PREGLED PONUDBE IZOBRAŢEVANJA ODRASLIH V SLOVENIJI V ŠOLSKEM LETU 2009/2010 Poročilo in analiza Erika Brenk December 2009 Projekt financira Ministrstvo za delo, druţino in socialne zadeve ii PREGLED PONUDBE IZOBRAŢEVANJA ODRASLIH V SLOVENIJI V ŠOLSKEM LETU 2009/2010 Avtorica: Erika Brenk Izdal: Andragoški center Slovenije Naklada: 8 izvodov Financiral: Ministrstvo za delo, druţino in socialne zadeve Ljubljana 2009 iii Kazalo 1. Uvod .................................................................................................................................................................... 8 2. Informacijska podpora projektu ........................................................................................................................... 9 3. Promocijska dejavnost in svetovanje ................................................................................................................... 9 4. Analiza izobraţevalne ponudbe za odrasle 2009/2010 ..................................................................................... 11 4.1. Regijska razporeditev izobraţevalne ponudbe odraslih ............................................................................. 12 4.2. Razporeditev izobraţevalne ponudbe za odrasle v lokalnem okolju .......................................................... 16 4.3. Vrste izobraţevalnih ustanov ..................................................................................................................... 19 4.4. Javna veljavnost izobraţevalnih programov ............................................................................................... 21 4.5. Vrste izobraţevanja in vsebinska področja izobraţevanja ......................................................................... 24 4.6. Izobraţevalna ponudba po ciljnih skupinah................................................................................................ 27 5. Povzetek poročila in načrti za nadaljnje delo na nalogi ..................................................................................... 28 6. Priloge ............................................................................................................................................................... 30 6.1. Priloga: Obrazec Podatki o izvajalcu .......................................................................................................... 30 6.2. Priloga: Obrazec Podatki o programu izobraţevanja ................................................................................. 32 6.3. Priloga: Klasifikacija vrst aktivnosti in izidov izobraţevanja in usposabljanja (KLASIUS-SRV) .................. 36 6.4. Priloga: Klasifikacija področij aktivnosti in izidov izobraţevanja in usposabljanja (KLSIUS-P) .................. 39 4 5 Spletna stran Pregleda ponudbe izobraţevanja odraslih v Sloveniji – http://pregled.acs.si 6 7 1. Uvod Pregled ponudbe izobraţevanja odraslih je stalna naloga Andragoškega centra Slovenije, s katero letno spremljamo in evidentiramo izvajalce izobraţevanja odraslih in njihovo izobraţevalno ponudbo. Zbrane podatke o ponudnikih izobraţevanja odraslih in izobraţevalnih programih za razpisano šolsko leto ter druge koristne informacije o moţnostih za izobraţevanje in učenje odraslih1 redno objavljamo na spletni strani Pregleda ponudbe izobraţevanja odraslih (http://pregled.acs.si). Namen spremljanja in objavljanja izobraţevalne ponudbe odraslih je informirati najširšo javnost o moţnostih izobraţevanja in učenja na področju formalnega in neformalnega izobraţevanja ter spodbujati k vseţivljenjskemu učenju. Informacije so namenjene posameznikom, ki iščejo informacije o moţnostih nadaljnjega izobraţevanja in učenja, kot tudi strokovnjakom, ki delujejo na področju izobraţevanja odraslih, svetovalcem v svetovalnih središčih, zavodih za zaposlovanje, središčih za samostojno učenje in v centrih vseţivljenjskega učenja in vsem drugim, ki se ukvarjajo z razvojem človeških virov. Zbrane podatke za posamezno šolsko leto analiziramo ter rezultate objavimo v zaključnem poročilu. Letna poročila so dostopna na spletni strani Pregleda (http://pregled.acs.si/porocila/) in v knjiţnici Andragoškega centra Slovenije. Baza podatkov iz Pregleda ter analiza podatkov pa so vir podatkov tudi za različne analitično-raziskovalne dejavnosti na področju izobraţevanja odraslih, še zlasti, kar zadeva ponudbo neformalnega izobraţevanja odraslih. Spletni Pregled ponudbe izobraţevanja odraslih se je uveljavil kot pomemben vir informacij na nacionalni ravni, kar potrjujejo tudi visoki kazalci obiskanosti spletne strani Pregleda ter številna vprašanja, zastavljena preko elektronske pošte ali telefona. Zelo koristna in dobro obiskana se je izkazala tudi rubrika Vprašajte nas, ki smo jo lansko leto uvedli na spletni strani Pregleda. V okviru te rubrike smo prejeli številna vprašanja v zvezi z izobraţevanjem odraslih, ponudbo izobraţevanja, moţnostmi za nadaljnje izobraţevanje in učenje idr. Pri odgovorih na zastavljena vprašanja smo sodelovali tudi s središčem za izobraţevanje in svetovanje. Ker ţelimo, da bi bili v Pregledu objavljeni čim aktualnejši podatki, objave redno posodabljamo in dopolnjujemo. Spletno zasnovana računalniška aplikacija, ki smo jo v lanskem letu prenovili in posodobili, omogoča, da lahko izvajalci izobraţevanja kadarkoli sami vpisujejo podatke o izobraţevalnih programih oziroma novosti, ki jih nato mi takoj objavimo na spletu. Informacijsko podporo projektu bomo podrobneje predstavili v nadaljevanju poročila. Tudi letos smo si z različnimi dejavnosti prizadevali promovirati Pregled tako v strokovni kot v najširši javnosti ter okrepiti sodelovanje z drugimi ustanovami, ki delujejo na področju izobraţevanja. 1 razpisi za vpise v izobraţevanje, informacije o javnoveljavnih izobraţevalnih programih za odrasle, o nacionalnih poklicnih kvalifikacijah, o zakonodaji s področja izobraţevanja odraslih, informacije o središčih za samostojno učenje, kjer lahko odrasli samostojno in brezplačno utrjujejo, nadgrajujejo ali pridobivajo znanje, informacije o borzah znanja, kjer lahko odrasli brezplačno posredujejo znanje, ki ga imajo drugim, ki to znanje iščejo, informacije o svetovalnih središčih in centrih za informiranje in poklicno svetovanje, ki delujejo po Slovenji ter številni spletni naslovi ustanov, ki delujejo na področju izobraţevanja odraslih 8 2. Informacijska podpora projektu Postopki za pripravo Pregleda ponudbe izobraţevanja odraslih za novo šolsko leto so se začeli spomladi. Pripravili smo baza izvajalcev izobraţevanja odraslih, ki so objavili svojo izobraţevalno ponudbo v Pregledu preteklo šolsko leto, ter novih izvajalcev izobraţevanja odraslih, ki smo jih evidentirali med letom, pripravili smo računalniško aplikacijo za vnos podatkov, posodobili šifrante in navodila izvajalcem za vnos podatkov preko elektronskih ali tiskanih obrazcev. V rubrikah »Koristne informacije« in »Zanimive spletne povezave« smo posodobili in dodali nove spletne naslove, pomembne za področje izobraţevanja odraslih. Objavili spletni naslov nove spletne strani KLASIUS-a (http://www.stat.si/Klasius/), ki so jo objavili na spletni strani Statističnega urada RS. Sredi maja smo po elektronski pošti poslali vabilo za objavo izobraţevalne ponudbe v Pregledu 2009/2010 vsem izvajalcem izobraţevanja odraslih, ki so lani v Pregledu ţe objavili svojo izobraţevalno ponudbo (304 izvajalcem), ter novim izvajalcem (250 izvajalcem). Izvajalci izobraţevanja so nam lahko posredovali podatke za objavo prek elektronskih obrazcev (http://pregled.acs.si/anai/) ali preko tiskanih obrazcev (obrazec Podatki o ustanovi in obrazec Podatki o programu izobraţevanja)2, ki sta bila dostopna preko spletne strani ali elektronske pošte. Vsem izvajalcem, ki so v Pregledu objavili preteklo šolsko leto, smo poslali tudi uporabniško ime in geslo za dostop do spletnih elektronskih obrazcev. V spletni aplikaciji smo ohranili vse podatke, ki so jih izvajalci objavili preteklo leto, tako da so lahko te podatke le potrdili za ponovno objavo v novem šolskem letu. Elektronske obrazce na spletu je letos uporabila večina izvajalcev (več kot 90 %). Zbiranje podatkov je potekalo od 13. maja do 19. junija 2009. Pri evidentiranju zbranih podatkov smo uporabili lani posodobljeno računalniško aplikacijo (ANA), ki omogoča takojšnjo objavo podatkov v spletnem Pregledu, ter različne poizvedbe in izvoze podatkov. V času zbiranja podatkov smo izvajalcem izobraţevanja preko elektronske pošte ali telefona nudili tudi dodatno pomoč in vse potrebne informacije pri vnosu podatkov preko spletnih obrazcev. Prva objava Pregleda za šolsko leto 2009/2010 je bila 1. junija 2009, kasneje pa smo objave še posodabljali in dopolnjevali. 