mMIIB
K
K

Holiday
T
"PRO
v< '	GLASILO SLOVENS
v
Ursšalški fc
GLASILO SLOVENSKE NAJRODNE PODPORNE JEDNOTE
SS*? 8. Lswsdsb A vs.
Offtoa «I Publie*« sai ««67 South Lswadsls Am Talaphoaa. RockwoU 4S04.
LETO—YEAR XX
Caaa uiati ■■Jimmmm*
urs try
ae (fea
«. im.
Chicago, UIm petek, 30. septembra (Sept. SO), 1927.
Hub.crlptlon *J.<X>
àTEV.—NUMBER 230
ml* of
.^fUgo >n rM^j* kl esstlaa I1SS. AO sf Ost S, IS1T. aelhaašaU sa Jess 14, ISIS.
Rudarji v Rockefeilerjevih rovih glasajejo • stavki
Glasovanje • stavki ae vrši v
Wa!«enburgu, Colorado. — 1 Stavka ima pričeti dne 18.
oktobra. — Glasovanje vedi ; organizacija I. W. W. ,
Denver, Colo. — Rudarji v taboriščih Colorado Fuel k Iron kompanije, Rockefellerjeve kor-poracije, ki je na glasu zaradi mabakra pri Ludlowu leta 1914, glasujejo o predlogu, ako za-stavkajo dne 18. oktobra, da se jim poviša mezda, izboljšajo delavne razmere v premogovnikih \ in da tako izkaiejo solidarnost do rudarjev na vzhodu. Glasovanje vodi in nadzoruje organizacija I. W. W., ki ima svojo podružnico v Walsenburgu, Colo. Ta podružnica je tudi oskrbela, -da ao rudarji zastav kali za osem in štirideset ur iz simpatije do Sacca in Vanžetlija tik pred eksekucijo.
A. Š. Embree, organizator te organizacije, izjavlja, da so rudarji pripravljeni prenehati z delom v Rockenfellerjevih premogovnikih in da je hitro se množeče članstvo v organizaciji najboljši dokaz, da je med rudarji razpoloženje za stavko veliko. Razmere v rudarskih taboriščih postajajo neznosne. Celo reakcijonazni tisk, kot Je 'Walsenburg Independent', dnevnik za rudarska aelišča, je prisiljen vprašati, ako podjetnik plačuje mezdo, ki krije življen-ske potrebščine.
Industrijalna komisija države ColorSdo, ki je preiskala položaj, je pripravljena poročati gover-nerju. Thomas Annear, predsednik komiaije, je dejal časnih šklm poročevalcem, da sporoči governerju, da je stavka nelegalna,, ker organizacija I. W. W. ne predstavlja rudarjev. Delavski list "Colorado Labor Ad-vocate", glasilo Državne delavske federacije protestira proti takemu poročilu in navaja, ako se tako odloči proti organizaciji I. W. W., tedaj se ta odlok lahko izrabi proti vsaki organizaciji in proglasi stavko za nelegalno.
Organizacija I. W. W. je vložila tožbo za preiskušnjo proti superintendentu, ki je odslovil rudarje, ker so člani organizacije I. W. W. Organizacija navaja v svoji tožbi, da je tako odslovljenje delavcev kršenje državnih zakonov, ki prepovedujejo odsloviti delavce, ki so člani
HVwWHiMMane imv
$tvo posvarjeno pred kompanijskimi unijami
Svarilo je bilo izrečeno na konvenciji Državne delavske federacije.
NENYSttKI DE
LAVS »K»
NEB »BANJO
'M1
povišanja mezd« lelavci iz veah ¿e
Keen«, N. H. — Otto Nichols, zastopnik organizacije krojaških delavcev United Garment Workers, je na konvenciji Državne delavske federacije države New Hampehlre svaril delegate, da naj bodo na straži napram kom-panijskim unijam. Nichols je trdil,* da kofenpanijske unije ŠČl tijo le delavce, ki izdajajo ko-riatl svojih tovarišev in ki ližejo pete delodajakem. Priporočal je organiziranim delavcem, da naj kupujejo le blago in produkte, ki jih izdelajo organizi rani d«lsvcl. Ako takega blaga ali produktov nimajo v prodajalno, tedaj naj zahtevajo, da jih trgovec nabavi. V teku svojega govora je obsojal tudi pro dukte, k! jih izd«luj«jo v kaznilnicah in ki prihajajo na javni
legalnp delavake organizacije.Urg, V ameriških kaznilnicah —	zdelajo za $48,464,618 produk-
OrgSnizactja t' W. W. izjavlja,1 da je edina delavska organizacija, o kateri je glede legalnosti odloČilo najvišje zvezno sodišče. Odlok v tem smislu je podalo najvišje sodišče v slučaju države Kansas vs. Fiske.
r .
Stavka rudarjev v premogovnikih ne ugaja premogovniškim baronom na vzhodu ob tem času. Ce pride do stavke, bo to pomoč . izprtim rudarjem na vzhodu.
Naworiaaaaki podjatalkl
'ur? laiilm ifililifi Wal ia va|aki v Sahiki
Proti Mavkujočim zamorskim pristaniščnim delaVcem je bi-la izdana eodnijaka prepoved.
New Orleans, La. — Tukajšnji zamorski pristaniščni delavci so zastavkali, da izboljšajo svoj položaj. Podjetniki so jim odgovorili, da ne bodo priznali njih zahtev, ampak da zrušijo njih organizacijo. Pričeli ao t nabiranjem atavkokazem in pričakovali, kdaj ae oglasijo stav-kujoči delavci in prosijo za delo pod starimi pogoji. Čakali so zaman, ätavkokazev so nekpj nabrali, a pristaniščni delavci se niso vrnili na delo. Podjetniki so spoznali, da na ta način ne bodo zmagali in obrnili ao se na zvezno sodišče, v nadi, da jim aodnijska prepoved izvojuj« zmago.
Organizacija podjetnikov "New Orleans Steamship Assn." ne je obrnila na sodnika Edwin R. Hdlmesa za sodnijsko pre j K) ved in jo d^ila. . Sodnijska prepoved prepoveduje pristaniščnim delavcem pi-ketiranje. Stavkokazi sicer de-Ujo na pomolih, kot ao delali, preden je bila izdana sodnijske pre|K)ved, a podjetniki še čakajo na zmago. Stavka pristaniščnib delavcev se nadaljuje.
Ameriški finančni diktator za Poljsko. i
Washington, D. C. — Pomdžnl zakladniškl tajnik Charles S. Dewey morda prevzame nadzorstvo izdatkov poljskega posojila v Združenih državah v svrho, da ee stabilizira poljska valuU. Poljaka vlada Išče poaojilo 70 milijonov dolarjev v Ameriki in a-meriška vlade , je odobrila poeo-jilo a pogojem, da Amerika kontrolira porabo posojila. ,
Gen. MHekefl v Meekvi
Moskva. 29. aept. — Ameriški brigad ir-grneral William Mitchell. bivši poveljnik vojaške s-vijaclje, je prišel denea v Moskvo. Mitchell ae zelo zanima ze sovjetako a vi jedjo. Obiskal je glavni stan sovjetske letalske flote in kemiknlse laboratorije.
Srn kMk« Më klart-
tov. *
John L. Barry, predsednik Državne federacije, je naglajal da bo treba povečati delo z« za ščito žen in otrok, ki delajo > nduetriji. Poatavno Je treba določiti 48 ur dela v tednu za delavke In mladoletne delavce Odškodninski zakon je tudi potreben reforme in nikakor ne odgovarja temu, kar zahtevajo delavci. Argumentiral je še drugih zakonih, ki so potrebni za zaščito delavcev.
Petintrideeet rebelev ubitih dnhocen, ki j« vodil ujet in ustreljen. Klerikalci ttbiH tri vofeke. 54 benditov eksekutlraalh.
Mexico City, 29. sept. — U-radni buletin, ki ga je objavil predsedniški biro, se glasi:
V dveh ostrih spopadih med katoliškimi vstaši in zveznimi vojaškimi ččtami v državi Jalisco je bilo 84.katoličanov ubitih v boju in katoliški duhoven po Imenu Sadano je bil ujet in po vojnem sodišču obsojen na smrt ter takoj ustreljen.
Na vladni strapi so bili en korporal in dva vojaka ubiti in en častnik ter devet vojakov ranjenih. O obeh bitkah je poročal vojaški poveljnik Ferrera.
Prvi apopsd je bU v Loa Mez-( quiteau, kjer je bilo 88 vstašev z duhovnom Sadanom na čelu in z drugim voditeljem po imenu Placencla utrjenih v strelskem jarku. Boj je trajal štiri ure. Štirinajst vstašev je bilo ubitih in dva ujeta ter eksekutimnk. Ostali so pobegnili. Sadano je bil ujet na begu in kasneje u streljen.
Drugi spoped je bil v Porte-zuelu. 260 vstašev, katere so vodili Alberto Parajas, Francia-co Losa, Florencio Zaragoza in Jezus Nunez, je napadlo zvezno poaadko pod vodstvom polkovnika Ortla Seville. Boj je traja tri ure, nakar ao rebell pobegni 11 v hribe in puatili 18 mrtvih Ur mnogo ranjenih na bojišču.
.Zvezna vlada je odredila vojaško zaščito ameriških žlvljen In laatnine v okolici arebrnlh rudnikov v državi Nayarit, kjer jih ogrotajo vataši.
Drugo poročilo se glasi, da ao zvezne čete ubile v boju in deloma ujele ter obeaiie na maslu 64 benditov v Las Crucssu in Tepicu
it, i j
šal premlevatl proMblolJo
Poznan j« kot nasprotnik p roh I blclje. — Zdaj j« izjavil napram Časnikarjem, da je i umnost, ako s« demokratična stranka počepi zaradi opojnih pijač.
Leningrad. 29. sept. — Tukajšnji astronomi poročajo, da «o odkrili velikanske pege ne soln-cu v bližini ekvatorja. Nekatere pege ae dvakrat In trikrat večje kot je noša ssmlja.
Washlngton, D. C — Senator Jim R««d, poznan kot hud nasprotnik prohibicij«, a« j« naveličal prepira, ki ga uatvarja prohibicj^a, V čaanikarskem in-tervjuvu se je izrazil, da ae demokratična stranka ne «m« po-cepiti radi vprašanja, ako bodo opojn« pijač« točil« javno ali če ostane prohibicija v veljavi. Kaj takega ae ne sme po njsgovem mnenju zgoditi kampanji l«ta 1928. Najbolj« je, da to vprašanje sploh ne pride na konvencijoJ On ne vid vzroka, zakaj bi 'se demokrat pečali trajno a tem vprašanjem S to izjavo je poatal Reed enak senatorju Jo« Roblnsonu iz Ar kansasa, ki j« tudi upapoln kandidat za predsedniško kand daturo v demokratični stranki in ki vztraja, da naj demokratje vprašanj« prohibicij« popolnoma ignorirajo v prihodnjem letu. ampak svoj« teške topove nsj namerijo na uvoznino, k škodi delaveam In farmarjem Robinaon-Reedova strategija gre za tem, da bo koristilo le A Smithu, newyorškemu governerju, ako ae zaneae prohlbično vprašanje na konvencijo demokratične stranke v prihodnjem letu. Smith je baje edini sspi rent na pradsednlško kandidatu ro med vsemi asplrantl, ki bo imel od tega vprašanja korlet Demokratje it zapadnih držav bodo razpravljali na konvenci le o visokih Uvljenaklh stroških In izgublvenju državnih pravic, ki «e vrli stopnjsrns , v
Republikanski političarjl Washtoigtonu smatrajo, da sdaj «e določeno, kdo bo kandidat dsmokrstične strank« za ^dsertmke. i Oni pravijo, de bo
delavci Proračunski zadregi.
oglašajo
partmentov. mestni oda«k v
New York. N, — Tukaj-nji mestni delavci vseh depart mentov" < zahtevajo povišanje mezde. Njih zaatoi>iiiki puha ajo pred mestni proračunaki odsek In ga spravUsJo, v zadrego s svojimi zahtevami za povišanje mezde. Za povišanjo mezdo ima meato malo denar-s.	i'.
