odgovori na vprašanja delegatov - odgovori na vprašanja
Dodatno k že podani utemeljitvi pojasnjujemo, da se je izvršni svet SOB odločH za zavrnitev amandmaja tudi zato, ker je smatral, da bo trasa avtoceste z odlokom zavaro-vana in bodo le tako onemogočeni kakršnikoli posegi v prostor, ki bi kasneje zavirali časovno sicer odmaknjeno realizacijo avtocestnega odseka Malence-Zadobrova.
Skupščina mesta Ljubljane je na sejah dne 29. marca 1979 že sprejela odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o urbanističnem programu za območje mesta Ljubljane-za potek avtocest in regionalnih cest in odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o sprejetju generalnega plana urbani-stičnega razvoja mesta Ljubljana - za potek avtocest in regionalnih cest in sta objavljena v Uradnem listu SRS, št. 11/79.
KS KRIM-RUDNIK:
VPRAŠANJE, postavljeno na 13. seji zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik dne 17/4-1979: Delegacija se ne strinja z odgovorom objavlje-nim v delegatski prilogi glede sprožitve postopka rezerva-cije oziroma izvzema zemljišč za bodoči Center vodnih športov.
ODGOVOR:
Iz že objavljenega odgovora v delegatski prilogi je razvi-dno, da so površine ob Ljubljanici od leta 1966 s sprejet-jem Generalnega plana urbanističnega razvoja mesta Ljubljane določena za večje urejene rekreacijske površine ter, da tudi spremembe in dopolnitve Generalnega plana urbanističnega razvoja mesta Ljubljane - I. faza površi-nam ob Ljubljanici namembnosti ne spreminjajo.
Ker je namembnost površin določena in ker veljavni predpisi ne predpisujejo druge vrste rezervacije ali izv-zema, smatramo, da bodo šele na podlagi sprejetega programa o urejanju rekreacijskih površin ob Ljubljanici in po vloženem zahtevku investitorja podani pogoji uprav-nemu organu za uvedbo upravnih postopkov, ki se nana-šajo na odvzem zemljišč iz posesti.
Komite za urbanizem in varstvo okolja: Predsednik: Miloš Lapajne, dipl. ing. arh. I. r.
KOMITE ZA DRUŽBENO PLANIRANJE IN GOSPODARSTVO
KS HORJUL:
VPRAŠANJE, postavljeno na 10. seji zbora krajevnih skupnosti skupščine pbčine Ljubljana Vič-Rudnik dne 23/1-1979:
Glede na narodni dohodek se je naša občina znašla med nerazvitimi. Ali bomo z realizacijo srednjeročnega programa napredovali tudi v odnosu z drugimi občinami Slovenije?
ODGOVOR:
Občina Ljubijana Vič-Rudnik se je po ustvarjenem naro-dnem dohodku znašla z 2.180.832.000 din v letu 1975 na zadnjem mestu med drugimi Ijubljanskimi občinami. Njena udeležba v narodnem dohodku Ljubljane je bila le 11,6 - odstotna, to je 3 - krat manjša kot je znašala udeležba občine Ljubljana Center.
V republiškem merilu pa ji je naveden znesek omogočil doseči le 2,9 - odstotno udeležbo v narodnem dohodku republike, kar jo je uvrstilo na 21. mesto med 60. sloven-skimi občinami. Kijub navedenemu pa občino ne uvrščajo med nerazvite slovenske občine.
Podatki za prvo leto srednjeročnega obdobja 1976 leto - kažejo, da se padanje udeležbe občine v narodnem dohodku republike, ki je bilo prisotno v obdobju 1970-1975, še nadaljuje. Tako je dosežena udeležba v narodnem dohodku Ljubljane, 11,5 - odstotna, v naro-dnem dohodku republike pa 2,8 -odstotna. Za naslednja leta srednjeročnega obdobja še ni statističnih podatkov, vendar ocenjujemo na podlagi dosežene rasti družbenega proizvoda, da se bo ta trend še nadaljeval. Dosežena bo sicer visoka rast narodnega dohodka, saj bo čez 20-odstotna, vendar pa jo bodo druge Ijubljanske občine in nekatere slovenske prehitele. Navedeno bo predvsem po-sledica: večjega investicijskega zatišja v začetnih letih srednjeročnega obdobja, neizvajanje planiranih večjih in-vesticij iz zadnjih let srednjeročnega obdobja po spreje-tem terminskem planu ter beg investicij na sosednje bolje komunalno opremljene občine.
