljenosti za dovolj samozavestno spopadanje z življenjskimi težavami in za njihovo reševanje. Kot piše Mariza Skvarč, teh ciljev ni mogoče doseči, če poučevanje poteka le kot prenašanje znanja, pri čemer je učitelj prenašalec in učenec sprejemnik, ampak mora biti poučevanje ustvarjanje okoliščin za odkrivanje in izgrajevanje znanja, pri čemer je učitelj predvsem usmerjevalec in spodbujevalec.4 V preglednici 4 so navedeni naslovi raziskovalnih nalog s področja slovenščine, ki so jih opravili dijaki v projektno-raziskovalnem oddelku. ^Preglednica 4: Raziskovalne naloge pri slovenščini (2. letnik, višja raven) Naslov raziskovalne naloge Vampirska književnost od grofa Dracule do Edwarda Mullena Črtomir med poganstvom in katolicizmom - primerjava in razvoj Črtomirjevega lika (pri Francetu Prešernu in Dominiku Smoletu) *Naloga je bila najprej pripravljena v obliki govornega nastopa, nato pa razširjena v raziskovalno nalogo. Grumov Dogodek v mestu Gogi med modernim in tradicionalnim Budizem v književnosti 3 Mulej, 2007. 4 Skvarč, 2004. 32 SLOVENŠČINA V ŠOLI, 2015 XVIII. letnik, številka 1 2.4 Naloge esejskega tipa Naloge esejskega tipa pri pouku književnosti so usmerjene v višje spoznavne cilje (z njimi ne preverjamo le poznavanja osnovnih dejstev) in omogočajo razvijanje višjih taksonomskih stopenj po Bloomovi taksonomiji znanj. Dijaki z njimi ne le spoznavajo in usvajajo literarnovednega znanja (poznavanje, razumevanje), ampak ga predvsem uporabljajo in nadgrajujejo - prehajajo od preprostega do kompleksnega od konkretnega do abstraktnega (uporaba, analiza, sinteza, vrednotenje). Dijaki tako samostojno zaznavajo in opredeljujejo probleme ter iščejo poti za njihovo reševanje. Tako dijaki vsebinske cilje nadgrajujejo in povezujejo s procesnimi znanji - poudarek je na ustvarjanju, sodelovanju, raziskovanju, izpopolnjevanju, razširjanju vsebinskih znanj - da postanejo pomembna za življenje, tj. vseživljenjska znanja.5 Naloge esejskega tipa veliko prispevajo k razvijanju kompleksnega znanja (znanja na kognitivnem, verbalnem, socializacijskem, motoričnem in kompenzatornem področju ter na področju samourejanja) in problemskega znanja (prepoznavanje in oblikovanje problema, preverjanje podatkov, izbiranje strategij reševanja, uporaba znanja ter miselnih veščin). Dijaki se ob tovrstnih nalogah vseskozi pripravljajo tudi na pisanje šolskega eseja; privajajo se različnih načinov razvijanja teme (pojasnjevanje, opredeljevanje, ovrednotenje, primerjanje, utemeljevanje itn.), navajanja podatkov iz besedila (in citiranja) oz. sklicevanja na besedilo, povzemanja in strnje-vanja vsebine, predvsem pa na lastno identifikacijo z besedilno (književno) stvarnostjo. Dijaki v krajših esejskih besedilih razvijajo književnorecepcijske zmožnosti, katerih razvijanje je temeljni cilj srednješolskega pouka književnosti. Kot piše Boža Krakar Vogel, naj bi dijak v esejski nalogi pokazal bodisi zmožnost literarnega branja (lastne interpretacije leposlovnega besedila na ravni doživljanja, razumevanja, vrednotenja in izražanja) bodisi zmožnost literarnega raziskovanja (primerjalno problemskega obravnavanja prebranih književnih del) na ravni primerjanja, razvrščanja, sklepanja in vrednotenja.6 Preglednica prikazuje nekaj primerov nalog esejskega tipa, ki so jih dijaki pisali v drugem letniku. ^Preglednica 5: Primeri nalog esejskega tipa Primeri nalog esejskega tipa Heinrich Heine: Lorelei Ali je ljubezen lahko tako močna, da vodi v pogubo? Pojasnite svoje razumevanje usodne ljubezni, povzemite zgodbo o Lorelei in ovrednotite osrednji ženski lik. Ali je Lorelei usodna ženska ali ne? Zakaj? Svoje mnenje utemeljite. 5 O tem pišeta Sentočnik in Rutar Ilc [2001]. 