V raznih meatnih departmen tih je zapoaljenth 1,600 inženir-«v. Njih povpraAna mezda je £,647 na leto. Departmentni načelniki inženirjev priporočajo, da ae jim mezda poviša za 16 odstotkov.
Ognjegasci in policaji žele tu di, da se jim poviša mezda, d« bolj kot povišanje mezde pa ž« osem urni delavnik. Ognjegasci in poli«sjl delijo zdaj povprečno po dvanajst ur. Noče-o jih zaelišati, da bi predložili svoje argum«nte. Predložena Je bila maatna odredba za uvedbo osemurnega detsvnika, in .«o* icajl In o^pjegmaci jo upali, da bodo zsališšni. Ampak zdi ae, da ae mestni očetis boje argumentov in lz zaališanje ne bo nič. Zdaj sta dobrotvorni organizaciji ognjegaacev in pollca-ev, ker ate Uvideli, da iz zaall-šanja ne bo pič, predložili meat-nim očetonj spomenico, v kate-navajajo avoje raeloge «a skrajšanje delavnika, r
Policaji In ognjegasci trdijo, da ne bo mestni občini treba izdati okroglega centa več, ako ae' uvede oaemurni delavnik aanje. Oni izjavljnjo, da bodo mezdo za 1,600 ognjegaacev, ki jih bo treba nastavi^, ako se uvede osemurnl delavnik, krili stroški, ki jih ima občina s 28,000 posteljami. Dalje navajsjo, da ae bo občini prihranila ns atav-binakih atroškrti, ko bo gradila nova poelopja za policijake in ognjegaane postajs, ker jih ne treba graditi. Sobe, v katerih so dozdaj spali policaji in ognjegasci, se i* lahko porabijo za skladišča.
Delavci, ki ščitijo* odvodne kanale, zahtevajo tudi |260 v«č mezde na lato. Ti delavci sdaj zaslužijo povprečno ns leto le po 11,686. V svoji zahtevi na-glašajo nevarnosti pri svojem delu, V letu 1906-26 j« bilo ubitih 19, poškodovanih pe 4,066. Kupiti al morajo delavno obleko, ki Je podobna uniformi, škornje in plašče U kavčuka In drugo opremo, Meatnl vozniki, šoferji, ceatnl pomet a/1 itd. so baj« bolje-plačani, kot ti delavci.
Antrlikl Iftgijoiarji it f Man klatjijo papai« la otroki!
Poklonili eo ee Muaeodniju In njegovemu novorojencu ter poljubili copato "svetemu o» četu," ki ee je obratno poklonil milita riamu!
Rim, 29. aept. — Ameriški le-gijonarjl, bivši vojaki, 260 po številu, ki ao ae v torek poklonili italijanakemu kralju, so se včeraj ponižno poklonili Musso-linlju in papešu. Okrog 800 legi jonarjev je obiskalo Italijo s komandantom Howard F. Savage-jem na Čelu. K Mussoliniju ao poalali Izbrano delegacijo, ki je izročila diktatorju lUlije uda-noatni pozdrav Amarišk« legije. Približno 40 legijonarjev je iio-atalo od caramonij v Vatikanu.
Papež je aprejel kgijonarj« zelo laakavo in pompozno. Pap«* ška Švicarska garda j« Izkazala Američanom vojaško čast, zbran je bil ves papeškl dvor v ekle-zljaatičnlh, srednjeveških ornS-tih in pspež sam Je sedel na tro-nu v konzlstorični dvorani, kjer ao bile aranžiran« ceremonij«. Papež Je bil v belem talarju, na glavi je imel belo kapo, na nogah avtlnate copata; na prsih mu je aljal zlat kliž In na prstu deanice zlat prstan. Ko J« pede-111 legljonarjem svoj žagan, Je papež govoril a komandantom Savag«j«m In selo ae J« zanimal za legijonarsko zastavo
Papež j« v kratkem govoru dejal, da ga selo veaell, ker so ameriški Icgijonarji prišli od ta kd daleč (»klonit a« glavarju ks tollšk« cerkv«. Dalj« J« hvalil
Lep uspek Peruškove razstave v Mibiukeeju
i 1 * Naš umetnik je s rssstsvo dosegel, d» so Jufos^vini v Milw«ukoeju prvič dobili prisnanje kot kulturni ljudje. Laskava, nepristranska sodba kritikov v vseh Ustih. Peruškove slike so priile v Javno iolo. Javno galerijo in mestno hišo.
Razstava najnovejših slik na-Aega, proleUrskega slikarskega umetnika Gregorja H. Peruška -<daj že ti-stja v Ameriki—ki J« bila zadnji p«tek, soboto in nedeljo v M»waijk««ju, j« imela dob«r usp«h, moralen In ma-terljalen. V materljalnem o»l-ru je Imel Ferušek toliko uape-ha. da Je prodal približno dvaj-aet slik—šest velikih in druge manjS«—, s čemur so s« pokrili stroški In umstnlku je ostala večja vsota, ki mu bo pomagala, da pojde na novo delo.
V moralnem oalru J«#pa razstava dosegla, da so JuiToslova-rti v MilwgUk««Ju dobili prvič priananja. Vai liatl brez Ujo-m« so pohvalno poročali o slikah in našem žsnlju. Mnogi Mllwauk««čanl odličnih o««bno. stl, ki so si oglodali alike, ao la-rekli Perušku svojo nejevoljo, ker ni aranšlral razaUv« v Art muzeju. South Sld« Turn dvorana j« namreč zalo reven In ne-prikladen prostor za take ras-stave.
Med občinstvom, ki je pose-tllo razstavo v treh dnah, je bila polovica Hlov«no«v In Hrvatov, druga polovica pa Angležev, Nemcev In Poljakov.
Največje in najdražje alike ao pokupili poaetnlki tujih narod-
|H|
meriško armado, rekoč, da ao 'noš%\\ (Cpa sliKa je l^lls kuplje-Američanl rašlli Evropo oatf^- na ea meatno hišo, dracs za
R08H ZOPET PREDHBPNIK ORGANIZIEANKGA DELA V «TVA V MISW8HIPPUU.
Konvencija Je trajale šest dni.
Bllokl, M Us. — Konvencija Državne delavske Merer i Je drl žsve Mississippi Je trsjsls šest dni in spr«J4t h van« zaključke \ interes« delsvstva. Predsednikom Dr«evne delavske federacije je bil Izvoljen zopet E. J. Ross It Laurels, Miss., kl js bil prsdsednik do konvencije. Organizirani dela vri so pokazali, da imajo zeupsnje vanj.
ne destrukcfjr	'	%
S noč i so bili legijonarji gostje italijanske vojaške organizacije in pri slavnostni v«č«rjl Je komandant Ravage »spil adra ico Romanu Mussoliniju, nnUlaj-šemu sinu dikUtorJa, ki ae Je rodil pred par dnevi,
Prolasli proti Imanova-njo Morrowa m maoia
Protsetom se Je pridružila Vas-ameriška protllmperijaltattčna liga.	'
Chicago, lil. — Protesti proti imenovanju Dwlght Morrowa, velefinančnlka, mehiškim poala-nikom, Je Izzvalo veliko protestov od raznih strani. Temu protestu se je zdaj pridružils tudi Vseamerlška protttmperlje-listična liga in aicer n*ana podružnice v Združenih državah.
"Morgan nI naš člov«k'\ Izjavlja podružnica te lige. v "Dwlght Morrow pojde v Mehi kot Morganov človek, vodilni faktor v imperijalističn! politiki Wall fttreets In Washingtons, ki je večkrat ogrožala Mehiko z oboroženo Intervencijo In je podjarmila večino karibsks pokrajine In zdaj nastavlja nika rag vaškemu . ljudstvu bajonet ns vrat/' nadaljuje podružnica v svoji Izjavi. Vrh tega pravi, da ta dogodek pokazujs,. da Js vetlks potreba za ustanovitev delavske stranke.
jsvrio umetniško gslerijo In spet <)ruga, velika, as javno ljudsko šolo v West Alllsu. To je vsekakor častno priznanj« sa ,našega P«ruŠka.
Tukaj omenjamo lavločke ocen la mllwsuk««šklh llatov:
The Mllwsuke« Sentinel pravi:
"H. Gregory Perusch«k, Jugoslovanski srtlst la Chlcaga, je
razstavil produkt« svoj«ga mo- J«v.
dern 1stičnega čopiča v South Side Turner Halll. Namen u-metnika je, razširiti kulturo umetnosti med splošno občinstvo. Peruschekova dela, daal modernistična, nlao kublstlčne-ga aH Imprealjoplatlčnaga tipa, se pa odlikujejo po globokih in čistih barvah."
The Milwaukee Journal piše, da Ima meato sdaj prvič v avojl gredi najnekonv&ncijonalnejšo razstavo 61 slik, ki so delo ju-goslovansko-ameriškega umetnika. Konvencijonalna nI radi tega, ker je aranžirana v preprosti delavski dvorani v delavskem središču In namenjona splošnemu, občinstvu bolj kot umetniškim krogom. Slik« niso d«lo »materia, trm vrč art ista, ki Je eden najboljših modernističnih slikarjev v Chlcagu. Njegove slike ao nakaj izrednega radi tega, ker ia njih diha življenje. Tudi scene gole narave imajo nekaj človeškega na s«bl.
Največ pohval« J« pa dal The Milwaukee Leader, aoelaliatišni dnevnik, ki Je reproduciral tudi ano Peruškovlh novih allk. Prinesel Je dolg šlvljenjepla umetnika a njegovimi boji aa «ksl-stenco In naaorl gl«d« moderne umetnoati. Leaderjev kritik ae-lo hvali alike s prisori ia Nove Mehike, ia življenja Indijanoev, ugodtts* emenje slika "Chleago" Ur ono, afflMWela nsslov and Drsam." Kritik poudarja, da j« umetnik aamouk, ki ae Je aam dvignil na avojo aedanjo atopnjo, zato pa so njegova de-le toliko markantnsjša.
Perušek, ki ae Je v sredo vrnil v Chicago, je dejal, da V kratkem odpotuje v Minneeoto, na Mesaba Rang«, kj«r bo slikal prlsore la življenja rudar-
neračj«
L'y
Otrok v
Virksburg, Misa 29 Mrs. Dave ua vi sovi je šel strel skozi pleAa In njen mali sin. ki ga je držeU v nsrvjčjd, je smrtno ranjen od strele/ katerega je neki moški v prepiru a Dnvieove.
Dr. Hajslssnovs vdovs se poročile v Mask vi.