Kornite za družbeno planiranje
in gospodarstvo: Predsednik:
Janko Japelj, dipl. oec, I. r.
ZAVOD ZA DRUŽBENI RAZVOJ LJUBLJANE - TOZD URBANIZEM
KS BREZOVICA:
VPRAŠANJE, postavljeno na 11. seji zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik dne 20/2-1979:
Kako je mogoče, da obstoječe naselje ni ovira za prido-bitev lokacijskega dovoljenja za šporfno letališče, obratno pa je projektirano letališče ovira za željeno urbanistično ureditev in pozidavo?
ODGOVOR:
V urbanističnem programu za izvenmestno območje občine Ljubljana Vič-Rudnik leta 1972 je bila predvidena lokacija športnega letališča Ljubljana Aerokluba Stanko Bloudek vzhodno od naselij Brezovica - VS 221/1  in
65
Vnanje Gorice - VS 221/2 oz. istočasno južno in vzhodno od železnice Ljubljana - Trst.
Po naročilu Aerokluba Stanko Bloudek je bila v letu 1974 izdelana študija IZBIRA LOKACIJE ZA ŠPORTNO LETALIŠČE UUBLJANA (LUZ, 1814/73), kjer je bilo v širšem Ijubljanskem prostoru ponovno preverjenih več možnih lokacij za športno letališče: Sorško polje, Drago-melj, Šentjakob ter Brezovica 1. in Brezovica 2. Vendarso zaključki študije ponovno potrdili kot edino možno loka-cijo za športno letališče Ljubljana na Brezovici z dopolnil-nim pogojem, da je predlagana letališka pomaknjena bi-stveno v smeri jugozahoda.
Severovzhodna doletno-odletna ravnina je po tem pred-logu potekala med zazidalnima otokoma VS 221/1 Brezo-vica in VS 221/2 Vnanje Gorice. Ta predlog lokacije je bil posredovan v detajlno proučitev projektantom Aeroinže-niringa aerodroma Ljubljana-Pula, ki so bili v soglasju z Zveznim komitejem za promet in zveze prisiljeni iz pro-metno-varnostno-tehničnih pogojev delno korigirati smer letališča. Tako po tem predlogu poteka severovzhodna doletno-poletna raven delno preko zazidljivih, vendar pre-težno še nezazidanih površin zazidalnega otoka VS 221/1 Brezovica.
Ker predstavlja športno letališče objekt širšega družbe-nega pomena, katerega izgradnja je v najkrajšem času nujna, tako iz Ijudskoobrambnih, vzgojnoizobraževalnih prometnotehničnih vidikov, druge možne lokadje v Ijub-Ijanskem prostoru pa so izključene, je na osnovi veljavne zakonodaje potrebno omejiti v območju predvidene loka-cije športnega letališča vse gradnje druge namembnosti, ki bi kakorkoli ovirale delovanje bodočega športnega leta-lišča.
Kot nam je znano, želi KS Brezovica pridobiti nove zazidljive površine za stanovanjsko individualno gradnjo v območju med novo avtocesto, obstoječim naseljem Bre-zovica in cesto Ljubljana-Vnanje in Notranje gorice.
To območje ni samo v neposredni bližini hrupne cone bodočega letališča, ampak tudi pod vplivom hrupa avto-ceste. Tako bi bilo z dveh strani, tj. s severne in južne, vkleščeno med dva izvora hrupa.
Direktor: Drago Lipič, dipl. ing. geod., I. r.
KOMITE ZA DRUŽBENE DEJAVNOSTI. DK št. 35 - OŠ BIČEVJE:
VPRAŠANJE, postavljeno na 11. seji zbora združenega dela skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, dne 20/2-1979:
Plan potreb po investicijskih dopolnitvah pri osnovni šoli Bičevje za dokončno pridobitev uporabnega dovolje-nja.
ODGOVOR:
Uporabno dovoljenje bo osnovna šola Bičevje lahko pridobila, ko bodo odpravljene pomanjkljivosti, ki izvirajo še od začetka uporabe objekta. Za pridobitev uporabnega dovoljenja je potrebno zamenjati vso elektroinstalacijo, urediti šolsko kuhinjo in urediti zunanje površine šole. Ureditev vsega je povezana z visokimi finančnimi stroški, ki jih bo možno zagotoviti s posebnim zbiranjem sredstev (cca 15.000.000,-) dinarjev.
Ureditev   šole   bomo   vključili   v   plansko   obdobje 1981-1986.