3. Promocijska dejavnost in svetovanje Promocija Pregleda poteka preko različnih akcij skozi celo leto, še dodatni poudarek promociji pa je bil v času animiranja izvajalcev izobraţevanja za objavo v Pregledu ter ob izidu Pregleda. Pregled smo promovirali v strokovni kot tudi v najširši javnosti. V letošnjem letu smo izvedli naslednje promocijske aktivnosti: - objava obvestila v Novicah na spletni strani ACS - maj in september 2009, - objava obvestila v Eurydice novicah – 12. 5. 2009 in 17. 9. 2009, 2 Priloga 6.1. in 6.2. 9 - objava članka v Novičkah – januar-marec 2009 in april-junij 2009, - objava članka v angleški izdaji Novičk – Spring 2009, - objava članka v e-Novičkah – februar, maj, oktober 2009, - objava članka v časniku Nedeljski dnevnik - priloga Nika – 26. 8. 2009, - objava članka v e-novicah Centra vseţivljenjskega učenja Zgornje Podravske regije – oktober 2009, - objava oglasa v tiskanih medijih (Dnevnik, 31. 8. 2009, Delo: Globus znanja, 14. 9. 2009, Večer 15. 9. 2009), - spletni naslov Pregleda, kot vir podatkov o izobraţevalni ponudbi za odrasle, je bil objavljen pri javnem razpisu za sofinanciranje usposabljanja in izobraţevanja zaposlenim »Znanje uresničuje sanje«3 na spletni strani Zavoda za zaposlovanje RS, - objava obvestila na spletni strani Infopeka, Pekarna magdalenske mreţe Maribor http://www.infopeka.org/ - 16. 10. 2009, - Pregled smo promovirali na XVI. Strokovnem srečanju ravnateljic in ravnateljev srednjega šolstva v Portoroţu, 9. 11. 2009, - Statistični urad RS je v navodilih za izpolnjevanje statističnega vprašalnika »Letno poročilo izvajalcev nadaljnjega izobraţevanja« navedel Pregled kot primer, kako klasificirati izobraţevalni program po klasifikaciji področij aktivnosti in izidov izobraţevanja in usposabljanja (KLSIUS-P). - Kratko poročilo o rezultatih analiziranih podatkov iz Pregleda smo objavili tudi na spletni strani Andragoškega centra Slovenije v InfO-mozaiku (www.acs.si/InfO-mozaik), kjer objavljamo kratke informacije, ki zadevajo aktualne statistične podatke, podatke o ponudbi izobraţevanja odraslih, evropske kazalnike in druge uporabne podatke in predstavitve. Obvestilo o izidu Pregleda smo poslali na številne e-naslove (Ministrstvu za delo, druţino in socialne zadeve, Ministrstvu za šolstvo in šport, Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, srednjim šolam, ljudskim univerzam, regionalnim razvojnim agencijam, svetovalnim središčem, centrom za informiranje in poklicno svetovanja (CIPS-om), središčem za samostojno učenje, borzam znanja, mreţi izvajalcev izobraţevanja odraslih (na okoli 230 e-naslovov)), ter jih nagovorili, da širijo informacijo o Pregledu tudi na svoji spletni strani ter med svojimi poslovnimi partnerji. Pri promociji Pregleda se je uveljavil slogan KAM PO ZNANJE?. Ta slogan smo objavili tudi na pasicah, ki jih uporabljamo za različne promocijske namene, pri predstavitvah ter elektronskih ali tiskanih objavah itd. Pasica je stalno objavljena tudi na spletni strani Andragoškega centra Slovenije in na hrbtni strani Novičk. Povezava na spletno stran Pregleda je redno objavljena na spletni strani Ministrstva za šolstvo in šport in Zavoda RS za zaposlovanje ter na spletnih straneh drugih ustanov. Na podlagi posebnega dogovora s Centrom RS za poklicno izobraţevanje (CPI) smo za spletni portal Moja izbira.si (http://www.mojaizbira.si/) tudi letos iz Pregleda 3 Uradni list RS, št. 38/2009, 22. 5. 2009 10 posredovali posodobljene baze podatkov o izobraţevalnih programih za odrasle in njihovih izvajalcih. V okviru sodelovanja pri projektu Moja izbira.si smo se letos v maju udeleţili enodnevne delavnice Pisanje za splet, ki je potekala v okviru Centra RS za poklicno izobraţevanje, na Zavodu RS za zaposlovanje. Baza podatkov iz Pregleda ter rezultati analize podatkov so bili uporabljeni za različne analitično-raziskovalne dejavnosti na Andragoškem centru Slovenije ter tudi pri zunanjih partnerjih. Smo pomemben partner Statističnega urada RS, saj Pregled predstavlja pomembno bazo podatkov številnim statističnim raziskavam. V letošnjem letu smo veliko časa namenili tudi svetovalni dejavnosti v okviru naloge (okoli 40 ur). Rubrika Vprašajte nas, ki smo jo lansko leto uvedli na spletni strani Pregleda, se je izkazala za zelo koristno, saj smo prejeli številna vprašanja posameznikov in ustanov, dodatna vprašanja pa smo prejemali tudi preko elektronske pošte in telefona. Vprašanja so se nanašala zlasti na moţnosti sofinanciranja izobraţevanja, moţnosti nadaljnjega izobraţevanja in usposabljanja, prekvalifikacije ter ponudbo izobraţevanja različnih izvajalcev izobraţevanja in izobraţevalnih programov. Pri svetovanju smo sodelovali tudi s sodelavci iz središča za izobraţevanje in svetovanje, ki so nam s svojim strokovnim znanjem mnogokrat pomagali pri odgovorih. 4. Analiza izobraţevalne ponudbe za odrasle 2009/2010 V poročilu predstavljamo rezultate analize podatkov, zbranih v Pregledu ponudbe izobraţevanja odraslih za šolsko leto 2009/2010. Svojo izobraţevalno ponudbo je objavilo 275 izvajalcev izobraţevanja odraslih - ljudske univerze, srednje šole in enote za odrasle pri srednjih šolah, višje in visoke strokovne šole ter fakultete, zasebne organizacije in zasebne šole, izobraţevalni centri pri podjetjih, društva in zveze društev, univerze za tretje ţivljenjsko obdobje, knjiţnice, muzeji, galerije idr. Za letošnje šolsko leto so predstavili 4.590 izobraţevalnih programov. Število objav se bo med letom še spreminjalo, saj izvajalce prosimo, da nam redno sporočajo vse novosti v njihovi izobraţevalni ponudbi, ker ţelimo, da je objavljena čim aktualnejša izobraţevalna ponudba za odrasle. V Pregledu je letos prvič objavilo 39 (14 %) novih izvajalcev izobraţevanja, 236 (86 %) izvajalcev pa je objavljalo ţe lani. Ker v Pregledu ne moremo zajeti vseh izvajalcev, ki se na kakršenkoli način ukvarjajo z izobraţevanjem odraslih, saj je objava za izvajalce povsem prostovoljna, lahko podatke, ki smo jih analizirali in jih predstavljamo v tem poročilu, uporabimo zgolj za oceno stanja na področju ponudbe izobraţevanja odraslih v Sloveniji. Kljub temu menimo, da je zajet velik deleţ izvajalcev izobraţevanja odraslih, ki aktivno deluje na področju izobraţevanja odraslih v Sloveniji, z izjemo avtošol, katerih izobraţevalno dejavnost ne predstavljamo v Pregledu. 11 Graf 1: Število izvajalcev izobraţevanja odraslih v Pregledu po šolskih letih: 350 323 304 319 326 304 300 a 292 275 j 299 an250 254 265 ve 213 220 200 ažr 180 189 191 186 164 172 169 ob150 z 133 i 100 ev 84 c 80 al 50 ajv 0 zi ) … o l l i 7 2 7 i r /9 /0 /0 ap 6 1 6 tev ( 1991 9 0 0 Š 9 0 0 1989/90 1990/91 91 1992/93 1993/94 1994/95 1995/96 1 1997/98 1998/99 1999/00 2000/01 2 2002/03 2003/04 2004/05 2005/06 2 2007/08 19 Šolsko leto 2008/2009 2009/2010 Graf 2: Število izobraţevalnih programov za odrasle v Pregledu po šolskih letih: 7.000 5.9286.2426.046 6.000 5.321 ov 4.860 5.365 5.000 am 4.333 4.590 4.000 4.467 4.093 progr 2.837 3.000 2.700 2.942 3.000 3.2273.283 h nil 2.526 2.469 2.000 a 1.990 v1.000 ežar 0 ob … z 6 i /9 o li 1991 599 tev 1992/93 1993/94 1994/95 1 1996/97 1997/98 1998/99 1999/00 2000/01 2001/02 2002/03 2003/04 2004/05 2005/05 2006/07 2007/08 2008/09 Š Šolsko leto 2009/2010 4.1. Regijska razporeditev izobraţevalne ponudbe odraslih Eden izmed ciljev Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja4, ki naj bi pripomogel k zmanjšanju razlik v gospodarski razvitosti in ţivljenjskih moţnostih prebivalstva med posameznimi območji v drţavi, je tudi spodbujanje vseţivljenjskega učenja v podporo zviševanju izobrazbene ravni prebivalstva ter povečanje dostopa do izobraţevanja in učenja za vse. V skladu s Sklepom o razvrstitvi razvojnih regij po stopnji razvitosti za programsko obdobje 2007-20135 se kot območja z višjim indeksom razvojne ogroţenosti izpostavljajo Pomurska regija, Notranjsko-kraška regija, Podravska regija, Spodnjeposavska regija, Zasavska regija in Koroška regija. Za ta območja so značilni niţji bruto domači proizvod na prebivalca, višja stopnja brezposelnosti, niţja zaposljivost in niţje povprečno število let šolanja. 