Moskys, 29 sept. — Kvgen Cen, bivši minister aunsnjih as-dsv klUjske revolucljonsrjs vls-de v Hsnkovu, se Je tuksj poročil z vdovo pokojnegs dr. aun-jstsens, očets kiUjsks revolwI• Je In prvegs predsednika kltsj-skr republike. Istočssno js prišls vest la KlUjsk«, d« s« Je bivši
Nova koakraaoa mod IVMP
Zastopniki obeh strank ss aa ssšll Vč«v|J v Chlcagu. Pskt. ki ga spHjmsje, ss msnda raategne SS vse distrikte meh* ksga premoga.
Chlcago, S9. sept. — John L. Lewls, prsdsednik rudarsks unije United Mine Workers of America, je vč«r«j prlšsl v Chl-cago na novo konferenco a lastniki premogovnikov v IUinolsu. Konferenca se otvorl danes prediioldn« v hotelu Auditorlum. Navzoči so tudi vsi odborniki 12. distrikU rudarske unljs,. ki imsjo pooblastilo za pogsjsnjs.
Iz pogovwov z zastopnik! ob«h strank ss lahko sklepa, da pogodba, ki Jo sprejmejo v Chlcagu, bo baza za sporazum msd rudsrjl Hh baroni premoga po vsem takoavanem centralnem konkurenčnem polju mehkega premoga, ki uključuje Illinois, Indiano. Ohio In zspsdno Psnn-sy|vsnijo.
Usljskl
Ukaika I)«Ma Uk
jChieage. — Ves premog as
gretje čikašklh Javnih šol prihodnjo zimo mora priti la premogovnikov, v katerih delajo or-ganialranl rudarji. Tak Je bU aklep šolskega odbora v sredo. Na predlog Johna A. Engllaha Je odbor soglasno saključll, da n« bo naročal skebskega premoga. Trgovci a premogom morajo predložiti zapečatene ponudbe. Za čaaa prejšnje meatne uprave ao naročali premog aa šole kar telefonlčno.
Hovjetl prijeli ameriška Ar-
New York. — Tukajšnji glav-ni sta ameriške pomoSn« organizacij« v Msli Aziji je bil te dni obveščen la Carigrada, da ao sovjetska obtsatl v Armeniji ara-tirais 20 Armencev, ki so bili v službi omenjene smsriške organizacije. Osumljeni so protlso-vjstsks propagande.
Zens obsojena, ker si sUmonljs.
I .os Angslee, Cel., 27, sept.— Dsisy M. l/>renUen js obtožena razžsljenjs sodlščs radi nspls-čanega slhnonlja. Uksssno jI js, ds nsetopi danss pred sodnikom.
Njen moi H. J. Loreotsen. izkoristi! cal If orni Jaki zakon.
_ _ _	Je___a P	Ml
general Kajšsk. kl se je iznnvs-jki j« bil pred Zetkin» sprajet, ril ravolucljl, zaročil t àr. «un- iwtom kstgrsga Js bils mrs. Jstsenovo sestro, miss Meiling l/>rentzen obvezan s pUčevati Sung. Cen in njegova soprogs svojemu možu SW> mssočnsga se kmalu vrneta ns Kitajsko, slimonljs. Ko je žena «Mgovd« kjer Ik.sU nadaljevala révolu- u S200. je sodišče zahtevalo eijonarno dela»	I takojšnjo lf|AačlUv.
Novoporočenca utonila V PorUgo. Wls. — John J. Pirkl In njegove nsvssta, ki sU ee (»IJaJa v avtu na "medene dni", ats našla smrt v lušl ob ceetl, ko se Js svto prevrnil v lužo Ur Ju pokril v vodi in blstu.
Tes Kasrhe lniels| Boston. Msss. — Nemška le-talka Tss Rasche Je v sredo podla a svojim rdečim letaloam "Fla-mlngo," ko as js pri hoUle ogniti veliki ljudski žici v Quincyjo. Tse «e nI k čl nič pobils, toda njsao ' je selo poškodovano.
y
PROSVETA
jU,mO SLOVENSIR NARODNE PODPORNI JRDNOTR LASTNINA SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JIDNOTI

Caoa aa&aav po
tiijupi^ «g M vračajo.
Naratoina: 2adiajana Urlova (izvon Cbioa**) $6.00 na lato, $800 pol lota; Chiotf« ia Cic.ro $7M aa loto, 9MS «a pol lata, 4a aa ' fMC.	. ft fafrfl	__L
Naatov aa vsa, kar taaa atlfc ■
. "PROSVETA*
BM7-S9 So. U wain In A
TIK ENLIGHTENMENT"

#tfaa: Vaitad Stota« (aaaapt CWaago) and )go r JP.	cgaatri— 9»*> Por 7-*.
KIMyil ot TU FEpERATID PRESS"
.¡jatam v abUiwju n. pr.tSopt. 3S-1927) pol#g rtirfi imonn na naalova t. «oi, da vaa Ja a iom diiavaa potokk uorolulmm. Ponovita )a pro fa vaai aa ulifl llat.	,	^_
3ADRUŽNE APARTMENTNE HlSE V NEW YORKU.

Zadrairto gibanje ni v Ameriki v preporejji s prebivalstvom še tako razvito, Hot je v Evroffl V tem oairu se morajo ameriški delavci ih farmarji še veliko učiti od •vropejskih delavcev in kmetov, dasi je Ametfka v nekaterih rečeh na zadružnem poljju naprej pred Evropo. V Ameriki imamo velike tržne zadružne central«, posojilna SA stavbinska društva, bratske podporne oigAnizaciJe in najnovejše na zadružnem polju — zadružne ¿partment-na hiše, pogrešamo pa velike konsumne in produktivne Zadruge, kot jih vidimo v Angliji, na Danskem in drugje ▼ Ivropi.	~	N	L
Zadružne apartmentne hiše so pričeli graditi v New Torki. Prtf so bHi delavci finske narodnosti, ki so pričeli z gradnjo takih zadružnih hiš. Hiše so opremili z ▼■emi modernimi udobnostmi: kopeljo, plavalnim basi-nom, čitalnico, konsumno prodajalno in pekarijo itd., vrh tega so pa zahtevali, da so delavci v vseh podjetjih, ki imajo posle s stanovalci v zadružni apartmentni hiši, organiziran! v delavski strokovni organizaciji svojega poklica. To aaktevo 96 dosledno izvedli povsod, kjer je bila njih moč tako velika, da je privatno podjetje občutilo pritisk te moči. Za ijimi je pričela graditi apartmentne hiše strokovna organizacija krojaških delavcev Amalgamated Clothing Workers. Zfcradila bo dve' enoti za-daužnih apartmentnih Hiš, v katerih bo prostora za tisoč delavskih družin in v Jtatere se bodo pričeli seliti zadružni stanovalci prve tedne v mesecu oktobru.
tisoč delavskih družin pomeni že majhno podeželno mesto. Danes imamo na tisoče majhnih mest v Ameriki, ki štejejo komaj tisoč prebivalcev, ne pa tisoč družin^ Ako s tega vidika gledamo na zadružne hiše strokovne ¿rgsnizacije krojaških delavcev, tedaj zapopademo še le velikost tega delavskega podjetja v korist delavcem. Stroški za to ogromno podjetje bodo znašli dva milijona in pol dolarjev. Metropolitan Life Insurance kompanija bo posodila milijon in dve sto tisoč dolarjev na prvo vknjižbo.'* Ona iaaa svojega lastnega zvedenca ali eksperta, ki «i je ogledal načrte in hiše, v kolikor so dograjene. Izjavil je, da so hiše izredno fino delo. Stanarina v okolici teh hiš je dvajset dolarjev na mesac in od sobe, zadružniki bodo pa plačevali od $13 do $14 mesečno, vrh-tega bodo deležni diviriende, ki se uravnava po visokosti stanarine, ki jo plačajo.
Ako bi zadružno gibanje ne prinašalo nobenih drugih koristi, kakor da v človeku odpravlja tisto sebično misel, ki mu vedno Jepeta, to je moje, mesto to je naše, so ta koristi za delavstvo že neprecenljive vrednosti. Kako dalet* je vkoreninjena misel v ljudeh in v sedanji človeški družbi, ae lahko prepričamo vsak dan. Nihče ne bo oporekal, da niso ceste koristne za splošnost. Ali k* dar se gradi cesta, ne gleda posestnik toliko na to, da bo cesta povsod dobro zgrajena, ampak da je dobra le pred njegovim posestvom. Ne briga se, kakšna bo cesta pri njegovih sosedih —>Huj>ra ali slaba, ker ga je idinvidual-na sehičnost tako dalei obsedla, da ne misli na to, da bo moral rabiti tudi cesto, ki jodi mimo posestev njegovih sosedov, ako zapusti svojo nišo in gre po opravkih. Zadružno gibanje je potrebno, da »e ustvari socialni čut, kl je potreben, da človeška družba nadomesti kapitalistični gospodarski sistem s socialističnim.
Kadar govorimo o pcemoženju S. N. P. J., ne pravimo, njeno premoženje je moje, ampak njeno premoženje je naše, to je članov S. N. P. J. Ta čut je treba razviti tako, da bodo ljudje ravnotako govorili o tovarnah, ladjah, železnicah, farmah, hiAah, o vseh proitvajalnlh in distributivnih sredstvih in naravnih zakladih, ki so danes Isst peščice ljudi, ki ne delajo z umom in rokami, ampak le utfvajo, kar drugi ustvarijo z umskim In ročnim delom. Kadar bomo ta socialni čut razvili tako, da poata-ne sploAen, bo človeška družba zrela za socializem v naj-l>o|y>lncjši obliki.
£a prihod socializma ne zadostuje, da ljud/e priznajo, da Je socialistična uredb« človeške družbe boljša od ka-
Jitaliatične, ampak ja treha tudi vt*>jiti človeštvo tako, a ja zre U aa priked sesuhn»a.
To nam pove, zakaj ^ frančiškani jezni in hudi, ako
zavedpo delavstvo podvzame odločen korak na polju zadružnega gibanja, akoravno niso kloštri nič drugega kot cerkvene gospodarske zadruge v strogem pomenu besede. Oni žele, da so delavci neorganizirani, pocepljeni in se prepirajo med seboj, ker gre v klaaje pšenica za cerkvene zadruge, sploh za vso cerkveno organizacijo in vlado Hierarhije..
t Jiaulalua aa
taravimvo v
IMfK IT «i«FI M«
itsvfcokuov RS
CovertUle.

Ceverdala, Pa. — Ko sem
pastir bil v moji rojstni vasi, «ne s/ večkrat pogovarjali, ker smo marsikaj od svojih dragih odraslih Slišali, in to še pomnim tudi sedaj, da kakeršno ježiv-ljenje taka je smrt. -Po mojem mišljenju je to resnično.