KS KOLEZIJA:
VPRAŠANJE, postavljeno na 13. seji zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik dne 17/4-1979:
V bližnji prihodnosti se bo začel graditi dom upokojen-cev v Koleziji. Ulice, katere mejijo na bodoči dom to so Zeljarska, Kopališka in Mencingerjeva, so že sedaj v zelo slabem stanju. Pri gradnji doma pa se bo to stanje še poslabšalo. Z denarjem iz samoprispevka, ki je namenjen za gradnjo doma se lahko ureja okolica le 6 m od objekta. Delegacija sprašuje, kdaj in iz kakšnih sredstev se bodo te ulice uredile.
Mesar, ki ima svoj lokal na Zeljarski ulici, ga je prisiljen občasno zapreti, vsled oblakov prahu s ceste. Promet po tej ulici se je povečal tudi sedaj zaradi rekonstrukcije Riharjeve ceste.
ODGOVOR:
Za urejanje javnih cest je v občini odgovorna občinska komunalna skupnost, ki zbere sredstva za te namene.
Z dograditvijo doma upokojencev Kolezija bodo morale biti urejene tudi omenjene javne ceste, kar bo komunalna skupnost vključila v svoj program za leto 1980.
DT št. 35 - OSNOVNA ŠOLA VIČ:
VPRAŠANJE, postavljeno na 15. seji zbora združenega dela skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik dne 20/6-1979:
Kdo bo financiral dokončno zunanjo ureditev Oš Vič, ki je bila zgrajena iz sredstev samoprispevka I. in občine?ll ODGOVOR:
Po odloku Samoprispevka I. pridobi Komunalno ure-jeno zemljišče in poskrbi za sredstva za zunanjo ureditev občina, v kateri se gradi objekt.
Občina je sicer zagotovila ta sredstva, vendar so se nizali izdatki za celotno ureditev Nanoške ulice, postavitev trafo-postaje, prestavitev raznih kablov, kar prej vstroških ni bilo predvideno.
V dogovoru s šolo je občina zagotavljala od dograditve šole dalje dodatna sredstva vsako leto, sama šola pa je tudi najela posojilo pri izobraževalni skupnosti, da bo mogoče urediti igrišča za potrebe telesne vzgoje šol, mladine in krajanov.
I. faza del na zunanji ureditvi so tako končno pri kraju.
KS KOLEZIJA:
VPRAŠANJE, postavljeno na 17. seji zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik dne 26/9-1979:
Zakaj objekta ob Kopališki št. 10 in 12 nista porušena, da bi izvajalec gradbenih del lahko izvajal celoten objekt doma upokojencev Kolezija?
66
ODGOVOR:
ODGOVOR:
Občina je izdala gradbeno dovoljenje za gradnjo doma upokojencev že v aprilu 1979. Ker je bilo zemljišče v celoti pridobljeno, ne pa še pripravljeno zaradi tega, ker objekta na Kopališki 10 in 12 še nista bila porušena.
Za objekt Kopališke 10 je moral Zavod za urejanje stavb-nih zemljišč Vič poiskati in adaptirati nadomestni objekt, ki bo dokončan v oktobru.
Ko bi se Habe Bogdan moral izseliti, se je zadeva za-pletla zaradi zahtevanih pogojev, ki jih ni bilo mogoče rešiti takoj. Tudi Habe Bogdan se bo izselil v oktobru, nakar bo možno oba objekta ob Kopališki ulici takoj
KS DOBROVA:
VPRAŠANJE, postavljeno na 16. seji zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik dne 18/7-1979:
Vedno bolj je aktualno vprašanje meja posamezne KS, zato, ker se pojavljajo problemi v zvezi z reševanjem vodovodnih in kanalizacijskih projektov. Občani ne vedo za meje posameznih KS in zato je na mejnih področjih več nerešenih vprašanj. Predlagamo, da pristojni organ skup-ščine občine napravi razmejitev oziroma jo javno objavi (npr. v Naši komuni), če je razmejitev že narejena.
ODGOVORI NA DELEGATSKA VPRAŠANJA KOMUNALNA SKUPNOST UUBUANA VIČ-RUDNIK KSIG
VPRAŠANJE, postavljeno na 7. seji zbora krajevnih skupnosti skupščin občine Ljubljana Vič-Rudnik dne 21. 11.1978:
Podkrimski predel skupaj z Igom, za katerega se planira nekoliko hitrejši razvoj z Ljubljano povezan predvsem po Ižanski cesti, za katero ugotavljamo, da je ob nenehnem naraščanju prometa občutno preozka. Postavlja se vpra-šanje ali je in za kdaj je predvidena razširitev Ižanske ceste?