4 Ur. l. RS, št. 93/2005 5 Ur. l. RS, št. 23-966/2006 12 Analiza izobraţevalne ponudbe po slovenskih regijah je pokazala, da so moţnosti za izobraţevanje odraslih slabše zlasti v razvojno ogroţenih regijah6, vendar ugotavljamo, da se izobraţevalne moţnosti za odrasle slabšajo tudi v nekaterih razvitejših regijah (npr. Obalno-kraška regija). Med posameznimi regijami se kaţejo velike medregionalne razlike v izobraţevalni ponudbi za odrasle. Največ moţnosti za izobraţevanje odraslih je tudi letos v Osrednjeslovenski regiji (zlasti v ljubljanski občini). Ta regija, ki spada med najrazvitejše slovenske regije, ima zelo visok deleţ izvajalcev izobraţevanja in izobraţevalnih programov (40 % vseh izvajalcev izobraţevanja odraslih in 37 % izobraţevalnih programov) v primerjavi z izobraţevalno ponudbo v drugih regijah. Najskromnejšo izobraţevalno ponudbo beleţimo v treh regijah, ki so uvrščene med razvojno najbolj ogroţene regije, to so Notranjsko–kraška regija, Spodjeposavska in Zasavska regija (glej graf 3 in graf 4). V teh regijah beleţimo skromno izobraţevalno ponudbo za odrasle ţe vrsto let (tabela 1 in tabela 2). Graf 3: Število izvajalcev izobraţevanja v Pregledu po regijah 120 109 100 evc aj 80 alaj an v v z e 60 io ažr 44 li 39 40 ob tev zi 26 Š 14 20 9 8 7 7 5 4 3 0 Regija Graf 4: Število izobraţevalnih programov v Pregledu po regijah 1.678 1.800 1.600 1.400 ov 1.200 am 1.000 800 565 518 496 481 600 progrh 400 175 166 165 125 91 65 65 nil 200 av 0 ežarobzio li tevŠ Regija 6 Glede na indeks razvojne ogroţenosti se za programsko obdobje Drţavnega razvojnega programa 2007 – 2013 razvojne regije razvrščajo po stopnji svoje razvitosti: 1. Pomurska regija (159,5), 2. Notranjsko-kraška regija (127,0), 3. Podravska regija (116,8), 4. Spodnjeposavska regija (116,8), 5. Zzasavska regija (113,9), 6. Koroška regija (103,9), 7. Jugovzhodna Slovenija (101,7), 8. Goriška (93,8), 9. Savinjska (92,3), 10. Gorenjska (83,1), 11. Obalno-kraška (82,4), 12. Osrednjeslovenska (8,7). 13 Tabela 1: Število izvajalcev izobraţevanja v regijah po šolskih letih Regija/šolsko leto 2009 2008 2007 2006 2005 2004 2003 2002 2001 2000 1999 Osrednjeslovenska 109 124 134 140 148 138 137 130 108 91 71 Podravska 44 51 48 44 41 33 34 40 33 28 25 Gorenjska 39 34 35 40 35 36 31 33 33 27 24 Savinjska 26 29 25 26 27 25 27 26 27 20 21 Jugovzhodna Slovenija 14 14 14 13 9 11 15 11 11 9 5 Goriška 9 13 14 13 12 10 12 10 9 9 9 Pomurska 8 10 10 11 13 10 11 9 9 7 5 Obalno-kraška 7 9 14 13 13 13 12 12 11 9 9 Koroška 7 8 9 9 8 8 8 6 11 8 8 Spodnjeposavska 5 4 6 7 7 5 8 7 6 3 3 Notranjsko-kraška 4 5 6 7 7 7 5 4 3 5 4 Zasavska 3 3 4 3 3 3 4 4 4 4 2 Skupaj 275 304 319 326 323 299 304 292 265 220 186 Tabela 2: Število izobraţevalnih programov v regijah po šolskih letih Regija/šolsko leto 2009 2008 2007 2006 2005 2004 2003 2002 2001 2000 1999 Osrednjeslovenska 1.678 2.177 2.547 2.622 2.623 2.416 2.139 1.951 1.798 1.740 1.283 Jugovzhodna Slovenija 565 517 581 531 486 406 371 356 342 271 161 Podravska 518 644 618 683 593 524 420 448 429 431 335 Gorenjska 496 493 560 614 552 516 436 472 425 362 339 Savinjska 481 480 505 550 540 482 476 405 458 414 399 Obalno-kraška 175 185 134 220 241 228 205 192 191 160 163 Pomurska 166 217 303 221 218 198 200 151 127 141 122 Goriška 165 249 222 232 195 164 211 173 215 236 161 Koroška 125 129 233 252 200 183 157 88 130 108 118 Zasavska 91 91 97 93 89 79 80 72 66 52 42 Notranjsko-kraška 65 108 135 111 98 92 92 75 72 112 105 Spodnjeposavska 65 31 111 113 93 77 73 84 80 66 55 Skupaj 4.590 5.321 6.046 6.242 5.928 5.365 4.860 4.467 4.333 4.093 3.283 Pri ocenah izobraţevalne ponudbe po regijah pa je potrebno poleg razvitosti regije upoštevati tudi število odraslih prebivalcev v regiji ter velikost regije, ki vplivata na ponudbo in povpraševanje po izobraţevanju. Moţnost izobraţevanja bliţje kraju bivanja je eden od dejavnikov, ki igra pomembno vlogo pri vključevanju odraslih v izobraţevanje. Dostopnost izobraţevanja smo analizirali glede povprečnega števila odraslih prebivalcev na 14 izvajalca izobraţevanja oziroma na izobraţevalni program v drţavi in v posamezni regiji. V analizi smo upoštevali število odraslih prebivalcev po regijah, starih 15 let in več.7 Rezultati analize števila odraslih na izvajalce izobraţevanja so pokazali, da je bilo v Sloveniji v tem šolskem letu povprečno 6.388 odraslih prebivalcev na enega izvajalca izobraţevanja odraslih (tabela 3). Tega nacionalnega povprečja niso presegle le tri slovenske regije, in sicer Osrednjeslovenska in Gorenjska regija, kot najrazvitejši slovenski regiji z veliko izobraţevalno ponudbo za odrasle, ter Podravska regija, ki se uvršča med razvojno ogroţene regije, vendar ima številne moţnosti za izobraţevanje odraslih. Druge slovenske regije so se uvrstile nad drţavno povprečje, kar pomeni, da pride na enega izvajalca izobraţevanja odraslih veliko več odraslih prebivalcev, kot je drţavno povprečje. Najbolj kritičen poloţaj se je pokazala v dveh regijah, in sicer v Zasavski regiji, ki spada med ogroţene slovenske regije ter Obalno-kraški regiji, ki pa se uvršča v sam vrh razvitih slovenskih občin. Tabela 3: Število odraslih prebivalcev na izvajalca izobraţevanja po regijah Regija Število prebivalcev, Število izvajalcev Število prebivalcev na starih nad 15 let izobraţevanja izvajalca izobraţevanja Osrednjeslovenska 450.057 109 4.128 Gorenjska 172.038 39 4.411 Podravska 281.300 44 6.393 Savinjska 222.473 26 8.557 Jugovzhodna Slovenija 120.762 14 8.626 Koroška 62.504 7 8.929 Notranjsko-kraška 44.940 4 11.235 Goriška 102.947 9 11.439 Spodnjeposavska 60.448 5 12.090 Pomurska 103.875 8 12.984 Zasavska 39.044 3 13.015 Obalno-kraška 96.438 7 13.777 SLOVENIJA 1.756.826 275 6.388 Analiza števila odraslih prebivalcev na izobraţevalni program je pokazala nekoliko drugačne rezultate. V Sloveniji pride v povprečju 383 odraslih prebivalcev na izobraţevalni program. Drţavnega povprečja ne preseţejo le tri regije, in sicer Jugovzhodna Slovenija, Osrednjeslovenska regija in Gorenjska regija. Spodbudno je, da je dostopnost izobraţevanja, glede na izobraţevalno ponudbo, najboljša v Jugovzhodni Sloveniji, ki je po indeksu razvojne ogroţenosti na sedmem mestu. Najmanj ugodno razmerje med ponudbo izobraţevalnih programov in številom odraslih prebivalcev v regiji je v Spodnjeposavski regiji (tabela 4), ki najbolj preseţe drţavno povprečje. 7 Vir: SURS, Prebivalstvo po starostnih skupinah, statistične regije, Slovenija, polletno, po stanju na 30. 6. 2009 15 Tabela 4: Število odraslih prebivalcev na izobraţevalni program po regijah Regija Število prebivalcev, Število Število prebivalcev na starih nad 15 let izobraţevalnih izobraţevalni programov program Jugovzhodna Slovenija 120.762 565 214 Osrednjeslovenska 450.057 1.678 268 Gorenjska 172.038 496 347 Zasavska 39.044 91 429 Savinjska 222.473 481 463 Koroška 62.504 125 500 Podravska 281.300 518 543 Obalno-kraška 96.438 175 551 Goriška 102.947 165 624 Pomurska 103.875 166 626 Notranjsko-kraška 44.940 65 691 Spodnjeposavska 60.448 65 930 SLOVENIJA 1.756.826 4.590 383 4.2. Razporeditev izobraţevalne ponudbe za odrasle v lokalnem okolju Ugotavljamo, da se številne lokalne skupnosti še premalo zavedajo pomena izobraţevanja, kot potenciala za prihodnji razvoj lokalnega okolja ter znanja kot gonilne sile razvoja. Rezultati analize podatkov namreč kaţejo, da se v letošnjem šolskem letu v Pregledu predstavljajo izvajalci izobraţevanja odraslih le iz četrtine slovenskih občin8, saj številne občine nimajo moţnosti za izobraţevanje odraslih. Izobraţevalna ponudba je tudi letos največja v dveh slovenskih občinah, v Ljubljani in Mariboru, sledijo občine Kranj, Celje Novo mesto. Ugotavljamo, da velikost in razvitost občine ne vplivata večjo izobraţevalno ponudbo za odrasle, saj podatki kaţejo, da imajo tudi nekatere večje slovenske občine, kot na primer občina Koper, skromno izobraţevalno ponudbo za odrasle (tabela 5 in tabela 6). 8 Vir SURS: V Sloveniji je bilo leta 2009 registriranih 210 občin. 