Tako se ja tudi, tukaj na Co-verdalu zgodilo enemu »tavko-kazu rodom Rus. Bil je popred dober unljaki mož. Imel je ženo brez otrok. Imela ata nekaj prihrankov, ker sta oba pridno delala. Od prvega aprila, ko smo žli na stavko, je bil ta Rus tudi z nami, pozneje pa gaj je žena pregovorila, da je šel stavkoka-zii. In to ie bilo iz namena, da bo4*na točila opojno pijačo in imela še par ljudi na hrani, da bi al tako napravila lep denar. Toda požrešnost je drugače obrnila. žena je doma točUa opojno pijačo in popivali so vsi skupaj, stavkokazi ln policmani, ki so kompanijski služabniki in pa etavkokaiki varuhi. Dne 23. septembra je prišel policaj v o-menjeno hišo, kjer sta požreš-neža živela. Policaj ukaže, naj mu prinese raklje in piva. žena mu odgovori, da pijače ne da. Policaj pa tebinič meninič, vzame. revolver, in jo ustreli v spodnji del telesa. Kompanijski čuvaji so policmana ¿grabili in ga odpeljali v zapor. Ženo pa na ambulanci v bolnišnico a Je ž« na potu umrla. Nobenega sprevoda ni bilo za ranjko. Mi stavkarji nismo toliko dobri, da bi stavkokaško ženo spravili k zadnjemu počitku, stavkokazom pa ni dovoljeno na svitlo. Tako vsakega atavkokaza milostno pokopljejo kot tistega, kl za voglom laja. O tem dogodku pa drugače govore kompanijski hujskači, češ, da so se igrali z revolverjem v omenjani hiši, nakar je revolver eksplodiral in zadel stavkokaško ženo. S kakšnim namenom si ja želela na-gromaditi denarja. Ni je bila sreča mila in s tem je našla svojo smrt. Kar se pa tiče drugifr stavkokazov, če katerega v jami ubije, ker dosedaj nisem videl nobenega sprevoda za nobenim. Kakor se čuje, vse ,tiho ostane, samo v karo z žnjim, potem pa good4>yel
Pozdravljam vsa zavedne delavce po širni Ameriki I _
■ Martin Kaale, član dr. št. 427.
P08ySDlCA 8ACCO-VANZET-T1J K VE EKSEKUCUfe.
Avstralski delavci ao prifieU s
gibanja* sa bojkot ameriške-
ga blaga.
8ydney. Avstralija. — Neprijetne posledice sa ameriško denarno mošnjo ao aa pojavila v Avstraliji. Predan sta bila Sac-oo in Vanzetti usmrčena na električnem stoto. so tukajšnji pristaniščni delavci obdržavall protestne shode proti eksekuciji ob času, ko so delali Prenehali so razkladati ali pa nakladati ladja, na kar ao ae sešli na shodu. ns katerem ao nastopili govorniki. Predložene la sprejete ao bile resolucije in po sprejemu resoluciji, ao nadaljevali s delom. Ta vrsta shodi ao se večkrat ponavljali. Taki ahodi se pa niso obdržavall la v Sydneyju if na pomolih, ampak po vseh večjih avstralskih mestih in tudi v tovarnah ali pa pred njimi.
Zdaj so organizirani mornarji in prUtaniščni delavci pričali a gibanjem sa bojkot ameriškega blaga, kar se massacbusettaka juatica nI ozirala na protaata, kl «o prihajali U vseh krajev civiliziranega sveta prpfi usmrtitvi Sacca in Vantettija v električnem stolu. To gitftaje Ja pričelo tudi v drugih velikih avstralskih, meatih. - »
Kaka HI paša!
Kaka Jih briga!
Ali se ne brigajo 7 Ali se Pire ne briga za notranja stvari S., N. P. J.? Ali se ne briga .Jerič, frančiškanaki sluga? Ne briga ae Zupan? Mar s« ne brigajo drugi taki "bratje?"
Ne, nič se ne brigajo! Pošte-njakovlči se brigajo le za svoj business in •'svoje organizacije. Tako sami pravijol.Ce bi bili to značaji, bi rekli odprto: Da, briga nas! Naš program je, da v Vsako vašo stvar vtaknemo naj nos! — Ce bi to rekli, bi bili sicer predrzni in nesramni, toda odkriti, na bi bili hinavci. . Tako pa»— ker se ne brigajc ln ker so poleg tega še veliki prijatelji 8. N. P. J. I Pire pravi, da Je naša jednota "al' rlght." Oa se ne briga za jedno-to — ampak gl. odboe Je zanič pravila ao zanič, glasilo je zanič in zaključki jednote ao zanič; vse je zanič, samo jednota je "ali right!" — Reva Jerič pi-še, da mu je "sicer malo mar" kaj delamo url naši jednoti, a v isti sapi se je pa toliko pobri-gsl za |50,000, ki "so se baje (baje, baje!!!) posodili neki starokrajski banki," da je brž izračunal, koliko bo Kristan naredil na obrestih v prihodnjih desetih letih, namreč $60,000' In vse to jih nič ne briga!
Ako bi bili ti ljudje pošteni bi rekli: "Pa še kako nas briga' Namreč afere naa briga. Ne briga nas blagajna S. N. P. J., ker vemo, da mi je ne moremo dobiti, toda briga nas navidezna a fera, katero ao napihnili komu niatl in osebni naaprotnlkl gl odbora pri S, N. P. J., in alcei aaa briga sato, ker lahko mak porihariatt v kalnem ia pena gamo, če bo aragoče, diakrediti ratt gl odbornike & N. P, J« katere sovražimo!"	/
To je vae, kar l|^e in dela te zanikrna banda.
Ce bi bili ti ljudje pošteni, čc bi sa res brigali za interese članov S. N. P; J. in za njihove žulje, o katerih hinavsko mijsvka-jo, bi z enako, vnemo javno poskrbeli tudi za interese članov pri svojih organizacijah.
Skrbni Pire piše: "Mi smo vat vprašali, sekaj ne dajete posojila ameriškim delavcem na njih hiše po 6 procentov, zakaj kupujete bonde kapitalističnih kompanij, dočim do vaših lastnih članov nimate zaupanja * posojili?"
Ali ga vidite hinavca? S. N. P. J. prizna greh,'da vlaga denar v bonde kapitalističnih kompanij. Ali pa je S. N. P. J. edina, ki to dela? Zakaj Pire ne zastavi istega vprašanja katoliški jednoti? Zakaj ne drugim Mar K. 8. K. J.„ katere Pire povzdiguje do neba, posojuje denar aa-mo svojim Članom na hiše? Ah nimajo vaše jednote kapitalističnih bondov?
In ko hoče S. N. P. J. re« pomagati delavcem — ne* Kristanu, njemu si treba pomagati, saj praviti da je milijonar v dinarjih! — ko hoče vzeti prvi mortgage aa delavsko Zadružno banle v Ljubljani, je ps «pet ogenj v strehi. Tudi tem se ne sme aaupetll >
Fakt je. da Pire, Jerič. Zu-pan in vsa banda ae ve alteaai o Zadružni banki, niti se ni toliko pobrigala ~ ker se že bri ga — da bi raautaeia tisto trana akcijo, pač ga blufa samo a tem kar je pogeabOa od naših komunistov, Id sami alč ne razumejo. Zato pa bo banda delils s komunisti blamašo. Pire pravi, da so "dnevi blufa aa nami" — oa aam pa Je največji Mafar
Pireu, ki ae ne briga ia briga sa nas, še tole: Predsednik gl
nobene doižaeeti, ia M vam ka. pojasnjeval. Kdo pa «te vi h» koga sestopale pri našem članstvu? Njetfova dolžnost pa Je. da kot presedal* nadiornegs odbora pojasnjuje članom a N. P. J. Njemu ai treba braniti uredništvu PtesvuU, niti
Egipt je že od nekdaj dežela skrivnosti in ugank. Kakor ga je občudoval že 400 let pred Kri-atom grški zgodovinar Herodot, tako občudujemo to skrivnostno deželo tudi mL Ko gledamo o-grorone piramide pri Giseh, veličastne ostanke svetišč in palač v nekdanjih "stovratih" Tebah pri današnjem Luksorju in Kar-naku, mogočne nasipe in kanale, v živo skalo vsekane obsežne grobnice faraonov, ponosne pi-lone, vitke, iz ene same skale izklesane obeliske in skrivnostne afinge, se zaman vprašjije-i mo, kako je bilo mogoče ustvariti vse to v tistih davnih, davnih časih, ko človek še ni poznal sile pare in elektrike ter vseh ostalih stoterih pripomočkov moderne tehnike? Pa ne samo tehnika, tudi mnoge druge panoge znanosti in umetnosti so bile že tedaj znane. Neštevilne Še ohranjene slike in kipi, zlasti pa še najnovejše izkopine v grobnici faraona Tut-Anch-A muna nam jasno pričajo, kako razvita je bila upodabljajoča umetnost že v tistih časih, koietne, pa np enakomerne poplave Nila, od katerih je bilo odvisno življenje in blagostanje Egipta, ao silile in vzpodbujale mislece, da se temeljito pe-5ali z .geometrijo in matematiko. Splošno znano je tudi, kako rai-vite je. bU astronomij v ta •kraljica vseh ved".
Zato se-ne smemo čuditi, da ie bila tudi medicina bolj razvita, kakor se danes splošno misli. O tem pričujejo mumi katerih konzerviranje mo še dandanes; prav posebno pa nekateri pepiruei, kjer eo ia ohranili opisi raznih bolezni in sredstev zoper nje. Ti starodavni spomeniki dokazujejo, da so stari svečeniktadravniki spoznavali instinktivno in intuitiv no bistvo mnogih bolezni. Naj važnejši papirus medicinske vsebine je 3500 let staj? papirus Eberš, imenovan tako po znamenitem nemškem egiptologu in piaatelju g. Ebersu. Starejši se imenuje Kahun-papirus in se havi predvsem z ginekološkimi problemi.. Mlajši od papirusa Bbers so "velik berlinski papl-rua", "londonski papirus" in "Hearst-papirus." Slednji trije papirusi so zdaj v, britanskem muzeju v Londonu; ostali pa v Berlinu. Vsi pismeni spomeniki, zlasti pa papirus Ebers, vsebujejo paj raznovrstnejše zdrav niške recepte. Oblika teh receptov je prilično ista kakor v na-Itti dneh. Nadpia pove, v kak namen rabi zdravilo, n. pr 'sredstvo zoper kašelj", "uspavalno sredstvo" in podobno. Na-to "ao predpisi, kako se mora zdravilo pripraviti in katere snovi so potrebne. Slednjič najdeš navodila, kako naj bOlnik ta zdravila uporifclja. Raz3ikujejo pa se od naših receptov, ker vsebujejo Še razna skrivnostna Sarovnttka znamenja. Ne pozabimo, da ata bili takrat medicina in magija v najetjih medsebojnih stikui. Glede ruSde-lltve snovi obravnava papirus Ebers v posameznih ločenih poglavjih najprej notranjo medicino, nato speci j el no zdravljenje očea, kote, udov, ust, ulas, neka itd., nato ženske boleenl in slednjič kirurgijo. Zelo teiko Je M lo ugotoviti, kaj pomenijo po-tamezni hieroglifičui sna k i poaemeane bolezni. Saj ao umeN Sita ti "sveto pisavo" zgolj sva-<ealki. kl eo bili hkrati sdrevni-VI in uftenjeki. Ta uganka se Je iala rešiti samo saradl tega, kar
mr\ b jjll	ti t I ulinil 11
mi k »rrri poiag nierogitTicnin *načb še resna simboliena znamenja. kakor a. pr. pil očesnffi boleznih oko. pri znaku "sežiganje" plamen Itd.
Predpisi o zdravljenju so tako Hevilni, da se ne dajo val našteti. Navedli bomo **no ne-katere vzgleda, da dobi ČItatelj
Materialistični «vet. gft^mtf eioel-^chHembe Je
te dni zabavljal- Na svojo Črno piko je vzd evolucijo in druge stvari os tem pregrešnem svetu. GU&e evolucije je vekel, da je «^krščanska. To je res — in pri tem naj ostanf.	/
Skof se je jezil tudi na ^me-riko. Včasi čitaroo od nasprotnikov, da se samo socialisti in boljševiki jeze na Ameriko, zdaj pa vidimo, da tudi škofom ni prav.