ODGOVOR:
Odgovor lahko da Republiška skupnost za ceste kamor posredujete delegatsko vprašanje, v čigar pristojnosti je Ižanska cesta. Pripominjamo, da je tudi skupščina SKIS-a postavila zahtevo za rekonstrukcijo Ižanske ceste s tem, da se to predvidi v srednjeročnem programu 1981-1985.
KS MALČI BELIČ
VRAŠANJE, postavljeno na 7. seji zbora krajevnih skup-nosti skupščine občine Ljuljana Vič-Rudnik dne 21. 11. 1978:
Hodniki ob Tržaški cesti od križišča z Viško cesto do Dolgega mostu niso urejeni oz. so slabo vzdrževani. Za-radi varnosti peš prorpeta predlagamo ureditev oz. vsaj kvalitetnejše vzdrževanje.
Po programu skupnosti za gradnjo 10-letnega pro-grama gradenj cest je pričetek rakonstrukcije Tržaške ceste na odseku Viške ceste - Dolgi most predviden v jeseni 1980. Zato je vzdrževanje pločnikov omenjeno le na najnujnejše ukrepe, ki pa seveda morajo zagotoviti varen peš promet.
VPRAŠANJE, postavljeno na 7. seji zbora krajevnih skupnosti skupšči ne občine Ljubljana Vič-Rudnik dne 21. 11. 1978:
Ponavljamo problem hodnikov in javne razsvetljave ob Jamovi, Vrašanje v zvezi s to problematiko je delegacija v prejšnji andatni dobi parkrat sprožila, vendar brez pra-vega uspeha. Ugotavljamo, da je Jamova cesta vedno prometnejša, da pa prometna signaiizacija ni urejena, da je nadzor nad prometom minimalen, da peš hodnika med bivši Čampovo in Zavetniško ni, in ga prav tako ni (kljub zatrdilu očinskega upravnega organa) na nasprotni strani ob Gradaščici, da je javna razsvetljava na celotni Jamovi cesti minimalna in ne ustreza prometu, na odseku med Vrhovnikovo in Tbilisijsko ulico pa je sploh ni, če sem ne štejemo obstoječe minimalne razstveljave ob stanovanj-skih blokih, kar je še posebno prometno nevarno na križiščih z uličicami in mostovi. Zahtevamo, da si posebna komisija ob sodelovanju KS ogleda stanje in predlaga ustrezne ukrepe.
ODGOVOR:
Medtem ko so bile dodatne svetilke nameščene že spo-mladi 1979 pa je dokončanje sicer že predčasno ureje-nega pložnika na odseku med Zavetiško ulico in Ločnikar-jevo bilo odloženo zaradi predvidenega rušenja treh sta-novanjskih objektov, ki pa do rušitve potrebujejo zemlji-šče po katerem naj bi se uredil pločnik. Za rušenje teh objektov je Zavod za urejanje stavbnih zemljišč Vič že pričel ustrezen postopek.
KS Milan Česnik:
VPRAŠANJE, postavljeno na 5. seji zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik dne 19. 9. 1978:
Kdaj bo v križišču Jamove in Groharjeve ulice postav-Ijen semafor glede na to, da v naslednjih letih (dokler ne bo obvoznice) ni pričakovati upadanja prometa na tem območju ter še posebej z ozirom na veliko število nesreč.
ODGOVOR:
Po oceni Komiteja za promet in zveze pri SML, ki je strokovni organ za urejanje prometa v Ljubljani, postavi-tev semaforja s prometnega stališča še ni nujna.
KS TOMIŠELJ:
VPRAŠANJE, postavljeno na 14. seji zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik dne 23. 5. 1979:
Delegacija KS Tomišelj je na skupščini Komunalne skupnosti Ljubljana Vič-Rudnik dala delegatsko vpraša-nje v zvezi z asfaltiranjem ceste v Brestu. V pismenem delegatskem vprašanju smo zahtevali pismeni odgovor.
67
ODGOVOR:
ODGOVOR:
Cesta je bila asfaltirana meseca septembra t. I.
KS TRNOVO:
VPRAŠANJE, postavljeno na 15. seji zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik dne 20. 6. 1979:
Kdaj bo dograjena Ziherlova cesta, ki naj bi prevzela ves promet na gradbišče v Trnovo, saj ostale ceste Trnovega ne ustrezajo dovozu gradbenega materiala na gradbišče VS-I Trnovo?