16 Tabela 5: Število izvajalcev izobraţevanja odraslih po slovenskih občinah Občina Število izvajalcev izobraţevanja Ljubljana 98 Maribor 32 Kranj 18 Celje 15 Novo mesto 10 Škofja Loka 7 Jesenice, Ptuj , Velenje po 5 Murska Sobota, Ravne na Koroškem po 4 Ajdovščina , Bled, Breţice, Idrija, Nova Gorica, Postojna, po 3 Slovenska Bistrica, Šentjur, Domţale, Ig, Kamnik, Kočevje, Koper, Krško, po 2 Logatec, Piran, Radovljica, Seţana, Slovenj Gradec, Trbovlje Trţič, Črnomelj, Gornja Radgona, Ilirska Bistrica, Izola, Laško, po 1 Lenart, Lendava, Litija, Ljutomer, Medvode, Muta, Naklo, Ormoţ, Radenci, Rogaška Slatina, Ruše, Selnica ob Dravi, Slovenske Konjice, Šenčur, Trebnje, Velike Lašče, Zagorje ob Savi Tabela 6: Regije in pripadajoče občine z izvajalci izobraţevanja odraslih in izobraţevalnimi programi Regija/občina Število izvajalcev Število programov izobraţevanja izobraţevanja Osrednjeslovenska regija 109 1.678 Ljubljana 98 1.575 Domţale 2 32 Ig 2 14 Kamnik 2 10 Logatec 2 17 Litija 1 14 Medvode 1 12 Velike Lašče 1 4 Podravska regija 44 518 Maribor 32 340 Ptuj 5 58 Slovenska Bistrica 3 43 Lenart 1 30 Ormoţ 1 40 Ruše 1 3 17 Selnica ob Dravi 1 4 Gorenjska regija 39 496 Kranj 18 270 Škofja Loka 7 75 Jesenice 5 60 Bled 3 34 Radovljica 2 11 Trţič 2 28 Naklo 1 5 Šenčur 1 13 Savinjska regija 26 481 Celje 15 195 Velenje 5 170 Šentjur 3 50 Laško 1 4 Rogaška Slatina 1 2 Slovenske Konjice 1 60 Jugovzhodna Slovenija 14 565 Novo mesto 10 278 Kočevje 2 53 Črnomelj 1 227 Trebnje 1 7 Goriška regija 9 165 Ajdovščina 3 77 Idrija 3 45 Nova Gorica 3 43 Pomurska regija 8 166 Murska Sobota 4 87 Gornja Radgona 1 22 Lendava 1 53 Ljutomer 1 1 Radenci 1 3 Koroška regija 7 125 Ravne na Koroškem 4 58 Slovenj Gradec 2 63 Muta 1 4 Obalno-kraška regija 7 175 Seţana 2 56 Koper 2 102 Piran 2 15 Izola 1 2 Spodnjeposavska regija 5 65 18 Breţice 3 20 Krško 2 45 Notranjsko-kraška regija 4 65 Postojna 3 63 Ilirska Bistrica 1 2 Zasavska regija 3 91 Trbovlje 2 86 Zagorje ob Savi 1 5 4.3. Vrste izobraţevalnih ustanov Izobraţevanje odraslih poteka v raznovrstnih ustanovah, ne izključno v izobraţevalnih, temveč tudi v ustanovah, kjer izobraţevanje odraslih predstavlja dodatno, dopolnilno dejavnost npr: v muzejih, galerijah, društvih in zvezah društev, knjiţnicah, skladih, fundacijah in drugih ustanovah. Velik del izobraţevanja poteka tudi v avto šolah, vendar njihovo izobraţevalno dejavnost ne predstavljamo v Pregled. Za potrebe analize smo izvajalce izobraţevanja odraslih razporedili v 19 vrst ustanov: zasebne izobraţevalne ustanove in zasebne šole, srednje šole, enote za izobraţevanje odraslih pri srednjih šolah, višje strokovne šole, visoke strokovne šole, fakultete in umetniške akademije, ljudske univerze, društva in zveze društev, sluţbe za izobraţevanje v podjetjih (skupaj s podjetji, gospodarskimi druţbami) in samostojni izobraţevalni centri v podjetjih, muzeji, galerije, javni zavodi, zavodi, splošne knjiţnice, inštituti, skladi in fundacije, univerze za tretje ţivljenjsko obdobje, razvojne agencije in posebni izobraţevalni centri. V letošnjem šolskem letu med ponudniki izobraţevanja odraslih prevladujejo specializirane organizacije za izobraţevanja odraslih, ki so v zasebni lasti (druţne z omejeno odgovornostjo, druţbe z neomejeno odgovornostjo, samostojni podjetniki idr.), vendar opaţamo, da število teh izvajalcev v zadnjih letih rahlo upada. V zadnjih letih se zmanjšuje tudi število ljudskih univerz ter srednjih šol, ki poleg mladine izobraţujejo odrasle. Na zmanjševanje števila srednjih šol vpliva zlasti upadanje vpisa mladine, zato se številne srednje šole zdruţujejo v šolske centre. Domnevamo, da se bo ta negativni trend tudi v obdobju gospodarske krize in recesije v naslednjih letih še nadaljeval. Pozitivni trend pa se kaţe pri ponudbi višjih strokovnih šol, kjer se zaradi velikega povpraševanja povečuje število višjih strokovnih šol, ki ponujajo dveletne višješolske programe. Velik deleţ višješolskega izobraţevanja se izvede v okviru ljudskih univerz ter znotraj šolskih centrov. Število ponudnikov zlasti splošnega neformalnega izobraţevanja ne odstopa veliko od lanskega leta. V to skupino uvrščamo društva in zveze društev, splošne knjiţnice, muzeji in galerije, univerze za tretje ţivljenjsko obdobje (tabela 7). 19 Tabela 7: Izvajalci izobraţevanja in izobraţevalni programi po vrsti ustanove Vrsta ustanove Število Število izvajalcev programov izobraţevanja izobraţevanja Zasebna organizacija, zasebna šola 81 1.600 Srednja šola 53 295 Ljudska univerza 33 1.616 Višja strokovna šola 25 59 Enota za odrasle pri srednji šoli 16 342 Zavod 15 141 Univerza za III. ţivljenjsko obdobje 9 171 Društvo, zveza društev 8 48 Samostojni izobraţevalni center v podjetju 6 76 Muzej, galerija 5 14 Fakulteta, umetniška akademija 4 55 Inštitut 4 74 Javni zavod 4 37 Sluţba za izobraţevanje v podjetju 4 31 Visoka strokovna šola 3 8 Knjiţnica-splošna 2 9 Razvojna agencija 1 1 Sklad, fundacija 1 6 Zbornica 1 1 Velik del izobraţevalne ponudbe zasebnih organizacij in zasebnih šol, ki so specializirane za izobraţevanje odraslih, predstavljajo izobraţevalni programi splošnega neformalnega izobraţevanja za splošne potrebe in prosti čas (94 %.) Veliko manjša je ponudba izobraţevalnih programov za zvišanje izobrazbene ravni ter programov za pridobitev nacionalnih poklicnih kvalifikacij. Med programi za pridobitev višje stopnje formalne izobrazbe prevladujejo programi srednjega tehniškega in strokovnega izobraţevanja, srednjega poklicnega izobraţevanja ter višjega strokovnega izobraţevanja. V srednjih šolah, ki poleg mladine izobraţujejo tudi odrasle, ter v enotah za odrasle pri srednjih šolah prevladujejo izobraţevalni programi, ki omogočajo pridobitev višje stopnje formalne izobrazbe, zlasti programi srednjega tehniškega in strokovnega izobraţevanja in programi srednjega poklicnega izobraţevanja. Pestra, vendar skromnejša, je ponudba neformalnega izobraţevanja, največ jo je s področja poklicnega usposabljanja in spopolnjevanja. Večino izobraţevalne ponudbe ljudskih univerz predstavlja neformalno izobraţevanje, in sicer izobraţevanje za poklicno delo ter splošno izobraţevanje (npr. učenje tujih jezikov, poslovnih in upravnih ved, računalništva ter 20 osebnostnega razvoja). Nekoliko manjši deleţ v izobraţevalni ponudbi predstavljajo izobraţevalni programi za dvig stopnje formalne izobrazbe – prevladujejo programi za pridobitev srednje strokovne ali poklicne izobrazbe. Veliko manjša pa je ponudba programov za pridobitev nacionalne poklicne kvalifikacije. Vsebinsko raznoliko izobraţevalno ponudbo s področja neformalnega izobraţevanja ponujajo odraslim univerze za tretje življenjsko obdobje, različna društva in zveze društev, samostojni izobraževalni centri v podjetjih, inštituti, samostojni izobraževalni centri v podjetju, splošne knjižnice, galerije in muzeji. Poleg programov usposabljanja in spopolnjevanja za potrebe opravljanja poklica ali poklicnega dela, je mnogo obseţnejša ponudba programov splošnega neformalnega izobraţevanja in učenja, to je izobraţevanje za lastni osebni ali osebnostni razvoj, izobraţevanje za druţbene vloge ter izobraţevanje za druţbeno blaginjo. 