Rekel je/ da je Amerika preveč materialistična; preveč se briga za dobrote ln lepote tega življenja, vse drvi za bogastvom in malokdo se briga za "večno srečo", karkoli že to pomeni.
Amerika je precej materija-listična, to je res — in dobro. Slabo je le to, ker je bogaetvo Amerike v rokah čete milijonarjev, dočim so milijoni onih, ki ustvarjajo to bogastvo, brez bogastva. To je največja krivica, ki jo vidimo v socialisti v Ameriki in po vsem kapitalističnem svetu.
P o b r o pa je, da je A-merika materijelističnh. To pomeni, da se normalno razvija gospodarsko. Ako bi se AmeriČa-nj bolj brigali za "večno srečo" kot za dobrote in lepote tega sveta, bi bila Amerika še danes tam, kjer jo je našel Kolumb Tako je bilo v Mehiki do zadnjih par let, kjer so namesto tova-ren zidali cerkve.
Ako bi človeštvo živelo dosledno po naukih cerkve — kakor je
tati uredništvu. Kadar Hotel zadnji urednik tenko ponižati, da be
bo
Delavčev* opazovalnica
Piše Ivan Melek.
namreč cerkev vedno učila in u< i še danes, ne pa kakor je delala in še danes dela — bi bilo ¿e j pri lesenem plugu, lesenem vozu in lesenem kolovratu in kadar bi razsajala kuga, bi IjfdJe pili scalino kot medicino. Tako ao namreč delali v srednjem in novem v^ku, ko je bila ¡¿¿eta krščanska "civilizacija" ine krmilu v Evropi. Takrat je bila Evropa polna kloStrov in cerkva, tovarne pa ni bilo nobene.
Ako bi bilo v Ameriki tako, kot si želi omenjeni škof, da bi namreč namesto materialističnih tovaren zidali cerkve in klo-štre, ne bi bilo danes nobenega Slovenca tukaj i sploh nobenega naseljenca, razen puščavnikov. Materijalizem je Šele ustvaril industrije in današnji standard življenja. Materijalizem je odprl Ameriko svetu in jo naredil za najbogatejšo deželo. Materijalizem obogati tudi druge dežele. Materijalizem v obliki sebičnosti in pohlepnosti po imetju Je hrbtenica kapitalizma. Materijalizem v obliki socialnosti in stremljenju po kolektivnem bogastvu in uživanju bo hrbtenica socializma. Materijalizem je zdravje in življenje.
Cerkev ropoče proti materi-jalizmu, sama se ga pa ne brani. Cerkev zbira materialistični kapital in se v polni meri po-služuje vseh komodnih materi-jalističnih iznajdb in ^tkov.
To je dobro, da se ekonomski razvoj ne briga za cerkev in njene škofovske mumije.
to stori napol speč!
vsaj površno sliko. Tako ae predpisuje n. pr. pri trichiasis (rast trepalnic na znotraj), da se morajo izruvati lasje in potem namazati ta mesta s krvjo kuščaric ali drugih živali Zoper roženico v očesu se ¡priporoča žaganje jelievega lesa; proti opeklinam nažgane živalske kože; proti očesnim krvavitvam mleko žene, ki Je porodila pred Jcratkim dečka; preti bolečinam, ki jih imajo otroci, ko dobe prve zobe, kuhane miži; proti kaJlju med in smetana ter še neko sredstvo za inhalirenje; pro^i driski pečena volovska kri; preti nočni slepoti sok volovskih Jedvic itd. Marsikatero sredstvo se nam zdi smešno. Mnoga sredstva pa imajo pomen. Kot primer navajamo sredstvo zoper nočno Slepoto. Moderna veda je dognala, da obole živali na tej bolezni, če ni v hrani dovolj vita-minpv. V ledvicah pa so poseb-nno vitamini, takcTda je to zdravilo v resnici uspešno. Ce priporoča papirus Ebers zoper izpad las ježeve igle v maati, s katero se mora bolnik namazati, Je to umevno, ker obstoje lasje iz roževine. Takih primerov bi lahko navedli še več.
Medieinaka veda atarih Egipčanov je vplivala mogočno na sorodno medicinsko vedo starih Grkov, h grških oziroma latin-skih virov, so čnpeli to znanje srednjeveški menihi. Teko ae je ohranila medieinaka veda Egipčanov do danee- Mnogo o-etankov živi še sedaj v raznih ljudskih vražah; mnoga pa ae prevzeli tudi modemi zdravniki v spoznanju, da so njihovi predniki pred 4,000 leti pravilno ra-zmeli bistvo mnogih bolezenskih pojavov ia znali porabljati tudi primerna sredstva. Tako ae u-čimo k tek častitljivih spomenikov, da se tudi v medicini, kakor povsod v življenju, ponavlja čeeto to, kar ao vndell ia znali «e naši davni, davni predniki.
m 4mm dragate ket pesralia.
Rim, 29. sept. — Charles A. Levjp, znani amerižkl milijonar in prvi prekotnoHki paeežir v letalu, ki Ja od časa svojega poleta te New Torka v Nemčijo v zadnjem juniju potenja! razne eakapede v Evropi. Je vCerej dejal, ko Je priletel v Rim s svojo "ColumbtJo." da njegovo letalo ne gre drugače nazaj v Ameriko kot po zraku. Rekel je. da v Evropi tfiko časa. da ufodne vreme za polet v iko. pa magsri čaka do prihodnje apomladi.
Jagotlavanski oporni pavac v Chicagu
CuMč-Dragun nastopi ob priliki
vprizoritve hrvatske drame
"HaaanagUica" v nedeljo dne
2. oktobra.
Chicago. — V nedeljo popoldne vprizori cjramski zbor "Nada" poznano domačo dramo "Ha-sanaginica" v treh dejanjih v dvorani CSPS na May in 18. cesti. Program se prične ob 2.30. Igra je družinska drama, ki jo je spisal dr. MilalPOgrizovič.
Pred vprizoritvijodraine "Ha-sanaginica" nastopi z dvema pesmima naš poznani jugoslovanski operni pevec, baritonist Mate Culič-Dragun. Pel bo:
1.	"Kad mlidijah umreti" -uglaabil J. Hatzea, in
2.	"Trije junaki" — uglasbil S. Mokranjca.
Ako bi se slovensko občinstvo slučajno morda ne zanimalo v velikem številu za vprizor-jeno dramo, pa mu toplo priporočamo, da gre v nedeljo popoldne v omenjeno dvorano ob 2.30, da Sliši našega jugoslovanskega umetnika-pevca Mate Culič-Dra-guna, ki je doaedaj nastopil že V vseh večjih mestih Amerike in v Evropi. Tudi je nsža dolžnost, da poeetkno prireditev, na kateri imamo priliko slišati svojega rojaka-umetnika.
Vstopnice v predprodaji ^ 7» centov, pri vratih pa 91. Dobiti jih je pri hrvatskih trgovcih ia tajniku Jugoslovsnskega prosvetnega udruŽenj* na 18. cesti.
Preveelel Atlantik /VoTnu^ Madrid. 2». sept. — S Kanarskih otokov poročajo, da je včeraj pri veslal v luko Us Palma/« v malem čolnu neznani mož, ki pravi, da se piše Hugo Hoshns in da Je aam prfplul iz Zdrute-nih drŽav. Pravi, da Je čoln kupil za ITS in na prekomorako plovbo ee Je podal 15. junijs t. L lz Providenca, R. !. S seboj t čolnu Je imel pse in mačko
OMetaa, ker je abjel dekls.
Chicago, |B. sepi.—Mdfoče )* ljubavna scena aa platnu n£
u	da je objH
i Nameček, ki Je ^ v nekem gledali« ave. Dekle je hitro orno na objem s P**tinl' •o reditelji, ki so fanta i* I policiji. Frieada so -dr oa policijsko postaj" ia *
Politični pregled po Jugoslaviji
VOLITVAH V .JUGOSLA-3 SLAVIJ I.
(I z vii no ProsvotL)
vsej državi je glasovalo 2,24,352 volHeev. — Najbolj so nazadovali radičevci, najbolj napredovala SDS. —p Radikali so dobili enega poslanca ie na 6,600 «Uwovf socijalisti ¿«le na 24,300.
merja 4604, sa Kkaka (soc.) 438 in za dr." Lemeža ' (kom.) 478 volilcev. Izvoljen je dr. Albert Kramer.
Po dosedanjih podatkih ae je v celi državi udeležilo volitev v Narodno skupščino 2,24,362 volilcev, t. j. Okoli 65% volilnih u-pravičencev.
Radikali ao dobili v celi državi 734,122 glasov in sicer vladni 505,736, pašičevci 195,039, razni disidenti pa 33,348. V ta števila so všteti tudi Nemci in Madžari v Vojvodini, ki so glasovali za skupne radikalne liste.
Demokrati so dobili 376,789 Klasov, od teb disidenti 3&,6d6.
Hrvaška seljaška stranka je dobila 381,370 glasov, od teh črnogorski federalist 6141.
Samostojni'demokrati so dobili 202,127, Vštevši s SDS zvezane napredne skupine v niji. Leta 1925. je dobila 117,793 glasov.
Klerikalci 30 dobili 129,932 glasov, od teh Hrvatska pučka stranka v Hrvatski in Slavoniji 15,706, v .Dalmaciji 9,461, v Bosni in Hercegovini 6,88$, v Bački 1,638. .'.
Jugosl. muslimanska organizacija 128,386 glasov, vštevši de» mokratske glasove na skupnih listah.
Zemljoradniki so dobili 146,-425 glasov. Hrvatski block 48,626 glasov. Republikanci (Jaša Prodano-vič in Stojanovič) 6907 glasov. Nastas Petrovič 9217 glasov. Neodvisni delavci so dobili 42,866 glasov; od teh je okrog 1000 disidentov HSS v Dalmaciji in okoli 1500 glasov Berno-tove skupine v Sloveniii.
Soči j al isti so dobili 23,477 glasov-. v „j Nemci so dobili 48,032 glasov. Madžarska stranka 3450 glasov.
Ostal« manjšinske skupine skupno 12,094.
Največji padec beleži Radiče-va stranka, ki je dobila leta 1926 554,302 glasov, leta 1927 pa samo 374,290 glasov. Nazadovala j6 torej za 180,012 glasov, ali za 33«/2, torej ravno za eno tretjino.
En mandat so torej dobili podlagi gorenjih številk radikali na 6554 glaaov, demokrati na 6160, radičevci na 6366, sam. demokrati šele na 8788, klerikalci na 6663, muslimani na 7129, zemljoradniki na 16,269, Nemci na 8006,.Hrvatski blok na 24,313, socijalisti na 23,477 gl* sov.
A.) Volilno okrožje Ljubljana Novo mesto.
Volilnih upravičencev 107.644 volilcev 72.729. Glasovalo: za Huclja 9900, za dr. Korošca 47.-369, za dr. Žerjava 10.136, za <lr. Likarja (soc.) 1820 in za inž. (Justinčiča (komunist) 3606 vo lilcev.	,
Izvoljeni so: dr. Gregor 2er jav, Ivan Pucelj, od SLS pa dr. Korošec, dr. Kulovec, Strcln Skulj, Rroda., Sušnik, Smodej in inž. Sernec/ R.) Volilno okrožje'Maribor Celje.