6 Krakar Vogel, gradivo je dostopno na svetovnem spletu. Drago Meglič NIVOJSKI POUK SLOVENŠČINE V GIMNAZIJSKEM PROGRAMU SREDNJEGA IZOBRAŽEVANJA 33 Primeri nalog esejskega tipa France Prešeren: Nezakonska mati Pojasnite družbeni odnos do nezakonskih mater v času Prešernovega življenja (citati). Ta odnos primerjajte z današnjim. Navedite, kdo (v pesmi) ne odobrava materine nezakonske zveze in zakaj. Predstavite odnos nezakonske matere do otroka (citati) in besedilu napišite izviren naslov. Motiv pevca v Prekopu in Neiztrohnjenem srcu V pesnitvah Prekop in Neiztrohnjeno srce Prešeren obravnava poetološko tematiko. Opišite »zgodbo« pevca iz Prekopa in pojasnite, kako se zgodba motivno nadaljuje v pesmi Neiztrohnjeno srce. Obema pesnitvama določite književno vrsto (zvrst) in svoje mnenje utemeljite. Primerjalno opišite tudi zunanjo zgradbo pesnitev in razložite, v katero Prešernovo ustvarjalno obdobje ju uvrščamo. Katere značilnosti obdobij kažeta pesnitvi? 2.5 Skupni razredni projekti Dijaki projektno-raziskovalnega oddelka so v šolskem letu 2010/11 izvedli tri celoletne razredne projekte - izdaja pesniške zbirke Preklopi na molto grave (sodelovalo je osem dijakinj), uprizoritev avtorske stand up komedije 5deklet.net7 (sedem dijakinj) in uprizoritev komedije Bolniška v okviru projekta Oživljene besede spomina - Oblivion, ki je potekal skupaj s varovanci Doma Danice Vogrinec Maribor (štiri dijaki in trije starostniki). V šolskem letu 2011/12 so dijaki višje ravni pripravili dva večja projekta (preglednica 6): lastno gledališko predstavo, sestavljeno iz individualnih zapisov, razmišljanj o temah, s katerimi je prežeto njihovo življenje in so zato jim najbliže (šola, prijatelji, starši, ljubezen, prijateljstvo). Dijaki so »kolaže« zlepili v celoto (kar je na odru potekalo v obliki samostojnih monologov), napisali vmesno povezovalno besedilo (rdečo nit predstave) in predstavo opremili z glasbo, scenografijo, kostumografijo itn., skratka iz ustvarjanja dramske predloge so prešli vse faze ustvarjanja gledališke predstave do končne postavitve na oder in uprizoritve. Tako so se uresničevali tudi cilji »gledališke vzgoje«: vpeljevanje mladih v svet gledališke igre, pri čemer najdejo svoje ustvarjalne potenciale, privzgajanje odgovornosti in delovnih navad ter navajanje na medsebojno sodelovanje (tudi medgeneracijsko) in javno nastopanje. Prav tako so dijaki nadaljevali s pisanjem umetnostnih besedil (pesmi in krajših pripovednih sestavkov, pesmi v prozi itn.), kar je ob koncu leta izšlo v razredni knjižni zbirki. Ob »prostih pesniških oblikah« so se preizkušali tudi v pisanju klasičnih oblik, npr. soneta, gazele, glose, oktave, s čimer so pridobivali literarnovedno znanje (metrična shema, rima, notranja in zunanja zgradba, sporočilnost, motivi in teme). I 7 Avtor Drago Meglic. 34 SLOVENŠČINA V ŠOLI, 2015 XVIII. letnik, številka 1 ^Preglednica 6: Skupni razredni projekti projektno-raziskovalnega oddelka Šolsko leto 2010/11 Šolsko leto 2011/12 Preklopi na molto grave (pesniška zbirka) Pesniška zbirka 5deklet.net (gledališka predstava) Gledališka predstava Bolniška (gledališka predstava v okviru projekta Oživljene besede spomina - Oblivion) Pesniška zbirka Preklopi na molto grave je bila poimenovana po verzu v pesmi Tempo dijakinje Alje Lapuh. Pesem prilagam z avtoričinim dovoljenjem. Alja Lapuh: Tempo Ko bi ti lahko z golo roko izdrla srce. Še bijoče. Ne bi ga prebodla. Le opazovala bi ga. In se spraševala, kaj naredi, ko začuti mene. Gotovo preklopi na molto grave. Nikoli na presto. Sklep Uvedba nivojskega pouka pri slovenščini v program splošne gimnazije povzroča številne polemike, praksa s projektno-raziskovalnim oddelkom pa dokazuje, da nivojski pouk prinaša več prednosti kot slabosti; ne le da dijaki višje ravni svoje znanje pridobivajo kompleksno in procesno, ampak so (so) odgovorni tudi za lastni učni proces. Pouk v manjši skupini omogoča aktivnejše delo, višjo stopnjo dijakove udeležbe in sodelovanja v fazi oblikovanja učnega procesa in ažurno povratno informacijo. Pestrost didaktičnih strategij (oblik in metod dela), uporaba različnih virov informacij, interdisciplinarnost in medpredmetno povezovanje pa prispevajo k večji motiviranosti in pridobivanju znanja za življenje (vse-življenjsko učenje). Izkušnje z nivojskim poukom so se kot učinkovita praksa pokazale tudi pri izvajanju različnih projektov, projektnega