4.4. Javna veljavnost izobraţevalnih programov Večji del izobraţevalne ponudbe za odrasle predstavljajo izobraževalni programi, ki nimajo javne veljavnosti (graf 5). V letošnjem šolskem letu ti programi predstavljajo kar dve tretjini celotne izobraţevalne ponudbe za odrasle, izvedlo pa naj bi jih 171 izvajalcev izobraţevanja odraslih. Velik deleţ izobraţevalnih programov brez javne veljave izvedejo zasebne izobraţevalne ustanove (40 %) in ljudske univerze (33 %) (tabela 8). Večina teh programov je namenjenih neformalnemu izobraţevanju odraslih, to je za splošne potrebe in prosti čas ter potrebe poklica (96 %), manjši deleţ pa pripravam na preverjanje in potrjevanje nacionalnih poklicnih kvalifikacij (4 %) (tabela 9). Izstopajo izobraţevalne vsebine s področja humanistike (28 %), predvsem učenja angleškega in nemškega jezika, osebnostnega razvoja (16 %) računalništva (14,5 %) in poslovnih ved (12 %). Trajanje programov je zelo različno, običajno od nekaj ur pa tudi več kot sto ur na leto. Izvajajo se v obliki tečajev, seminarjev, predavanj, študijskih kroţkov, srečanj, ekskurzij itd. Programi so namenjeni različnim ciljnim skupinam – tistim, ki se usposabljajo za potrebe dela, predvsem pa tistim, ki si ţelijo nadgraditi svoje znanje na različnih področjih ali aktivno preţiveti prosti čas. Javno veljavni izobraževalni programi so lahko izobraţevalni programi formalnega izobraţevanja, ki omogočajo pridobitev javno veljavne stopnje izobrazbe ali poklicne kvalifikacije in javnoveljavne listine, ter drugi izobraţevalni programi izobraţevanja odraslih9, od katerih nekateri omogočajo pridobitev javno veljavne listine. V izobraţevalni ponudbi za šolsko leto 2009/2010 je 33 % javnoveljavnih programov, ki naj bi jih izvajalo 155 izobraţevalnih ustanov, in sicer največ javnoveljavnih izobraţevalnih programov imajo v svoji izobraţevalni ponudbi ljudske univerze (39 %), zasebne organizacije in šole (25 %) ter srednje šole, ki izobraţujejo odrasle (17 %) (tabela 8). Nekaj več kot polovica javnoveljavnih programov je namenjena dvigu formalne izobrazbe odraslih (52 %), in sicer največ programov srednjega tehniškega in drugega strokovnega izobraţevanja (22 %), srednjega 9 Javnoveljavni izobraţevalni programi za odrasle: ht p:/ www.acs.si/programoteka 21 poklicnega izobraţevanja (17 %) in višješolskega izobraţevanja (7 %). Skoraj polovica vseh javnoveljavnih programov je namenjena neformalnemu izobraţevanju odraslih (47 %), zlasti učenju tujih jezikov, računalniškega opismenjevanja in dvigovanju funkcionalne pismenosti (tabela 9). Graf 5: Javna veljavnost izobraţevalnih programov Javnoveljavn i izobraževalni programi; 1.522; 33% Izobraževalni programi brez javne veljave; 3.068; 67% 22 Tabela 8: Javna veljavnost izobraţevalnih programov po vrsti ustanove Javna veljavnost Vrsta ustanove Število programov Izobraţevalni programi 3.068 brez javne veljave Zasebna organizacija, zasebna šola 1.227 Ljudska univerza 1.021 Univerza za III. ţivljenjsko obdobje 177 Enota za odrasle pri srednji šoli 145 Zavod 116 Samostojni izobraţevalni center v podjetju 75 Inštitut 74 Društvo, zveza društev 48 Fakulteta, umetniška akademija 48 Srednja šola 41 Javni zavod 36 Sluţba za izobraţevanje v podjetju 31 Muzej, galerija 14 Knjiţnica-splošna 9 Sklad, fundacija 6 Javnoveljavni 1.522 izobraţevalni programi Ljudska univerza 587 Zasebna organizacija, zasebna šola 382 Srednja šola 253 Enota za odrasle pri srednji šoli 197 Višja strokovna šola 59 Zavod 25 Visoka strokovna šola 8 Fakulteta, umetniška akademija 7 Javni zavod 1 Razvojna agencija 1 Samostojni izobraţevalni center v podjetju 1 Zbornica, zdruţenje 1 23 Tabela 9: Javna veljavnost izobraţevalnih programov po vrsti izobraţevanja Javna veljavnost Vrsta izobraţevalnih programov Število programov Izobraţevalni programi 3.068 brez javne veljave Neformalno izobraţevanje 2.946 Certifikatni sistem nacionalnih poklicnih 122 kvalifikacij (NPK) Javnoveljavni 1.522 izobraţevalni programi Neformalno izobraţevanje 721 Formalno izobraţevanje: 801 - Srednje tehniško in drugo 339 strokovno izobraţevanje - Srednje poklicno izobraţevanje 254 - Višje strokovno izobraţevanje 106 - Srednje splošno izobraţevanje 27 - Osnovnošolsko izobraţevanje 24 višje stopnje/osnovnošolska izobrazba - Niţje poklicno izobraţevanje 19 - Visokošolsko strokovno 18 izobraţevanje (prva bolonjska stopnja) - Magistrsko izobraţevanje 7 (druga bolonjska stopnja) - Visokošolsko univerzitetno 3 izobraţevanje (prva bolonjska stopnja) - Visokošolsko strokovno 2 izobraţevanje (prejšnje) - Doktorsko izobraţevanje (tretja 1 bolonjska stopnja) - Specialistično izobraţevanje po 1 visokošolski strokovni izobrazbi (prejšnje) 4.5. Vrste izobraţevanja in vsebinska področja izobraţevanja Vrste izobraţevanja odraslih in vsebinska področja izobraţevanja od leta 2008 dalje določamo na podlagi Klasifikacijskega sistema izobraţevanja in usposabljanja (KLASIUS)10, ki je obvezen nacionalni standard pri razvrščanju aktivnosti in izidov izobraţevanja in usposabljanja. 10 Uradni list RS št. 46/2006 24 KLASIUS obsega dva podsistema: - Klasifikacija vrst aktivnosti in izidov izobraţevanja in usposabljanja (KLASIUS-SRV)11, - Klasifikacija področij aktivnosti in izidov izobraţevanja in usposabljanja (KLSIUS-P)12. KLASIUS-SRV razčlenjuje izobraţevanje in usposabljanje na tri segmente: - temeljno stopenjsko izobraţevanje oz. izobraţevanje za pridobitev formalne izobrazbe, - certifikatni sistem nacionalnih poklicnih kvalifikacij (NPK), - dopolnilno oz. nadaljnje izobraţevanje - neformalno izobraţevanje za splošne potrebe in prosti čas ter usposabljanje in spopolnjevanje za potrebe poklicnega dela. Ločevanje neformalnega izobraţevanja za splošne potrebe ter za potrebe poklicnega dela pogosto zelo teţko ali celo nemogoče, saj je neformalno izobraţevanje zelo razvejano in posega na najrazličnejša področja človekovega delovanja in zanimanja. Klasifikacija vrst aktivnosti in izidov izobraţevanja in usposabljanja (KLASIUS-SRV) uvršča programe usposabljanja in spopolnjevanja za delo med dopolnilno izobraţevanje, ločeno pa spremlja programe za pridobitev nacionalnih poklicnih kvalifikacij (NPK). V preteklih letih smo programe NPK spremljali v kategoriji usposabljanje in spopolnjevanje za delo. Razvrstitev izobraţevalnih programov po Klasifikaciji vrst aktivnosti in izidov izobraţevanja in usposabljanja (KLASIUS-SRV) je pokazala, da je večji del izobraţevalne ponudbe izvajalcev izobraţevanja tudi v letošnjem šolskem letu namenjen nadaljnjemu izobraţevanju – neformalnemu izobraţevanju za splošne potrebe in prosti čas ter usposabljanju in spopolnjevanju za potrebe dela, veliko manjši deleţ pa je namenjen izobraţevanju za pridobitev formalne izobrazbe in pridobitvi nacionalnih poklicnih kvalifikacij (tabela 10). Tabela 10: Število izobraţevalnih programov in izvajalcev izobraţevanja po vrsti izobraţevanja Vrsta izobraţevanja Število izobraţevalnih Odstotek (%) Število Odstotek (%) programov izvajalcev izobraţevanja Neformalno izobraţevanje 3.667 79,89 174 63,5 Formalno izobraţevanje 801 17,45 66 24,08 Certifikatni sistem NPK 122 2,66 34 12,4 Razvrstitev izobraţevalnih programov po Klasifikaciji področij aktivnosti in izidov izobraţevanja in usposabljanja (KLASIUS-P) je pokazala, da izobraţevanje odraslih zajema najrazličnejše vsebine. Izvajalci izobraţevanja tudi v letošnji izobraţevalni ponudbi namenjajo največ izobraţevalnih vsebin učenju tujih jezikov, zlasti angleškega jezika (10,4 % celotne izobraţevalne ponudbe), nemškega (7,7 %), italijanskega (4 %) in francoskega jezika (3,5 11 Priloga 6.3.: Klasifikacija vrst aktivnosti in izidov izobraţevanja in usposabljanja (KLASIUS-SRV) 12 Priloga 6.4.: Klasifikacija področij aktivnosti in izidov izobraţevanja in usposabljanja (KLSIUS-P) 25 %) – te izobraţevalne programe uvrščamo v klasifikaciji v področje Umetnost in humanistika (38 %). V letošnjem letu se je povečala ponudba izobraţevalnih vsebin s področja Druţbenih, poslovnih, upravnih in pravnih ved (32 %), prevladujejo pa zlasti vsebine iz poslovnih in upravnih ved (13 %). Obseţna je tudi izobraţevalna ponudba s področja Splošnih izobraţevalnih aktivnosti in izidov (13 %), kjer prevladujejo vsebine za osebnostni razvoj (11 %), še zlasti temeljne komunikacijske spretnosti in znanje (3,3 %). Beleţimo pa nekoliko manjšo ponudbo izobraţevalnih vsebin s področja Naravoslovje, matematika in računalništvo, zlasti izobraţevalnih programov računalniških vsebin (10,4 %). Ponudba drugih vsebin je v letošnji ponudbi izobraţevanja skromnejša - Tehnika, proizvodne tehnologije in gradbeništvo (8,6%), Storitve (7,2%), Izobraţevalne vede in izobraţevanje učiteljev (3,2%), Zdravstvo in sociala (2,7%) ter Kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo in veterinarstvo (1,4%) (tabela 11). Tabela 11: Število izobraţevalnih programov po vsebinskih področjih Širše vsebinsko področje Oţje vsebinsko področje Število izobraţevalnih programov Umetnost in humanistika 1.754 Humanistika 1.480 Umetnost 274 Druţbene, poslovne, 657 upravne in pravne vede Poslovne in upravne vede 582 Druţbene vede 62 Novinarstvo in obveščanje 11 Pravne vede 2 Splošne izobraţevalne 629 aktivnosti / izidi Osebnostni razvoj 499 Splošne izobraţevalne aktivnosti/izidi 72 Opismenjevanje (branje, pisanje, 58 računanje) Naravoslovje, matematika 493 in računalništvo Računalništvo 481 Matematika in statistika 7 Naravoslovje, matematika