Volilnih upravičencev 151.-323, volilcev 94.267. Glaaovsto za dr. Korošca 64.289, za Radica 4577, za dr. Pivka 12.820, za dr Muehleisna (Nemec) 5762, za dr. Ravnika (radik.) 4883, za IMejana (eoc.) 62*4. za Moe-<i*rndorferjm (komunist) 4409 za Zagorskega 417 volilcev.
Izvoljeni so: dr. LjudevitPiv ko, Ivan Urek. Petejan, od Sl£ pa dr. Korošec (odstopi mandat Tratniku), Klekl, Žebot. Hoh njec, dr. Goaar, Vesenjak. Pu Vnjak, dr. Hodtar, VreQto, Palet in Jerič. C.) Volilno ekroftje Ljubljana (mento.) Volilnih upravičencev 15126. volilcev 10.101. Glasovalo? za k dr.
s£
Zadružna banka v Ljubljani
je v smislu sklepa Zveze gospodarskih zadrug, da naj se zviša zadružna delniška glavnica od 4 na 5 miljonov z izdajo novih 10.000 delnič, vršila 11. sept. t. 1. izredni občni zbor, kojctfa so se delničarji v velikem številu udeležili. Predsednik Zadružne bahke v Ljubljani, znani zadru-gar Anton Kristan, je v lepem nagovoru pozdravil delničarje, obrazložil namen izrednega občnega zbora in veliko važnost inicijative Zveze gospodarskih zadrug, ki želi, da se Zadružna banka v Ljubljani razvije v velik, mogočen zavod, ki bo potem v veliko korist našemu delavske-, mu in malokmetskemu zadružništvu.
Za zapisnikarja je imenoval Zadružnika • Frartjo Vilharja, bančnega ravnatelja, za overo-vatelja zapisnika pa zadrugarja ime Jurčiča in dr. Franceta nka. Navzoč je za vlado mi* rijalni tajnik dr. Mramor in Karol Pleivveis, ki ima na-ogo, overiti sklepčnost in pravilne sklepe izrednega občnega zbora.
K prvi točki poroča predsednik, da je upravni svet v seji od 20. avgusta t. 1. razpravljal o inicijativi Zveze gospodarskih zkdrug in sklenil, da jo priporoča izrednemu občnemu zboru v odobritev. Upravni svet pred-aga tedaj: Delniška glavnica Zadružne banke v Ljubljani se poviša od dosedanjih 4 milijonov na 5 milijonov dinarjev, Izda se novih 10.000 delnic nom. Din. 100, ki jih morejo dobiti: stari delničarji na vsake stare :;ri po eno novo. po Din. 105; za vsako več, ki bi jo hoteli prevzeti, morajo stari delničarji plačati Din. 110. Subskribcija na nove delnice nap se vrši do 10. dtH^mbra t. i.
Predlog upravnega sveta delničarji aoglaano odobrili. Nadalje so »e tozadevno izpre-menila pravila, namreč, da zna ša odslej glavnica Zadružne ban ke v Ljubljani Din. 5,-000.000, razdeljena v 60.006 delnic po nom. Din. 100. — (sto).
Zbor delničarjev je vzel 114 znanje izvršeni nakup vogalne trinadstropne hiše na Aleksandrovi cesti ter trinadstropne hiše v Beethovenovi ulici, ki se vogalne drži. Odobril je, da se ti dve hiši prevredita v Zadruž ni dom, v katerem bodo poslovni prostori Zadružne banke same, kot lastnice, ter še več drugih zadrug in delavskih inštitucij.
Zadružna banka v Ljubljan izkazuje od letfy do leta lep napredek. Vse delaveke in malo-kmetske zadruge so se ji pridružile. Zaupanje v Zadružno banko v Ljubljani raste in njim tudi bsnka sama. .
Delničarji, zadruge in njih zastopniki so izrazili svojo za hvalo zlasti Slovenski narodn podporni jednoti v Chicagu, ki v pravem porazumevanju vzvišenih nalog našega zadružništva atojl z bratsko pomočjo na stra ni naše lepo procvitajoče Za družne banke. Za Kubakribcijo novih delnic se Je tudi S. fl. P J. naprosilo, da bi prejemala od »ubakribentov v Ameriki podpi gane zneake na račun Zadružne banke.
Bubskribcija za povišano del niško glavnico se prične takoj* V ta namen se razpošljejo že pri hodnje fini subskrifecljskf pozivi.
Občni zbor se Je zaključil klici: Le naprej v korist zadružne ideje!
r kobler. Stavbe . Delavske zbornice v
LJubljani. Stavba bo trinad-Mtropna in bo vsebovala proeto-re za borzo dela. Delavsko zbor-Bedjanič.li*». prosvetni od«**. nerodni I klub, Jugoslovansko strokovno^ organizacijo, prometni klub. bUMftnfcirhlTT gostilno, azil za brezposelne. V stavbi bo dalje velika dvorana s odrom. 36 «ta novanj z 2 do 4 sobami in pral-
Velike pojave širom
Nalivi dne JI. septembra ao povzročili poplavne kataatrofe na Gorenjakem in Stajerakera. Zopet je najalrašneje prizadeta Poljanska in Selška dolina. — Poplave v gornji Savinjski dolini in v okolici Celja.
T
Noč od U. rtu 12. sept. je v nekatere dele Slovenije prinesla katastrofo z novimi velikimi po-plavalk Dočim je v Ljubljani tekom noči sicer izdatno, a precej mirno deževalo, se je v nekaterih predelih na Gorenjskem in na Štajerskem mokri element znesel s hudimi nalivi. Vode so prestopile bregove in začele rušiti mostove in poti, vdirati v naselja in odnašati imovino. Celotna škoda se n« da zaenkrat niti približno oceniti. Posebno tragična so poročila, da je poplavna katastrofa zopet prizadela Poljansko in S«|iško dolino, odkoder posebno iz goynjih predelov ni možno dobiti nikakih podrobnih poročili ker ao vse zveze pretrgšne. Iz Zelesnikov smo prejeli kratko'brzojavko, ki , avlja, da je povodenj silnovra/. c ejala dolino. Voda je odnesla velikanske množice lesa. Železniki so še vedno v vodi, Škoda je ogromna, a deževalo je tekom dneva neugnano dalje. Vode no jele dAneš' po nočnem nalivu na raščgti tudi v ljubljanski okoli Ljubljanica se na Barju že sumljivo tiviga k bregu. Bar janske vasi so v stalni opasno-sti, da jih zalije voda, ki pono-kod že stoji čez pokošene trav nike. Ako ne preneha deževati, je katastrofa neizogibna, ker je narastla tudi že Gradaščiča, ki je sprejela vase velike množine vode s polhovgrajskih hribov.
Posebno visoko je narastla Sava, ki se je začela ponekod le udi razlivati preko bregov. Njo*
umazani valovi .prinašajo Gorenjske velike množine hlodov, drv in izruvanega drevju <akor nam poročajo iz Litije, je Sava ob t& zvečer bila 2.70 m nad normalo,. a še neprestano 1n rapidno narašča. O poplavah Sloveniji ih naraščanju voda sta obveščena lučka kapetanija Beogradu in hidrotehnlčni odde ek v Zagrebu. Dolžnost vlade pa je, da težko prizadetim- p< plavljencem olajša bedo z izdat no takojšnjo pcfaočjo.
Nova katastrof v Poljanski In Heiftkl dolini.
Skofja Loka, 12. septembru Skof jo Loko oi široko okolico e zadela zopet ailna katastrofa / minuli noči se Je proti jutru utrgal oblak nad Begašem in Po reznom In grozne mase vode So se razlile nad Selško in Poljan sko dolino. Vode so narastla tudi v Bohinju, vendar ni prišlo do večjih katastrof. Javljajo nam samo o raztrganih potokih Najhujša škoda je prizadela Po-jansko dolino, kjer je silno na rastla ličnica, ki priteče iz Ja vorja v Poljane. „ Knkor v Tav
ti plnt zvona, ker je vods preplavila ia vdrla v hiše v Stari Loki. pod pokopališčem, med
Strahlovim gradom in Berganto-vo trgovino, ki ja bila v trenutku čez I meter pod vodo. Ob U. dopoldne js šlo škofjeloško gasilno društvo ljudstvu na pomoč, ker je tudi poljanska Sora strahovito nar«|čnl*. Z največjo požrtvovalnostjo so gaailni reševali pohištvo ogroženih hiš ob Seiščici in ¡Poljan^ici v Skoiji Loki sami.i Prevest jo Studenec je bilo v največji nevarnosti in tu so se gasilci še s posebno vnemo vrgli na mševanje. Komaj pa je bik» pohištvo rešeno, « selška Sora zadela zopet naraščati in gasilci so morali hiteti na pomoč k vodnim napravam gospe Komatarjeve, kjer je b|lo se pod vodo. Vods je pretrgala most tudi tam. Ogromno lesa bilo odnešeno. Vodne naprave pa so le deloma porušene. Največja nevarnost je pretila veliki električni centrali, ki daje moč in luč okolji tis do Kranja. Voda je že vdrla v centralo. Most sle je že nagibal in le pred-oatrožnim meram zares pošrtvo» valnih gasilcev pod . vodstvom gosji* Kavčiča iz Blaznlka se je »osrečilo, da ni danes široka lo iku okolica brez luči in električne moči.	1
Pri reševanju električne centrale je gasilstvo zadelo na ailne ovire, ker js mod fckofjo Loko n Vincarji vinaersku grapa prepUrvila pot» d» i* bilu pomoč s te strani onemogočena. .Tudi s hribov- Sv, Jošta in Planince so potoki Sušica, 2ab-niča in Starololki potok tako na raatli, da je polje preplavljeno ia nasipi ob želenziški progi pr Rdeči poti ter pri žabnici pod vodo.^	1
Skofja Loka je sopet v žalosti. Popravljena ni niti naj manjša škoda, ki so Jo povzro-čile poplave, katere so dve let zapored, uničile blagostanje Poljanaki 4olini tjs do 2irov. V Skofji Loki UepstsJ« čakajo na veati in porodila iz Selške in Poljanske* dolina, odkoder ni mogoče dobiti aoštsnih sporočil, ksr so vse vszi pretrgane. Ocena škode je nemogoča, <|>omoč nuj na.	'v
Strašna pdtfava v Celju in spodnji Savinjski dolini.
Celje, IZ *ept. — V noči od nedelje na pondeljek se je utr gsl oblak v oHolici Vitanja. Cc lje je bilo obveščeno o preteč, nevarnosti. Vse je pričakovalo da bo čez par ur prihrumele na rastla Hudinja in Voglajna ka kor predlansko l«*to. To pot se je izlil oblak ,v območju Pake ki Je narastla v par urah v prav cati veletok. Paka je preplavila na daleč svoje bregove in U vo-da Je pritiakala t velijo naglico v Savinjo. Vsi mlini in žage ob Paki in Savinji so i>oškodovan voda odnaša plotove, cele sklad niče drv in desak. kakor tud tramovje. i Po Savinji so že dopoldanskih urah plavala cela izruvana drevesa. Vsi vrtovi in polje okrog Celja ob bregovi Savinje so globoko jiod vodo, k dere preko njih, odnaša zemljo
ee tukaj ne da nič napraviti in škoda vsakega denarja, ako ae
ne opravi temeljito regulacijsko delo.