ODGOVOR:
Izvajalec Komunalno podjetje Ljubljana je po naročilu investitorja Zavoda za urejanje stavbnih zemljišč pričelo z gradnjo Ziherlove ulice na odseku od Riharjeve do Jera-nove septembra meseca. Dela na tem odseku bodo kon-čana še v letošnjem letu, medtem ko bo nadaljni odsek Jeranova - Trnovski pristan po trasi kot jo določa zazi-dalni načrt, urejen spomladi 1980.
DK št. 48 in DK št. 46
, VPRAŠANJE, postavljeno na 15. seji zbora združenega dela skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik dne 20. 6. 1979:
Delegaciji ugotavljata, da je makadamski prostor pred trgovino Mercator na Brezovici, ki je namenjen za promet za vprežna vozila in traktorje, vedno zaseden s parkira-nimi tovornimi in osebnimi motornimi vozili.Zatodelegati predlagajo, da se na tem delu cestne površine postavijo ustrezni znaki za prepoved parkiranja tovornih in osebnih motornih vozil.
ODGOVOR:
Tržaška cesta je v upravljanju republiških upravnih or-ganov, ki so tud1 pristojni za postavitev predlaganih pro-metnih znakov, seveda v kolikor bo to na podlagi njihove strokovne presoje izvedljivo.
Iz tega izhaja, da je potrebno predlog nasloviti na repu-bliške upravne organe, mi pa smo si stanje ogledali in ugotovili, da je predlog delegacije umesten.
Predsednik 10 komunalne skupnosti: Srečo Zorn, dipl. inž. I. r.
KOMUNALNO PODJETJE UUBLJANA TOZD KOMUNALNE GRADNJE
KS HORJUL:
VPRAŠANJE, postavljeno na 15. seji zbora krajevnih skupnosti skupščineobčine Ljubljana Vič-Rudnik, dne20. 6. 1979
Cesta Dobrova - Horjul ima vedno več nevarnih lukenj. Asfalt se uničuje. Predlagamo boljše vzdrževanje ceste.
Po nalogu nadzornega organa SKIS Vič-Rudnik smo z večjimi popravili asfaltnega vozišča pričeli v mesecu sep-tembru, končali pa jih bomo v oktobru. Vzporedno s temi deli pa so se obnovili tudi vsi jaški ob cesti. Vzdrževanje te ceste trenutno že presega redna vzdrževalna dela po programu za leto 1979.
Direktor: Viktor ing. Pirnat, I. r.
KOMITE ZA KMETIJSTVO IN GOZDARSTVO KS HORJUL:
VPRAšANJE, postvljeno na 10. seji zbora krajevnih skupnosti skupščine očine Ljubljana Vič-Rudnik dne 23. 1. 1979:
V Horjulski dolini imamo večji kompleks zemljišča last Ljubljanskih mlekarn. Približno polovico imajo kmetje v najemu, ostalo je kmetijsko nepomembno. Ali je v načrtu sodobnejše in donosnejše gospodarjenje s tem zemlji-ščem?
ODGOVOR:
Zemljišča, ki so last KZ Ljubljana in TOZD Posestva Ljubljana, so dana v najem kooperantom Ljubljanskih mlekarn in s tem tudi vključena v proizvodni program KZ Ljubljana - TZO Vič.
KOMITE ZA URBANIZEM IN VARSTVO OKOUA DK. št. 29 - IB Elektroprojekt
VPRAŠANJE, postavljeno na 13. seji zbora združenega dela skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, dne 17. 4. 1979:
DK zahteva, da izvršni svet skupščine Ljubljana Vič-Rudnik ponovno obrazloži zavrnilno stališče na predloge amandmaja, ki ga je postavila njihovadelegacija na 12seji ZZD dne 27. 3. 1979 na predlog odloka o urbanističnem programu za območje mesta Ljubljane -za potek avtocest in regionalnih cest in sicer k 1. členu a) alineje: - ob Jurčkovi - Dolenjske ceste - naslednji tekst se črta.
ODGOVOR:
Izvršni svet SO Ljubljana Vič-Rudnik ni podprl amand-maja z naslednjo utemeljitvijo:
1. Predlagani amandma je predložen v obravnavo pre-pozno, ker je med tem časom bil več kot en mesec razgrjen celotni avtocestni sistem v prostorih mestne skupščine, kjer so se zbirale pripombe in predlogi. Naš občinski izvršni svet in občinska skupščina ter ustrezne službe pa so že od pretekle jeseni vodile obširne razprave z prizadetimi krajevnimi skupnostmi, urbanisti in drugimi strokovnimi kadri in zbirale pripombe in predloge na podlagi katerih se je dokončno izoblikoval sedanji pred-log.