in 2 računalništvo (podrobneje neopredeljeno) Vede o ţivi naravi 2 Fizikalne in kemijske vede 1 Tehnika, proizvodne 393 tehnologije in gradbeništvo Tehnika 256 Proizvodne tehnologije 79 Arhitektura, urbanizem in gradbeništvo 58 26 Storitve 331 Osebne storitve 159 Transportne storitve 113 Varovanje 23 Varstvo okolja 36 Izobraţevalne vede in 147 izobraţevanje učiteljev Izobraţevalne vede in izobraţevanje 147 učiteljev Zdravstvo in sociala 122 Zdravstvo 84 Socialno delo 38 Kmetijstvo, gozdarstvo, 64 ribištvo, veterinarstvo Kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo 59 Veterinarstvo 5 4.6. Izobraţevalna ponudba po ciljnih skupinah Izvajalci izobraţevanja so pri izobraţevalnemu programu navedli tudi podatek, katerim ciljnim skupinam je program namenjen. Izobraţevalni program so lahko razporedili v 9 različnih ciljnih skupin: vsi odrasli, starejši odrasli, upokojenci, brezposelni, podjetniki, strokovnjaki (pedagogi, andragogi, vodilni, vodstveni …), starši, osebe s posebnimi potrebami in drugo, kjer so izvajalci navedli druge ciljne skupine. Večina izobraţevalnih programov, bodisi formalnega in neformalnega izobraţevanja, ni namenjena neki določeni ciljni skupini ljudi, ampak vsem odraslim, ki ţelijo pridobiti višjo stopnjo formalne izobrazbe oziroma se ţelijo izobraţevati za lastni osebni ali osebnostni razvoj ali se usposobiti za poklic ali poklicno delo. To ciljno skupino so izvajalci navedli kar pri 65 % izobraţevalnih programih. Skoraj tretjina izobraţevalnih programov je namenjena starejšim (30 %) (pri izračunu smo združili starejše odrasle in upokojence). Te obseţni ciljni skupini so namenjeni predvsem programi neformalnega izobraţevanja - učenje tujih jezikov in računalništva, temeljnih komunikacijskih spretnosti, znanja s področja zdravja, zgodovine, ročnih spretnosti. Sledi izobraţevalna ponudba, namenjena podjetnikom (17 %). Tudi podjetnikom so namenjeni zlasti programi neformalnega izobraţevanja, različnih vsebin, prevladujejo pa učenje tujih jezikov, izobraţevalni programi s področja kakovosti dela, marketinga, organizacije dela, poslovnih in upravnih ved, osebnostnega razvoja, poslovodenja in upravljanja, temeljnih komunikacijskih spretnosti in upravljanja kadrov. Enak odstotek izobraţevalne ponudbe je namenjen brezposelnim, predvsem s področja neformalnega izobraţevanja, manjši deleţ izobraţevalnih programov pa je namenjen tudi pridobitvi višje ravni formalne izobrazbe in poklicnih kvalifikacij. Tudi te ciljni skupini so namenjene predvsem vsebine za učenje tujih jezikov in računalniških znanj, pa tudi za razvoj kariere, iskanja zaposlitve, večje zaposljivosti, osebnostnega razvoja, temeljnih komunikacijskih spretnosti in znanj. Najmanj izobraţevalnih 27 programov je v letošnji izobraţevalni ponudbi namenjenih staršem otrok (8,3 %), strokovnjakom (pedagogi, andragogi, vodilni, vodstveni …) in osebam s posebnimi potrebami (po 6 %). Izvajalci so lahko navajali, da je izobraţevalni program namenjen drugi ciljne skupine, ter navedli kateri. Največ izvajalcev je navedlo Rome, tujce, starejše brezposelne, zaposlene in zaposlene v različnih dejavnostih. 5. Povzetek poročila in načrti za nadaljnje delo na nalogi V zaključnem poročilu o delu na nalogi Pregled ponudbe izobraţevanja odraslih smo predstavili opravljene naloge ter rezultate analize izobraţevalne ponudbe za šolsko leto 2009/2010. V analizi smo upoštevali izobraţevalno ponudbo izvajalcev izobraţevanja odraslih, ki so jo objavili na spletni strani Pregleda ponudbe izobraţevanja odraslih http://pregled.acs.si/. Svojo izobraţevalno ponudbo za šolsko leto 2009/2010 je objavilo 275 izvajalcev izobraţevanja odraslih, ki so razpisali 4.590 izobraţevalnih programov za odrasle. Večina zbranih izvajalcev izobraţevanja je objavila svojo izobraţevalno ponudbo v Pregledu ţe preteklo leto, vsako leto pa se pridruţijo tudi novi izvajalci izobraţevanja odraslih. Predstavili so se raznovrstni izvajalci izobraţevanja, ne samo izobraţevalne ustanove, temveč tudi številne ustanove, ki ponujajo predvsem programe neformalnega izobraţevanja. Tudi letos prevladujejo zasebne ustanove (druţne z omejeno odgovornostjo, druţbe z neomejeno odgovornostjo, samostojni podjetniki idr.), sledijo ljudske univerze ter srednje šole, ki poleg mladine izobraţujejo odrasle. Med posameznimi regijami se tudi v letošnji izobraţevalni ponudbi za odrasle kaţejo velike medregionalne razlike. Moţnosti za izobraţevanje odraslih so slabe zlasti v razvojno ogroţenih regijah, za katere so značilni niţji bruto domači proizvod na prebivalca, višja stopnja brezposelnosti, niţja zaposljivost in niţje povprečno število let šolanja. Najskromnejšo izobraţevalno ponudbo beleţimo v treh regijah, ki jih uvršamo med razvojno najbolj ogroţene regije, to so Notranjsko–kraška regija, Spodjeposavska in Zasavska regija, vendar ugotavljamo, da se izobraţevalne moţnosti za odrasle slabšajo tudi v nekaterih razvitejših regijah (npr. Obalno-kraška regija). Največ moţnosti za izobraţevanje odraslih je ponovno v Osrednjeslovenski regiji, zlasti v ljubljanski občini. Ta regija, ki spada med najrazvitejše slovenske regije, ima zelo visok deleţ izvajalcev izobraţevanja in izobraţevalnih programov v primerjavi z izobraţevalno ponudbo v drugih regijah. Večji del izobraţevalne ponudbe za odrasle predstavljajo izobraţevalni programi, ki nimajo javne veljavnosti. V letošnjem šolskem letu ti programi predstavljajo kar dve tretjini celotne izobraţevalne ponudbe za odrasle. Večji deleţ teh programov je namenjen neformalnemu izobraţevanju odraslih, to je za splošne potrebe in prosti čas ter potrebe poklica, veliko manjši pa pripravam na preverjanje in potrjevanje nacionalnih poklicnih kvalifikacij. Javnoveljavnih izobraţevalnih programov ima v letošnji izobraţevalni ponudbi 155 izvajalcev izobraţevanja. Nekaj več kot polovica javnoveljavnih programov je namenjena dvigu formalne izobrazbe odraslih, ostali javnoveljavni programi pa so namenjeni neformalnemu izobraţevanju odraslih, zlasti učenju tujih jezikov, računalniškega opismenjevanja in dvigovanju funkcionalne pismenosti. 28 Razvrstitev izobraţevalnih programov po Klasifikaciji vrst aktivnosti in izidov izobraţevanja in usposabljanja (KLASIUS-SRV) je pokazala, da je večji del izobraţevalne ponudbe izvajalcev izobraţevanja tudi v letošnjem šolskem letu namenjen neformalnemu izobraţevanju za splošne potrebe in prosti čas ter usposabljanju in spopolnjevanju za potrebe dela, veliko manjši deleţ pa izobraţevanju za pridobitev formalne izobrazbe in pridobitvi nacionalnih poklicnih kvalifikacij. Razvrstitev izobraţevalnih programov po Klasifikaciji področij aktivnosti in izidov izobraţevanja in usposabljanja (KLASIUS-P) pa je pokazala, da izvajalci v letošnji izobraţevalni ponudbi ponovno največ izobraţevalnih vsebin namenjajo učenju tujih jezikov, zlasti angleškega, nemškega, italijanskega, francoskega jezika – to je področje Umetnost in humanistika. V letošnjem letu se je povečala ponudba izobraţevalnih vsebin s področja Druţbenih, poslovnih, upravnih in pravnih ved, prevladujejo pa zlasti vsebine iz poslovnih in upravnih ved. Sledi izobraţevalna ponudba s področja Splošnih izobraţevalnih aktivnosti in izidov, kjer prevladujejo vsebine za osebnostni razvoj, še zlasti temeljne komunikacijske spretnosti in znanje. Beleţimo pa nekoliko manj vsebin s področja Naravoslovje, matematika in računalništvo, zlasti izobraţevalnih programov računalniških vsebin. Večina izobraţevalnih programov, bodisi formalnega in neformalnega izobraţevanja, ni namenjena neki določeni ciljni skupini ljudi, ampak vsem odraslim, ki ţelijo pridobiti višjo stopnjo formalne izobrazbe oziroma se ţelijo izobraţevati za lastni osebni ali osebnostni razvoj ali se usposobiti za poklic ali poklicno delo. Skoraj tretjina izobraţevalnih programov je namenjena starejšim. Sledi izobraţevalna ponudba za podjetnike in brezposelne. Najmanjši deleţ programov je namenjen staršem otrok, strokovnjakom (pedagogi, andragogi, vodilni, vodstveni …) in osebam s posebnimi potrebami. Izvajalci izobraţevanja imajo v svoji izobraţevalni ponudbi tudi številne programe za Rome, tujce, starejše brezposelne, zaposlene in zaposlene v različnih dejavnostih. Načrti za nadaljnje delo na nalogi Ker postajajo informacije, zbrane