Huda povodenj v gornji Savinjski dolini.
Mozirje, 12 «eptembra. — noči so se zgrnili nsdgomjo Savinjsko dolino masivni temni oblaki, ki so se razbili v vrho-ih planin, nakar ss je vlila si* ovita ploha. Deževalo je sioer tuli Še popoldne, vendar je vsa-do menil, da na veder odjenja. Zgodilo ps as je rsvno narobe in je šale ponoči prišlo do narav-noet strahotnega naliva, '
Dež je vršal na semljo vso noč. Potoki so jsli naraščati in v zgodnjih jutranjih urah je voda že drla Čas bregove. Savinja Je naraščala o0 ure do ure. 2e te-kfta dopoldneva je narastla 3 metre nad normalo. Cei bregove so se razlile ailne mase vode drla če« polje. Najhujše je bilo pri Mozirju, kjer je voda vdrla tudi v InAe. kjer je stala ponekod do 1 metra visoko.. Pri Csavsrju js Savinja razdrla most. Voda js plavila s seboj ailne množine leaa ter poljskih pridelkov. Po vodni katastrofi so silno prissdeti lesni trgovci n kmetje. Med Ljutaom in Lu-čami je voda («strgala cesto in e vaalt promet otežkočen.
Najhujše Js prispeta dolina nizdol ob Dreti. kjMr Je voda odnesla vss brvi, jsse ter mostove. Gornji grad Js bil neluj časa popolnoma odrešen od sve-ts.' ,
čarjevih poveetih opisano, ,, nanmAm u.m«nii. na 1 vol n 1 In dolino do cerkve v Po- ln nanUl kim'nJ' Ijanah. Poljanska Sora sicer nI jemala mostov, pač pa J«f radi nalivov v sedla cesta na več krajih, da je promet s Poljansko dolino delno zaprt. Tudi Iz Lu-čine je pot zaprta in so morgli kmetje Čez Polhov grade«, Cep-Ue in St. Vid v SkofJo lx>ko.
Grozna Je katastrofa v Selški dolini. Srednji del Železnikov Je bil Še pi>poWne pod vodo ter 00 mrd fckdfjo) Ix)ko in Selško dolino pretrga/e vse zveze. Radi tega Je tt/dl nemogoče kon-štatiratl stanje in posledice. Vsi vozniki so oetall v Skofji lx>kl, ker so moetovl podrti. Na deželni cesti je odnesle Selščlca most na Praprot nem (6 km od Akofje Loke proti Železnikom). Manjših mostov pa Je podrtih gotovo 16, med njimi mostovi čez Soro v Veštru, Ba lan tov in Pamerjev moet, Dolenjčev m<iet p)»d Hrastnikom, moet pod Goli eo in drugI, — tako, da Je tudi zveza levega brega z dednim
4M1, sa dr. Kra- nice.
Selški dolini popolnoma prstr gana.
Uničujoče vodovje Je ob 10 dopoldn* alarmiralo gasilno dru-št vo v Stari Loki is sačelo js W-
V aH« )• vzrok
Angleški lord Rother mer zsdnje čsae silno poteguje
4*. i
-r-

V Iz KHaJikt f
- •il
hI 0. "Volkswirt" priobčuje „i to le zanimljivo črtico, ki je revizijo mej med Ogrsko in	d« se prebere: ^
tioslovaško, Vsa javnoat se jej General Sun Cuang-fang je vpraševala zakaj. Te dni pa so premagan. Sun Cuang-fang, to odkrili vzrok Mv niklu."	je tisti general, ki ga Je svoje
Dunajska « Arbeiter Zeitung" Jni ^rgel Cangkajšek ii Sanga-piše:	1 m; ki Je potem Izginil In se n«to
Hlepsrka prijeta.
Chicago. — Detektiva John Noosan in Miehasf trant sta aretirala neko črno oblečeno žensko, katero se dolži, da Je ogoljufala s sleparskimi ček čikaške dspsrtmentne trgovina za več kot 96.000 v zadnjih mesecih.
8leparki so prišli na sled, ko je bik» kupljeno blago poslano ženski, ki je odgovarjalo opisu ki so ga Imeli detektivi, Detek tlva sis sprsmljala dečka, ki js nesel naročeno blago In sta vi dela, ko mu je izročila ček. De-taktivom« js rskls, da js njsno ime Csrpenter, a ona dva trdita, da je njeno prave ime Lulu Burns. Policijski rekordi dokazujejo, da je bila Že večkrat sre-tirana radi goljufije.
Okrajna ječa prenapolnjena.
Chicago, — Nadzornik okrajne ječe Edward J. Fogarty, Je izjavil, da so vsi prostori v Ječi prenapolnjeni. V« prostoru, kateri je bil zgrajen z« 600 Jetnikov, se jih nahaja 1,136. Pričakuje se, da sodnik W, V. Brothers iz kriminalnega sodiAčs in njegovi tovarlAi -, prevzamejo stvar v svoje roke, ds se odprsvi neznosen položsj.
VoHko več Jetnikov js Isto« v ječi v primeri z lanskim. Po nadzornikov! izjavi je mesečno število večje za 106 Jetnikov.
Celjski psrk, ki Je bil letos težkimi žrtvsmi obnovljen in je bil res lopo urejen, Je popo noma praplevUen. Voda bo na redila ogromno škode, Veliko cest in ulic v Celju Je ob 6. «večer pod podo, a Savinja še neprestano narašča. Ves dan < bilo hudo deževje, kakor bi II (z škafa. Bati se Je najhujšega
V	pofioldsoaklh urah je od-nesla Savinja nek j.- višje jez; dvs splava, ki sU bila privezane nasproti mestnega k vpaiišča, sta se odtrgala in zadela ob "Joho" novegs moats pri msstni vrt-nariji. Nedslgo in «prineslo j« leseno Joho In motu ss je v sredini upognll. Ako bo vods le še mslo na r a« tla. bo d'*egla most In ga odneels.
V	veliko kleteh je iS sedsj vods, bsti ss js» 4e bo povodenj tr-pela dalj čsas, da li"do vss kleti pod vodo in škoda bo, kakor lansko leto. tudi Isioa neizmerne.
Zopet se vkM. da Je temeljita regulacija Savinje nsjno potreb, na. Treba Je. da s* gre šs ea krat na dalo brez velikih komi •IJ in (MriJ. katerih Je bilo ft* toliko. Z malenkostnimi snseki
V pretepu padla skssl okns.
Chicago. — IKs moška sts bila nsjdens v nezavesti pred hišo št. 619 W. 1«. st. Poiisijsks preiskava Je dognala, da sU padla skozi okrni drugega nad strupjs. ko sts ss prstspsla Poleg njiju Je ležal polomljen stol. Ko Je dospela poikija nI na šala nikogar v atasovanju. Ns-zaveatna moška aU bila pdpe I j ana v okrajno bolnlšnleo. Njih imena sts Andrew Conti in Tony fttanlovistis.
1 »
Zadnji aerajevskl zarotnik mrtev.
Hkoplje. J ugotavlja, 29. ssp< — Milsn CI ga no v Ič, zadnji Iz med zarotnikov, ki lo leU 1914 ubili avatrljskegs kronprlnr« Franca Ferdinands v Üsrsjsvu. je včersj tukaj umri. Val drugi zarotniki so Že mrtvi. Clganovič je preskrba! ponsrejene potne liste trem atentatorjem, ki so Izvršili umor,
Mnogi ljudje si v zadnjem čaeu ubijajo glav«, zakaj in radi 6eaa je odkril anglsški kralj časopisja lord Rotherracre kar naenkrat krlvičnost trianonske mirovne pogodbe, predvsem pa pri-vičnost češko-madjarske razmejitve. Praško časopisje je poročalo, da ga je pri njegovem potovanju po Madjarski sprem-jala n«kaka kneginja ali grofi-ea EatePhasy in da je na tak način «posnal lepoto in ljubeznji-vost Madiarske tako ^ njenih krajev, kakor tudi ljudi od bil-«u . . . V angleškem delavskem časopisu "Daily Herald" pa pojasnjuje Walton Newbold ozadje simpatij lorda Rothsr mera do Madjarov povsem drugega stiillšča, Newbold opo-zarja-na to, da je Češkoslovaška plasirala svoja državna po sojlla pri j newyoršklh bankah Kuku, Loeb in komp, tor pri National City Hank of N«w York, medtem ko 41h MsdJ»rska nI na snanila samo v lord' RotherAer-Jsvem 'j^ally Mailu," temveč jih je najtfla tudi pri bankah Baring Brothers, G. M. Roth aokild In Ssbroeder. To financiranje je lordu Rothormeru mnogo bol JugaJalo, kot češko slovaško ...
V trustu "Daily Mail" sedi \ upravnem svetu bivši madjsrskl državljan Friderik Aleksander Ssarvassy. Ta gospod Star vas-«y pa JI tudi v ozkih stikah največjim kapitalistom angleške kemijske industrije, s sir Alfre dom Mondom: oba imata znaten vf>llv na Podonavako paroplov no družbo v Budimpešti.
Ko sts tako oba pregledala msdjarsko-češkoslovaško mejo «U ugotovila, da gre ta meja tako, ds «e nahaja velik del ogr skega Rudokopnega pogorja d«nos s ameriškim kapitalom ZHSzani Češkoslovaški. V tem pogorju 40 bogati rudniki ln kamnolomi, zlasti pa ležišča nlk Ija. Slučajno je na svetu le malo niklja in je 86 odstotkov svetovne produkcije nikla pod nad sorstvom dveh velikih trustov Prvi je International Corporation of America, drugi pa Mond Nickel Com|>ai^. Iz tega sklepa Newbold sle*s*f: Sir Alfred Mond in gospod Ssswsssy dela ta skupno velike kupčij« s Podonavsko psroplovno družbo Budimpešti. Gospod Ssarvassy in lord Rothermere sta člana ''Dally Mall*' trusts. Gospod Mond bi rad imel ogrskega Ru dokopnegs pogorja, U pa se na haja na češkoslovaškem ozemlju In je na r4zp61sgo ameriški nik I Jen i konkurenci gospoda Mon-ds. Ca ps preide po regulseljl meje Rudokupno pogorje sopet k Madjarski, potsm preidejo le-žiščs niklja po verigi Sssrvss-sy-»-Moud-Rothermere v posest angleškega Ippltala,
Vss to nima nič skupnega s narodnostno pravičnojstjo in ssmoodločbo nsrodov. toda za od angleških kapitalistov za|s-1 j eno korskturo msjs je to va-žen razlog. Nekoč so, dejali s Rokodelstvo Ima zlato podlago.
«fpet pojavil kot general severne armade, da ga potem Cang kajSek. ki je tedaj marširal že
na Santung. znova'pobi je.
Tfdaj pa se Je obrnila vojna sreča. Sun Cuang-fang J« gnal Cangkajšeka Is Santunga vzdolž velikega kanala do Jangcekian-ga in še naprej do Nanklnga. Cangkajšekove Slave Je bilo ko- ^ nec in Sun Cuang-fang se je že pripravljal, da v trlumfu vkoraka v svoj ftangaj. Tedaj pa je bil nenadoma In nakrat snova potolčen.
Kdo ga je potolkel? Zmagovalcev za enkrat nI mogoče naj-I. V poštev prideta dvs stranki v Nankingu in tri ali vs« v lankovu, da o "krščanskem" generalu Fengu niti ne govorimo, čeprav je več ko verjetno, da je on tudi krepko pomagal pri porasu Cuang-fang«.