68
3. Amandma je ravno v nasprotju z vsemi dosedanjimi prizadevanji naše občine, da se naj čimprej razrešijo in ukinejo vsi rezervati rezen tistega, kot je v sedanjem predlogu, to je po katerega trasi bo šla dejansko cesta. Prav ti do sedaj veljavni številni rezervati so bili glavna ovira pri hitrejšem razreševanju naše urbanistične in ko-munalne politike in zato ravno od ukinitve teh rezervatov pričakujemo hitrejše reševanje naših najbolj perečih in odprtih vprašanj v občini, to je urbanizma in komunalne politike.
ODGOVOR:
Krajevna skupnost Dobrova je z dopisom dne 10. 5. 1979 (štev. 272) obvestila KS Vrhovci glede ureditve meja in pa glede vzdrževanja ceste v Stransko vas, kdo je dolžan vzdrževati cesto od Zidanice, torej cca 300 m proti Stranski vasi.
V statutu krajevne skupnosti Vrhovci 2. člen je naveden opis meja: meja poteka za potrošniškim centrom na Brdu, vključi Bokalški grad do meje mestnega območja Ljub-Ijana do sotočja Gradaščica - Horjulščica.
KS Vrhovci je odgovorila KS Dobrova z dopisom 5. 7. 1979 (štev. 950/79). Meja med KS Dobrova in Vrhovci poteka tik za Bokalškim gradom, takoj za hišo Zidanica, 300 proti Stranski vasi. Sporna pot proti Stranski vasi je na območju KS Dobrova.
Glede odlagališča smeti predlaga KS Vrhovci skupen sestanek s KS Dobrova.
Na koncu Poti čez gmajno proti cesti Dolomitskega odreda, kjer poteka meja.med KS Kozarje in Dobrova, je na levi strani precejšnje število črnih gradenj; stanovalci teh gradenj se želijo teritorialno priključiti KS Dobrova. Po sedanjem veljavnem odloku o mejah KS pripadajo h KS Kozarje.
•                             •                       •
Komite za družbene dejavnosti:
Predsednik: Anton Bregar, I. r.
ZAVOD ZA UREJANJE STAVBNIH ZEMLJIŠČ VIČ
KS BRDO:
VPRAŠANJE, postavljeno na 17. seji zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik dne 26. 9. 1979:
Za območje VS-7 Brdo - Vrhovci je bil sprejet dopolnjen zazidalni načrt. Zakaj se dela po zazidalnem načrtu ne izvajajo? Ali so glede lokacije otroškega vrtca zahtevane oz. predvidene kakšne spremembe?
Kolikšen vpliv na eventualne spremembe tras kanaliza-cije, vodovoda, javne razsvetljave, PTT in elektroomrežja imajo občani in če ga imajo in zakaj se ti projekti ne razgrnejo?
ODGOVOR:
S tem ko je SOB Ljubljana Vič-Rudnik sprejela in obja-vila zadevni zazidalni načrt, je bil opravljen le prvi del procesa izdelave zazidalnega načrta. Takoj za tem se je pristopilo k izdelavi ostalih sestavnih delov tehničnega dela zazidalnega načrta v skladu z določili Zakona o
urbanističnem planiranju, terlokacijskadokumentacijaza kare ob Grampovčanovi ulici, kjer je predvidena organizi-rana gradnja. Za to območje so glede na zahteve terena tudi že izdelani idejni projekti hiš. Vzporedno se pridobi-vajo tudi zemljišča in predvsem od tega je odvisno kdaj bo mogoče oddati gradnjo hiš. S tem v zvezi je v začetku leta začet pri Sekretariatu za upravne zadeve SOb Ljubljana Vič-Rudnik upravni postopek za uveljavljanje prednostnih pravic prejšnjih lastnikov za gradnjo in nato še odvzem preostalega zemljišča iz posesti in prenos na občino.
Zavodu ni ničesar znanega o morebitnih spremembah v zvezi z lokacijo otroškega vrtca.
Poteki komunalnih vodov so bili prikazani že ob razgr-nitvi zazidalnega načrta in je bilo možno že takrat vplivati na njihov potek, seveda le v okviru tehničnih možnosti. Tudi v lokacijskem postopku so dane podobne možnosti.