na enem mestu, vse bolj dragocene si bomo prizadevali, da bo Pregled dosegljiv čim širšemu krogu strokovne in najširše javnosti. Pripravili bomo še prodornejšo medijsko promocijo Pregleda (članki, predstavitve, brezplačni ter plačljivi oglasi), ki bo skušala doseči tiste skupine ljudi, ki informacije najbolj potrebujejo. Prizadevali si bomo predstaviti čim bolj popolno izobraţevalno ponudbo za odrasle ter pritegniti k objavi nove izvajalce izobraţevanja, zlasti iz regij, ki imajo v Pregledu predstavljeno skromno izobraţevalno ponudbo. Zaradi vse večjega zanimanja posameznikov ter medijev za informacije o izobraţevalni ponudbi odraslih in o moţnostih izobraţevanja in učenja odraslih, bomo večjo pozornost namenili svetovalni in informacijski dejavnosti. Na zastavljena vprašanja širše ali strokovne javnosti bomo redno odgovarjali preko telefona, elektronske pošte ali spletnega e-foruma Vprašajte nas. V načrtu imamo tudi nadgradnjo spletne strani Pregleda, ki naj bi ponudila še dodatne, popolnejše informacije in tako pritegnila še več obiskovalcev. Spletno stran Pregleda bomo grafično preuredili tako, da bomo dodatno promovirali izvajalce, ki objavljajo v Pregledu, ter njihovo izobraţevalno ponudbo, izpostavili pa bomo tudi iskalna polja za iskanje podatkov po različnih kriterijih. Umestili bomo statistiko spletne strani in uskladili beleţenje statistike vseh podstrani, pripravili pa bomo tudi novo podstran Pregled v številkah. 29 6. Priloge 6.1. Priloga: Obrazec Podatki o izvajalcu PODATKI O IZVAJALCU Obvezno je vnesti podatke v polja, označena z zvezdico (*). 1. NAZIV USTANOVE (Navedite uradno ime vaše ustanove ter naziv matične ustanove.) NAZIV 1:* NAZIV 2: MATIČNA USTANOVA: 2. MATIČNA ŠTEVILKA:* DAVČNA ŠTEVILKA:* DAVČNI ZAVEZANEC:* DA NE 3. NASLOV USTANOVE* ULICA: p.p. POŠTNA ŠTEVILKA IN KRAJ: OBČINA: REGIJA: 4. TELEFONSKA ŠTEVILKA* 5. TELEFAKS ŠTEVILKA 6. ELEKTRONSKA POŠTA (Navedite elektronski naslov vaše ustanove oz. osebe za stike.) 7. NASLOV SPLETNE STRANI 8. IME IN PRIIMEK VODILNE OSEBE 30 9. IME IN PRIIMEK KONTAKTNE OSEBE* 10. VRSTA IZOBRAŢEVALNE USTANOVE* (Označite ustrezno vrsto ustanove ali vpišite vrsto ustanove, če med izbirnimi možnostmi ni vašega primera. Možen je samo en odgovor! ) 01 LJUDSKA UNIVERZA 02 SAMOSTOJNI IZOBRAŢEVALNI CENTER V PODJETJU 03 SLUŢBA ZA IZOBRAŢEVANJE V PODJETJU 04 ENOTA ZA ODRASLE PRI SREDNJI ŠOLI 05 SREDNJA ŠOLA 06 VIŠJA STROKOVNA ŠOLA 07 VISOKA STROKOVNA ŠOLA 08 FAKULTETA, UMETNIŠKA AKADEMIJA 09 ZASEBNA ORGANIZACIJA, ZASEBNA ŠOLA 10 INŠTITUT 11 DRŢAVNA UPRAVA 12 DRUŠTVO, ZVEZA DRUŠTEV 13 ZBORNICA, ZDRUŢENJE 14 KNJIŢNICA - splošnoizobraţevalna 15 KNJIŢNICA - specialna 16 KNJIŢNICA - visokošolska 17 MUZEJ, GALERIJA 18 DRUGE KULTURNE USTANOVE 19 CENTER ZA SOCIALNO DELO 20 JAVNI ZAVOD 21 ZAVOD 22 UNIVERZA ZA I I. ŢIVLJENJSKO OBDOBJE 23 SKLAD, FUNDACIJA 24 POSEBNI IZOBRAŢEVALNI CENTER 25 RAZVOJNA AGENCIJA 26 DRUGO (Vpišite) 11. IME IN PRIIMEK OSEBE ZA STIK* IME IN PRIIMEK: TELEFON: ELEKTRONSKA POŠTA: DATUM: PODPIS in ŢIG: 31 6.2. Priloga: Obrazec Podatki o programu izobraţevanja PODATKI O PROGRAMU IZOBRAŢEVANJA Obvezno je vnesti podatke v polja, označena z zvezdico (*). 1. NAZIV USTANOVE* (Vpišite ime, ki ste ga navedli v vprašalniku o izvajalcu. Zadostuje tudi samo žig, če je iz njega jasno razvidno ime ustanove.) 2. IME PROGRAMA IZOBRAŢEVANJA (Če gre za javnoveljavni program, ki ga je sprejel pristojni strokovni svet, vpišite uradno ime programa izobraževanja ter naziv poklicne/strokovne izobrazbe. Če program ni javnoveljaven, vpišite ime programa tako, kot ga imenujete v svoji izobraževalni ponudbi.) IME PROGRAMA:* NAZIV POKLICNE/STROKOVNE IZOBRAZBE: 3. JAVNA VELJAVNOST PROGRAMA IZOBRAŢEVANJA* (Označite pristojni strokovni svet za vzgojo in izobraževanje, ki je program sprejel, oziroma navedite druge pristojne organe, ki so program sprejeli, npr. ustrezno ministrstvo, ali pa je program potrjen v tujini.) 01 PROGRAM SPREJEL PRISTOJNI STROKOVNI SVET S PODROČJA VZGOJE IN IZOBRAŢEVANJA Strokovni svet RS za splošno izobraţevanje Strokovni svet RS za poklicno in strokovno izobraţevanje Strokovni svet RS za izobraţevanje odraslih Svet za visoko šolstvo RS 02 PROGRAM SPREJELI PRISTOJNI ORGANI NA DRUGIH PODROČJIH (Vpišite kateri): 03 PROGRAM NI JAVNOVELJAVEN 4. VRSTA IZOBRAŢEVANJA (Klasifikacija KLASIUS-SRV)* (Iz priložene klasifikacije KLASIUS-SRV prepišite ustrezno petmestno številko vrste izobraževanja.) 5. PODROČJE IZOBRAŢEVANJA (Klasifikacija KLASIUS-P)* (Iz priložene klasifikacije KLASIUS-P prepišite ustrezno štirimestno številko področja izobraževanja) 32 6. TRAJANJE PROGRAMA* (Pri programu za pridobitev izobrazbe navedite uradno trajanje programa v številu letnikov, pri programu splošnega neformalnega izobraževanja navedite obseg organiziranega dela v urah. Možen je samo en odgovor! ) Program za pridobitev izobrazbe - ŠTEVILO LETNIKOV PO PROGRAMU: Program splošnega neformalnega izobraţevanja in drugi - ŠTEVILO UR PO PROGRAMU: 7. KRAJ IZVAJANJA PROGRAMA* (Navedite kraj(e), kjer izvajate program.) 8. ZAHTEVE ZA VKLJUČITEV V PROGRAM IZOBRAŢEVANJA (Označite ustrezne pogoje.)* (a) ZA VPIS V PROGRAM NI POTREBNO IZPOLNITI NOBENIH POGOJEV (b) POPREJŠNJA IZOBRAZBA (Možen je samo en odgovor!) 01 NAJMANJ 6 oz. 7 RAZREDOV OSNOVNE ŠOLE 06 NAJMANJ VIŠJA STROKOVNA ŠOLA 02 NAJMANJ POPOLNA OSEMLETKA/DEVETLETKA 07 NAJMANJ VISOKOŠOLSKA STROKOVNA IZOBRAZBA 03 NAJMANJ 2-LETNA POKLICNA ŠOLA 08 NAJMANJ UNIVERZITETNA IZOBRAZBA 04 NAJMANJ 3-LETNA POKLICNA ŠOLA 09 DRUGO( Vpišite): 05 NAJMANJ 4-LETNA SREDNJA ŠOLA (c) DELOVNE IZKUŠNJE: (č) PSIHOFIZIČNE SPOSOBNOSTI: (d) DRUGO (Vpišite): 01 STAROST: 02 ZNANJE TUJEGA JEZIKA : 03 DRUGO: 9. KRATEK OPIS VSEBINE PROGRAMA VSEBINA PROGRAMA: 33 DRUGO, KAR JE POMEMBNO ZA PROGRAM (začetek izobraževanja, število vpisnih mest itd.): PROGRAM JE NAMENJEN (Ustrezno označite):* 1. Vsi odrasli 2. Starejši odrasli 3. Upokojenci 4. Brezposelni 5. Podjetniki 6. Strokovnjaki (pedagogi, andragogi, vodilni, vodstveni…) 7. Starši 8. Osebe s posebnimi potrebami 9. Drugo NAČIN IZPELJAVE PROGRAMA (Ustrezno označite):* 1. Tečaj 2. Seminar 3. Predavanje 4. Delavnica 5. Študijski kroţek 6. E-izobraţevanje 7. Učenje na daljavo 8. Šolski pouk 9. Organizirano samostojno učenje 10. Vodeno samoizobraţevanje 11. Praktično delo 12. Drugo 10. TERMIN IZVEDBE PROGRAMA (Navedite datum(e) izvedbe izobraževalnega programa.): 11. CENA PROGRAMA (Navedite ceno izobraževalnega programa z vključenim DDV-jem na udeleženca): 12. IME IN PRIIMEK OSEBE ZA STIKE* (Vpišite ime in priimek osebe, ki je odgovorna za izpeljavo programa, in njeno telefonsko številko.) IME IN PRIIMEK: 34 TELEFON: 13. ZA PODATKE JE ODGOVOREN* IME IN PRIIMEK: PODPIS: 35 6.3. Priloga: Klasifikacija vrst aktivnosti in izidov izobraţevanja in usposabljanja (KLASIUS-SRV) Šifra kategorije Deskriptor 1 Temeljno stopenjsko izobraţevanje 10 Pred prvo ravnjo: Predšolska vzgoja 100 Predšolska vzgoja 10000 Predšolska vzgoja 11 Prva raven: Osnovnošolsko izobraţevanje niţje stopnje/nedokončana osnovnošolska izobrazba 110 Osnovnošolsko izobraţevanje niţje stopnje/nepopolna osnovnošolska izobrazba 11001 Osnovnošolsko izobraţevanje niţje stopnje/nepopolna niţja stopnja osnovnošolske izobrazbe 11002 Osnovnošolsko izobraţevanje niţje stopnje/popolna niţja stopnja osnovnošolske izobrazbe 11003 Izpolnjena osnovnošolska obveznost/nepopolna višja stopnja osnovnošolske izobrazbe 11099 Osnovnošolsko izobraţevanje niţje stopnje/nepopolna osnovnošolska izobrazba, drugje nerazporejeno 12 Druga raven: Osnovnošolsko izobraţevanje višje stopnje/osnovnošolska izobrazba 120 Osnovnošolsko izobraţevanje višje stopnje/osnovnošolska izobrazba 12001 0snovnošolsko izobraţevanje višje stopnje/osnovnošolska izobrazba 12099 Osnovnošolsko izobraţevanje višje stopnje/osnovnošolska izobrazba, drugje nerazporejeno 13 Tretja raven: Niţje poklicno in podobno izobraţevanje/niţja poklicna in podobna izobrazba 130 Niţje poklicno in podobno izobraţevanje/niţja poklicna in podobna izobrazba 13001 Niţje poklicno izobraţevanje/niţja poklicna izobrazba 13099 Niţje poklicno in podobno izobraţevanje/niţja poklicna in podobna izobrazba, drugje nerazporejeno 14 Četrta raven: Srednje poklicno in podobno izobraţevanje/srednja poklicna in podobna izobrazba 140 Srednje poklicno in podobno