Nankinške stranke, to so po*U generali bivšega maršal« Cang-kajšeka, deloma p« so tudi meščanske frakcije stranke Kuo-mingtauga. ki niso soglasne s svojimi generali. V llankovu je stvar nekoliko jaanejš«. p« «čeprav je tu šo več strank. Toda tu je samo en glavni gen«r«l Targ ¿eng-či. Glavni ruski akter Burodlit je na povratku v Moskvi). Med potoma pa ga j« baje "krščanski" general Feng liropal In nekatere njegov« pomočnike pridržal kot take, da mu pošlj« Moskva čim prej« puške in muftielJo, toda niti eneg« novega boljš«vlk«.
tudi general Galán, ta n«d vse nadarjeni Ru«, ki s« včasih, d« ne bi vsljsl «« boljševlka, izdaja »-el»'*a Avstrijca—ksr to je menda «din« evropska država, ki ušiv« na Kitajski:n še sloves nevtralne držav»—Je" bil baje tudi od general« F«nga Iz-ropan ln ujet, potem p« se Je nensdom« s MrdečlmlM četami vrnil v Hankov, pt> vs«J priliki torej « četsml Penga.! Vse diši po ruski ishsjdbl, kakoršne so sedaj v llankovu običajne.
Po gotovih veaUh so gospodje Is Hankova vedno snov« odstavljeni, ali pa beže sami od seb« ali pa drugač« «spuste Hankov. Skoraj nikdar ps ne Izvemo, kako pridejo sopet na-saj v H«nkov., Oenersl Oslen js kot dozdeven ujetnik Fengs I m) vssj priliki zopet pri bežal nazaj v Hankov. Pri tem ps ss mu Js posrsčilo kljub sli ravno v sled teh zsplstU«J«v nenadoma popolnoma rasbiU vojsko Sun Ouang-fanga, ki «s Je že pri-prav I j al, ds s|«vi svoj tri Ksjti brez od Gslsn« ustvarjene «veze med nsnkinškimi nasprotniki Cang-kajšeka. hankov-skiml atraukam lin njih čudnem nasprotniku Fengu, bi bil tay skoraj nemogoč.
NAIOCITB 81 KS »4M»Elftlü BL6V
Danas pa moremo v d smislu reči: Politika k> thermers Ima ponlkljsno
M," v+tHU* 4*ib .«	IUI®®*«.	I. IMf.
* e» A* * s«fimu, »u. " am ím «( s
l, Tt^t Um mmm v* *.....»	' 0mtm' M
-"ïzïjz1*'__n.m<m r^nn. mms. imv s». umm a«.
M rt*», i«
linijski
proteati-
premaga r JI
rajs.
Duquoin, lil., 2f. sept. — Cla nI premogarske unije, ki so viioeljenl pri Mejeetlc CosI Co, •o se »*SII tuksj. da protestirajo proti SI l-ouisklm trgovcem, ker rabijo premog, ki Je Izkopan v oeunijskth rovih.
Išče se Andrej Simčič, doma iz Studenega pri dostojni. Ce kdo ve za njegov naslov je prožen, da to javi na spodnji naslov. Ako bo pa en sam čital ta oglas, naj se nemudoma javi in sicer meni ali pa svoji materi v stari kraj.—Paul Possgs, P. O.
Strsbane, Pa,—(Adv.) ■ -
PRODA SE—ali pa odda v najem mala hiša z "leasom." Zmerna cena. Oglasita se na: 1331 3: Maple Ave., Berwyn, 111.— (Adv.) __
NA PRODAJ JB pet sobna hiša, ima furnacs gorkoto in je vse moderno vre-jeno. Proda se ža nizko ceno, oglasite ze osebno na: 2747 So. Lawndale Ave., Chicago, 111. i	—(Adv.)
PB08VBTA. 2657 Be. Lswadsls Ave^ Chicago, Illinoia.	^
Priloženo dobit« naročnino 9—-----------«i aa kataro pošljit« Prosrcto
Naalev
...........
CVETKO QOLAB.
AMERIflKI SLOVENCI—Izvrstna krasna knjiga, obsega	,
682 strani, trdo vezana, vredna zvoje cene, stane..$5.00	,
Slovensko-Angleška Slovnica—zelo poučna in laJiko raz-	,
umljiva knjiga za učenje angleščine, z dodatkom raznih	,
koristnih informacij» stana umo...».................#......82.00	|
Zakan Blogenezfle—tolmači naravne zakene in splošni	i
razvoj, knjiga k katere zamorsta Črpati ¿unogo nailkov	,
sa telesno in duševno dobro................~....................,
Pater MaUventura—V Kabaretu—zanimiva povest iz šiv-	I ljenja ameriških frančiškanov, in dotivljaji rojaka, Ji
vrstno spopolnjsna s slikami........ M^MHMHtMUHKIlHi ...$1.50	l
Zajedale!—resnična povest 2ka ¿-"vva Ilustracija doslej skri-	I
tega dela življenja slovenskih delavcev v Amerild..$1.75	i
Jimmla Hlggins—krasna povsst, Id Jo Js spissl sloviti	<
ameriški pisatelj Upton Sinclair, poalooanfl pa Ivan	i
Molek aoenaaaaleeeaaoaaaaoooaoooaaaaaeooooeaeaoooooaoeeooaaoaooaaaoeaao*«**«*«**»« .81.00	I
Zapisnik 8. rodne konvencijo S. N. P. J„ 252 strani mehko	1
vezana, stane IMPO». ..................................»........»«OUC
"Hrbtenica"—drama v treh dejanjih a prologom in epilogom—mehko vezana, stane innp»»w»Mi».w..«...........Išc
"Informator"—knjižica s Vasmi potrebnimi podatki o S. N. \ J.—zelo priporočljiva sa člane—stane samo..20c
Piiite ponje na:
KNJIŽEVNA MATICA & N. P. J.
2657 So. Lawndale Ave^ ChJcago, OL
Blizu in daleč je živel v vazi mož, ki mu je bilo ime Primož. Bolj odljuden n®*o priljuden ni bil nikomur napoti in se Je bolj spoznsl na žgsnjs kot ns vino. Nsd fronki ae ni pritoževal, znamenje, ds Jih ni nikoli plsčevsl. Po-stave Je bil prej msjhne kakor velike, čelo js imel nizko, na sencih debe^ žile in močne čeljusti. Njegova temnorjava, razgubana in razorana lica so kazala, da bi utegnil imeti kakih petdeset let, brke js nosil debele in močne, brsdo Je bril.
Odkod je prišel in tekaj in <emu, se je pozabilo. Oral in sejal ni, vendar je Imel vsako opoldne na miz! skledo ajdovih žgancev, ki mu jih Je skuhala boba Mreta. H kmetom nI hodil v vas, ako ao pa ga nagovarjali, Češ da bo jutri dež, ker poje žaba, je pokimal: "Bogme ta Je prava!" Skoraj ae jih Je Izogibal in Je žive) kakor medved sam zase v leseni nizki kajžlci konec vaal. Vaak mesec pa mu je pri-neael poštni pot veliko zapečateno pismo, ln potlej Je Primož menjaval bankovce v krčmi. Kmetje so uganili, da je bil evoj čas v cesarski službi, bil Je menda financar, ln da zato še zdaj hodi za njim denar. Edini tovariš njegov je bil bel petelin, velik in postaven.
Celo kmetje eo imeli veliko spoštovanje pred njim in njegovim petjem, zakaj svojih jutranjih pesmi ni pel na gnoju, temveč je akočll na streho ln zapel ln zavriakal. V njegovih drobnih očeh ao se lesketale polnočne zvezde ln romale avojo nebeško pot, na sveti ^ klic njegovega grla ae je rbudlla Jutranja zar: ja ln planila kakor deroča reka izza obzorja, in vijolična in srebrna in škrlatna povodenj se je «razlila po nebesih. Visoko je držal svojo glavico, rdeča roža je gorela ln plamenela na njegovem temenu, anežnobelo perje se je blestelo v M^lnčnem ognju. Košat snop dolgih krivcev v njegovem repu se Je izpreminjal in je bil enak zlati In biserni metli, ki se je vozila za nJim. — Vtasth so ga vaški otroci napadli z blatom, in takrat Je aklonil glavico in pobegnil. Doma je natančno pregledal sVojo suknjlco in je na mestu izruval umazano pero,
Zato jih je sovražil in jih zavratno napadal ln vaekal tega a kljunom v lica. temu Je raztrgal srajco. Največjo mržnJo pa Je gojil dp krojačevega Blažka, ki je bil njegov sosed tn sta se vsak dan arečalH.
Protislovje.
Sveti Peter js ogledoval nekega dne mladenko, kandldatinjo za nebeaa, pred nebeškimi vrati in ji dejal:; t:w
"Ali si se, ko al*e živela na zemlji, udajala ljubimkanju, objemanju, kaijonju, pijači, plesu Charles tona ali Black BottomT" "Nikdar!? je odgovorila mladenka emfatično.
"Zakaj pa niel naznanila tvoj prihod že pred par loti, saj si bi-
ls mrtvs že vsč časa?"
* o a :
SPREJEMA VSA V TISKARSKO OBRT SPADAJOČA DELA
A
. . » • Tiska vabila za veselice in shode, vizitnice, časnike, knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jeziku in drugih
Primož in petelin sts šla iz gostilne, kjer sta se gostila In veaelila po mili volji. Pila ata žganje in utivala kruh in česen in zavžlla meseno klobaso po vrhu. Sedaj je bila dolga pot do doma in polna ovinkov in jarkov, ki ao ae odpirali in Jima grozili. Primož Je bil pijan in bi bil rad poakakova! !n pleaal. a petelin Je moral biti oprezen, zakaj v pijanosti je imel njegov tovariš lope navade. Pogosto ae Je nenadoma zaletel In opotekel, In ako nI bil petelin dosti previden, ga Je udaril težek, okovan čevelj na nožico, in ojoj! Zato aa je umikal in odlctaval. odletava) od de»ne na levo ter ae re-penčll in jezno kokodakal Skočil je tudi Pri-možu na rame. kadar je grozila nevarnoat.
"Oho, oho. petelinčak, buzakljuna, kaj vi-dhn! Zakaj al ae ga tako natovoriir*
Na lepem je pok oral Primož svojega petelina, daal Je bU aam vreden v^e graje, in mogoče, da Je pretkanee na U način aebl bral levite. Petelin ga Je hudo pogledal, kot da je vat razumel ln mu zameril neprevidna besede.
Sodnik dvema kretirankns: "Ali imata svojega sdvoksta, ker ata prenaglo drvela s svojimi avti?" ft
Eden izmed aretiranih: "Ne, vaše blagorodje. Odločila *{a ss
ds bova povedala resnico." ' • o o
VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO S. N. P. J^ DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI
Cene zmerne, unijsko delo prve vrste. Vsa pojasnila ckge vodstvo tiskarne
Oglas na oknu neke prejemal-ne pralnlške komponije ae je čital: "Nikar ne umofli tvoje žene. Pueti nam, da ml izvršimo to u-
mazano delo."
te % a
Otfost
"Otroci, ali ata al olupili jabolka T
S. N. P. J. PRINTERY
CHICAGO, ILL
TAM SE DOBE NA ZEl^O TUDI VSA USTMENA POJASNILA
Ts smo nato snedli.