Zavod za urejanje stavbnih zemljišč: Direktor: Jože Lekšan, I. r.
KOMITE ZA DRUŽBENO PLANIRANJE IN GOSPODARSTVO:
KS MALČI BELIČ:
VPRAŠANJE, postavljeno na 17. seji zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik dne 26. 9. 1979:
Zakaj so prodajni prostori trgovine z mešanim blagom na vogalu Bobenčkove in Tržaške ceste pri bencinskem servisu od januarja meseca prazni?
ODGOVOR,,
Vzporedno z gradnjo poslovno proizvodnih prostorov llirija Vedrog - Tiskarna Ljubljana, v katero se z delom novih kapacitet vključuje GP Vič, so potekala tudi vsa pripravljalna dela za novo funkcionalno preureditev Go-stilne Otok Vis (skupna izgradnja pridobi v prostorih bivše trgovine nove restavracijske prostore. Dela v zvezi s to preureditvijo so se zavlekla. Vzrok so nerealno postavljeni termini izgradnje faz, pri katerih je prva faza vključevala tudi preselitev stanovalcev in odkup stanovanja v etaži objekta Tržaška 46, za kar pa sredstva v začetku leta niso bila zagotovljena. Po izjavi predstavnikov GP Vič bo obrat pričel z rednim delom spomladi 1980.
VPRAŠANJE, postavljeno na 17. seji zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik dne 26. 9. 1979:
Zakaj in kdo je izdal dovoljenje o prenehanju obratova-nja prodajalne kruha na Tržaški cesti - nasproti Gimna-zije?
ODGOVOR:
SOB Ljubljana Vič-Rudnik ni izdala dovoljenja za pre-nehanje prodajalne kruha na Tržaški cesti 69.
V mesecu juliju 1979 smo dobili v vednost kopijo do-pisa, naslovljenega na KS Malči Belič, v katerem Pekarna Center obvešča svet potrošnikov KS, da zapira svojo pro-dajalno na Tržaški 69 zaradi pomanjkanja trgovskih delav-cev in tudi zaradi tega, ker jim poslovanje v maloprodaji povzroča finančno izgubo. Ne glede na to, da dopis ni bil naslovljen na nas in da nam KS pri reševanju tega pro-
69
blema ni predlagala posredovanja, je komite za družbeno planiranje in gospodarstvo z dopisom opozoril Pekarno Center, da tak način reševanja problema ni v skladu z načelom solidarnega pokrivanja minimalne oskrbe obča-nov, da ni prav, da so svojo odločitev posredovali krajevni skupnosti brez poprejšnjih pogovorov in skupnega iska-nja možnosti drugačne rešitve problema in zahteval, da se krajevno skupnosti in občino obvesti, kaj bo Pekarna Center ukrenila v zvezi s to prodajalno oziroma kdaj bo le-ta spet odprta. Na naš dopis, ki smo ga posredovali tudi KS Malči Belič, SIS za preskrbo mesta Ljubljane in komi-teju za preskrbo in cene SML, nismo dobili odgovora.
VPRAŠANJE, postavljeno na 17. seji zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik dne 26. 9. 1979:
Zakaj in kdo je izdal soglasje o prenehanju obratovanja trgovine z mešanim blagom na Tržaški cesti nasproti stare osnovne šole?
ODGOVOR:
Vprašanje se verjetno nanaša na Mercatorjevo trgovino osnovne preskrbe na Tržaški cesti 75, saj trgovina na Tržaški 76 ves čas normalno posluje.
Trgovina Tržaška cesta 75 ni prenehala. Od poletja letos dalje je bil spremenjen samo njen poslovni čas, ki traja vsak dan od 7. do 15. ure in ob sobotah od 8. do 14. ure. Soglasje za to spremembo in tudi konkretno za tak čas si je Mercator TOZD Dolomiti pridobil od sveta potrošnikov KS Malči Belič, s katerim je skupaj želel vsaj nekako rešiti problem kadra, ki je tudi vzrok za enoizmensko poslova-nje.
VPRAŠANJE, postavljeno na 17. seji zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik dne 26. 9. 1979:
Skladišče živilske industrije Carnex na Tržaški cesti vrši dnevno raztovarjanje prispele robe iz kamionov tako da več-tonski tovorni avtomobili zapeljejo na pločnik pred vhod v skladišče in zasedejo pločnik v celotni širini, tako da so pešci prisiljeni vstopati na vozišče Tržaške ceste in se nenehno izpostavljati življenjski nevarnosti. Kaj bodo odgovorne službe ukrenile za rešitev tega problema?