učnega dela in raziskovalnega dela. Menim, da nivojski pouk slovenščine lahko postane uspešna stalnica gimnazijskega izobraževanja, toda nujno moramo prestaviti meje, ki so jih Drago Meglič NIVOJSKI POUK SLOVENŠČINE V GIMNAZIJSKEM PROGRAMU SREDNJEGA IZOBRAŽEVANJA 35 v neposrednih proizvajalcih (predvsem učiteljih slovenščine) postavili predsodki. Nivojski pouk ne znižuje ravni zahtevnosti gimnazijskega izobraževanja in ne povečuje (vsebinske) obremenjenosti dijakov, temveč pomeni priložnost in izziv, da se poučevanja lotimo drugače, da horizonte pričakovanj dijakov (in staršev) prestavimo više in da na jezik in književnost gledamo širše. Pouk v projektno-raziskovalnem gimnazijskem oddelku dopušča šolam veliko stopnjo avtonomije, avtonomen pa je v svojem izvajanju programa lahko tudi učitelj (in prav tako dijaki); avtonomija učitelja ne pomeni samo večje strokovne samozavesti, temveč tudi privlačnejši, učinkovitejši in za dijake zanimivejši pouk. ^ POVZETEK V šolskem letu 2010/11 je II. gimnazija Maribor v svoj izobraževalni program uspešno uvedla projektno--raziskovalni oddelek, ki v tradicionalni gimnazijski program prinaša številne novosti: fleksibilni urnik, diferenciacijo pouka (nivojski pouk) pri tujih jezikih (osnovna in višja raven), v programu načrtovane razredne, šolske, državne in meddržavne projekte, uvajanje projektnega učnega dela in osnov raziskovalnega dela ter obvezno izdelavo raziskovalne naloge. Od šolskega leta 2011/12 je za projektno-raziskoval-ni oddelek bistveno spremenjen tudi pouk slovenščine - poteka (istočasno) v dveh manjših skupinah z dvema različnima učiteljema na dveh ravneh (osnovni in višji), pri čemer se cilji in pričakovani dosežki ne razlikujejo, temveč se razlikuje predvsem pot, po kateri dijaki dosežejo cilje. Dijaki višje ravni - raven so si ob koncu prvega letnika izbrali prostovoljno, upoštevaje tudi predlog učitelja - ob višji stopnji samoiniciativnosti v večji meri sodelujejo v učnem procesu, literarno ustvarjajo in poustvarjajo ter učno vsebino spoznavajo (tudi) z ustvarjanjem manjših (razrednih) projektov. Prispevek prikazuje nekaj praktičnih modelov pouka z dijaki na višjem nivoju ter nastavkov za delo v prihodnjem šolskem letu (3. letnik). Ključne besede: gimnazija, diferenciacija, nivojski pouk, slovenščina, osnove raziskovalnega dela, projektno učno delo. 36 SLOVENŠČINA V ŠOLI, 2015 XVIII. letnik, številka 1 ^Viri • Rutar Ilc, Zora, 1999: Nova kultura preverjanja znanja. Zupan, Anka (ur.): Modeli poučevanja in učenja. Zbornik prispevkov. Portorož: Zavod Republike Slovenije za šolstvo. • Rutar Ilc, Zora, 2000: Procesni pristop pri poučevanju in preverjanju znanja. Zupan, Anka, Turk Škraba, Mira (ur.): Modeli poučevanja in učenja. Zbornik prispevkov2000. Portorož: Zavod Republike Slovenije za šolstvo. • Sentočnik S., Rutar Ilc, Z., 2001: Koncepti znanja, učenje za razumevanje. Zupan, Anka, Turk Škraba, Mira (ur.): Modeli poučevanja in učenja. Zbornik prispevkov 2001. Portorož: Zavod Republike Slovenije za šolstvo. • Marentič Požarnik, Barica, 1998: Kako pomembna so pojmovanja znanja, učenja in poučevanja za uspeh kurikularne prenove (prvi del). Sodobna pedagogika 3/49. 244-261. • Skvarč, Mariza, 2004: Od načrtovanja do preverjanja in ocenjevanja znanja kemije v osnovni šoli. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo. • Krakar Vogel, B. 1995: Maturitetna pisna naloga esejskega tipa (maturitetni esejj iz književnosti - pisanje, ocenjevanje. [Uporabljeno 1. 2. 2012]. Dostopno na http://www.ff.uni-lj.si/publikacije/jis/lat1/040/77c04.HTM. • Krek, Janez, Metljak, Mira (ur.), 2011: Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport. • Projektno učno delo dijakov PRO gimnazijskega oddelka v šolskem letu 2010/2011. Interno gradivo II. gimnazije Maribor, 2010. • Projekt: Oživljene besede spomina - Oblivion. Interno gradivo II. gimnazije Maribor, 2010. • Vodnik PRO - gimnazijski oddelki. Interno gradivo II. gimnazije Maribor, 2010. • Priročnik za mlade raziskovalce. Interno gradivo II. gimnazije Maribor, 2009.