ODGOVOR:
Nezadovoljstvo občanov v zvezi s tem problemom je popolnoma upravičeno, prav tako so utemeljena njihova vprašanja, kaj ukreniti v smeri rešitve. Situacija je izredno težka. Že nekaj let se ukvarja s problemom Postaja milice Vič, kot tudi občinski svet za vzgojo in preventivo v cest-nem prometu skupaj s predstavniki Živilskega kombinata Carnex. Glede na lokacije skladišča, Carnex resnično druge možnosti za dostavo in raztovarjanje mesa nima. V zadnjem času podkuša dostavljati blago v svoje skladišče po 8. uri, torej v času, ko naj bi bil promet pešcev vsaj nekoliko redkejši. Problem pa seveda s tem ni rešen, ker tovornjaki v času razkladanja še vedno parkirajo na ploč-niku, kar še vedno pomeni permanentno ogroženost mi-moidočih, ki se umikajo na cestišče; morebitno parkiranje vozila tako, da zasede del pločnika in del cestišča, pri
čemer vsaj delno omogoči pešcu prehod po pločniku, pa na drugi strani pomeni močno ogrožanje cestnega pro-meta, katerega intenzivnost tudi po 8. uri na Tržaški cesti ni zmanjšana.                                                           :
Začasne primerne rešitve torej ni. Rešitev tudi ne po-meni postavitev novih cestno prometnih znakovali morda pogostejši represivni ukrepi s strani Postaje milice. Trajna in edina rešitev tega problema je samo v prestavitvi skladi-šča na drugo lokacijo. Izvršni svet se bo zavzemal, da do tega hitro pride, za kar je, po izjavi šefa predstavništva dne 22. 10. 1979, tudi Carnex močna zainteresiran in ima zato tudi že zagotovljena potrebna finančna sredstva.
Komite za družbeno planiranje in
gospodarstvo: Predsednik:
'                         Janko Japelj, dipl. oec, I. r.
KOMITE ZA KMETIJSTVO IN GOZDARSTVO
KRAJEVNA  SKUPNOST POLHOV GRADEC, KS ČRNI VRH
VPRAŠANJE postavljeno na 18. seji zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik dne 24. 10. 1979:
Naša krajevna skupnost je s spremnim dopisom št. 473/79 z dne 19. 6.1979 dostavila Izvršnemu svetu občine Ljubljana Vič-Rudnik poimenski seznam kmetov dela ob-močja naše KS, ki so bili občutno prizadeti zaradi posledic letošnje spomladanske suše.
Znano nam je, da sta o tej problematiki razpravljala IS in komite za kmetijstvo, vendar do danes krajevna skupnost ni bila obveščena o tem, če bo prizadetim kmetom nudena ustrezna pomoč, kdaj, kako in v kakšnem obsegu?
Kmetje v naši krajevni skupnosti so nezadovoljni, ker ni bilo nobene pomoči niti odgovora na našo vlogo z dne 11. 6. in 19. 6. 1979 za pomoč zaradi suše. Na našem območju je glavna krma za živino seno prve košnje, katerega pa je bilo najmanj 50% manj, dočim koruza skoraj ne raste zaradi višinskih predelov. Do regresa pri mleku papridejo v poštev samo tisti kmetje, kateri oddajajo mleko, ostali katerih je največ, pa niso dobili ničesar.
Pripominjamo, da je sosednja občina škofja Loka dala regres kmetom pri nakupu krmil in umetnih gnojil 0,70 din za kg in pri koruzi 2,30 din pri kg za višinske kmetije in 1,60 din pri kg za nižinske predele. Prosimo pojasnilo.
ODGOVOR:
Glede vprašanja odškodnine zaradi suše v Polhograj-skih dolomitih (KS Polhov Gradec in KS Črni vrh) je bila dana finančna ocena v razpravo IS skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik dne 26. 6. 1979 s predlogom, da dobijo kmetje določene regrese, ki bodo realizirani preko KZ. O teh zadevah je razpravljal tudi komite za kmetijstvo in gozdarstvo, ki je izdelal kriterije za regresiranje umet-nih gnojil tistim kooperantom, ki so bili prizadeti zaradi suše in to sorazmerno na število goveje živine, ki jo redijo.
Predsednik komiteja: Justin Drago, I. r.
70