izobraţevanje/srednja poklicna in podobna izobrazba 14001 Srednje poklicno izobraţevanje/srednja poklicna izobrazba 14099 Srednje poklicno in podobno izobraţevanje/srednja poklicna in podobna izobrazba, drugje nerazporejeno 15 Peta raven: Srednje tehniško in drugo strokovno ter splošno izobraţevanje/srednja strokovna in splošna izobrazba 150 Srednje tehniško in drugo strokovno ter splošno izobraţevanje/srednja strokovna in splošna izobrazba 15001 Srednje tehniško in drugo strokovno izobraţevanje/srednja strokovna izobrazba 15002 Srednje splošno izobraţevanje/srednja splošna izobrazba 15099 Srednje tehniško in drugo strokovno ter splošno izobraţevanje/ srednja strokovna in splošna izobrazba, drugje nerazporejeno 16 Šesta raven: Visokošolsko izobraţevanje prve stopnje in podobno izobraţevanje/visokošolska izobrazba prve stopnje in podobna izobrazba 161 Podraven 6/1: Višješolsko in višje strokovno izobraţevanje/višješolska, višja strokovna in podobna izobrazba 16101 Višje strokovno izobraţevanje/višja strokovna izobrazba 16102 Višješolsko izobraţevanje (prejšnje)/višješolska izobrazba (prejšnja) 16199 Višješolsko, višje strokovno in podobno izobraţevanje/višješolska, višja strokovna in podobna izobrazba, drugje nerazporejeno 36 162 Podraven 6/2: Visokošolsko izobraţevanje prve stopnje, visokošolsko strokovno izobraţevanje (prejšnje) in podobno izobraţevanje/visokošolska izobrazba prve stopnje, visokošolska strokovna izobrazba (prejšnja) in podobna izobrazba 16201 Specialistično izobraţevanje po višješolski izobrazbi (prejšnje)/specializacija po višješolski izobrazbi (prejšnja) 16202 Visokošolsko strokovno izobraţevanje (prejšnje)/visokošolska strokovna izobrazba (prejšnja) 16203 Visokošolsko strokovno izobraţevanje (prva bolonjska stopnja)/visokošolska strokovna izobrazba (prva bolonjska stopnja) 16204 Visokošolsko univerzitetno izobraţevanje (prva bolonjska stopnja)/visokošolska univerzitetna izobrazba (prva bolonjska stopnja) 16299 Visokošolsko izobraţevanje prve stopnje in podobno izobraţevanje/visokošolska izobrazba prve stopnje in podobna izobrazba, drugje nerazporejeno 17 Sedma raven: Visokošolsko izobraţevanje druge stopnje in podobno izobraţevanje/ visokošolska izobrazba druge stopnje in podobna izobrazba 170 Visokošolsko izobraţevanje druge stopnje in podobno izobraţevanje/visokošolska izobrazba druge stopnje in podobna izobrazba 17001 Specialistično izobraţevanje po visokošolski strokovni izobrazbi (prejšnje)/specializacija po visokošolski strokovni izobrazbi (prejšnja) 17002 Visokošolsko univerzitetno izobraţevanje (prejšnje)/visokošolska univerzitetna izobrazba (prejšnja) 17003 Magistrsko izobraţevanje (druga bolonjska stopnja)/magistrska izobrazba (druga bolonjska stopnja) 17099 Visokošolsko izobraţevanje druge stopnje in podobno izobraţevanje/visokošolska izobrazba druge stopnje, drugje nerazporejeno 18 Osma raven: Visokošolsko izobraţevanje tretje stopnje in podobno izobraţevanje/visokošolska izobrazba tretje stopnje in podobna izobrazba 181 Podraven 8/1: Magistrsko (prejšnje) izobraţevanje in podobno izobraţevanje/magisterij znanosti in podobna izobrazba 18101 Specialistično izobraţevanje po univerzitetni izobrazbi (prejšnje)/specializacija po univerzitetni izobrazbi (prejšnja) 18102 Magistrsko izobraţevanje (prejšnje)/magisterij znanosti (prejšnji) 18199 Magistrsko (prejšnje) in podobno izobraţevanje/magistrska (prejšnja) in podobna izobrazba, drugje nerazporejeno 182 Podraven 8/2: Doktorsko in podobno izobraţevanje/doktorat znanosti in podobna izobrazba 18201 Doktorsko izobraţevanje (prejšnje)/doktorat znanosti (prejšnji) 18202 Doktorsko izobraţevanje(tretja bolonjska stopnja)/doktorat znanosti (tretja bolonjska stopnja) 18299 Doktorsko in podobno izobraţevanje/doktorska znanstvena in podobna izobrazba, drugje nerazporejeno 19 Temeljno stopenjsko izobraţevanje/izobrazba, drugje nerazporejeno 199 Temeljno stopenjsko izobraţevanje/izobrazba, drugje nerazporejeno 19999 Temeljno stopenjsko izobraţevanje/izobrazba, druge nerazporejeno 2 Certifikatni sistem nacionalnih poklicnih kvalifikacij (NPK) 22 Druga raven: Izidi, certifikatni sistem NPK 220 Druga raven: Izidi, certifikatni sistem NPK 22000 Druga raven: Izidi, certifikatni sistem NPK 23 Tretja raven: Izidi, certifikatni sistem NPK 230 Tretja raven: Izidi, certifikatni sistem NPK 23000 Tretja raven: Izidi, certifikatni sistem NPK 24 Četrta raven: Izidi, certifikatni sistem NPK 240 Četrta raven: Izidi, certifikatni sistem NPK 24000 Četrta raven: Izidi, certifikatni sistem NPK 37 25 Peta raven: Izidi, certifikatni sistem NPK 250 Peta raven: Izidi, certifikatni sistem NPK 25000 Peta raven: Izidi, certifikatni sistem NPK 26 Šesta raven: Izidi, certifikatni sistem NPK 261 Podraven 6/1: Izidi, certifikatni sistem NPK 26100 Podraven 6/1: Izidi, certifikatni sistem NPK 262 Podraven 6/2: Izidi, certifikatni sistem NPK 26200 Šesta raven II: Izidi, certifikatni sistem NPK 27 Sedma raven: Izidi, certifikatni sistem NPK 270 Sedma raven: Izidi, certifikatni sistem NPK 27000 Sedma raven: Izidi, certifikatni sistem NPK 28 Osma raven: Izidi, certifikatni sistem NPK 281 Podraven 8/1: Izidi, certifikatni sistem NPK 28100 Podraven 8/1: Izidi, certifikatni sistem NPK 282 Podraven 8/2: Izidi, certifikatni sistem NPK 28200 Podraven 8/1: Izidi, certifikatni sistem NPK 29 Certifikatni sistem nacionalnih poklicnih kvalifikacij (NPK), drugje nerazporejeno 299 Certifikatni sistem nacionalnih poklicnih kvalifikacij (NPK), drugje nerazporejeno 29999 Izidi, certifikatni sistem NPK, drugje nerazporejeno 3 Dopolnilno izobraţevanje 30 Pred prvo ravnjo: Aktivnosti/izidi, dopolnilno izobraţevanje 300 Pred prvo ravnjo: Aktivnosti/izidi, dopolnilno izobraţevanje 30000 Pred prvo ravnjo: Aktivnosti/izidi, dopolnilno izobraţevanje 31 Prva raven: Aktivnosti/izidi, dopolnilno izobraţevanje 310 Prva raven: Aktivnosti/izidi, dopolnilno izobraţevanje 31000 Prva raven: Aktivnosti/izidi, dopolnilno izobraţevanje 32 Druga raven: Aktivnosti/izidi, dopolnilno izobraţevanje 320 Druga raven: Aktivnosti/izidi, dopolnilno izobraţevanje 32000 Druga raven: Aktivnosti/izidi, dopolnilno izobraţevanje 33 Tretja raven: Aktivnosti/izidi, dopolnilno izobraţevanje 330 Tretja raven: Aktivnosti/izidi, dopolnilno izobraţevanje 33000 Tretja raven: Aktivnosti/izidi, dopolnilno izobraţevanje 34 Četrta raven: Aktivnosti/izidi, dopolnilno izobraţevanje 340 Četrta raven: Aktivnosti/izidi, dopolnilno izobraţevanje 34000 Četrta raven: Aktivnosti/izidi, dopolnilno izobraţevanje 35 Peta raven: Aktivnosti/izidi, dopolnilno izobraţevanje 350 Peta raven: Aktivnosti/izidi, dopolnilno izobraţevanje 35000 Peta raven: Aktivnosti/izidi, dopolnilno izobraţevanje 36 Šesta raven: Aktivnosti/izidi, dopolnilno izobraţevanje 361 Podraven 6/1: Aktivnosti/izidi, dopolnilno izobraţevanje 36100 Podraven 6/1: Aktivnosti/izidi, dopolnilno izobraţevanje 362 Podraven 6/2: Aktivnosti/izidi, dopolnilno izobraţevanje 36200 Podraven 6/2: Aktivnosti/izidi, dopolnilno izobraţevanje 37 Sedma raven: Aktivnosti/izidi, dopolnilno izobraţevanje 370 Sedma raven: Aktivnosti/izidi, dopolnilno izobraţevanje 37000 Sedma raven: Aktivnosti/izidi, dopolnilno izobraţevanje 38 Osma raven: Aktivnosti/izidi, dopolnilno izobraţevanje 381 Podraven 8/1: Aktivnosti/izidi, dopolnilno izobraţevanje 38100 Podraven 8/1: Aktivnosti/izidi, dopolnilno izobraţevanje 382 Podraven 8/2: Aktivnosti/izidi, dopolnilno izobraţevanje 38200 Podraven 8/2: Aktivnosti/izidi, dopolnilno izobraţevanje 39 Dopolnilno izobraţevanje, drugje nerazporejeno 399 Dopolnilno izobraţevanje, drugje nerazporejeno 39999 Aktivnosti/izidi, dopolnilno izobraţevanje, drugje nerazporejeno 38 6.4. Priloga: Klasifikacija področij aktivnosti in izidov izobraţevanja in usposabljanja (KLSIUS-P) Šifra kategorije Deskriptor 0 SPLOŠNE IZOBRAŢEVALNE AKTIVNOSTI/IZIDI 01 SPLOŠNE IZOBRAŢEVALNE AKTIVNOSTI/IZIDI 010 Splošne izobraţevalne aktivnosti/izidi 0100 Splošne izobraţevalne aktivnosti/izidi (podrobneje neopredeljeni) 0101 Osnovnošolsko izobraţevanje/izidi 0102 Gimnazijsko izobraţevanje/izidi (splošno) 0103 Gimnazijsko izobraţevanje/izidi (strokovno) 0109 Splošne izobraţevalne aktivnosti/izidi (drugo) 08 OPISMENJEVANJE (BRANJE, PISANJE, RAČUNANJE) 080 Opismenjevanje 0800 Opismenjevanje (podrobneje neopredeljeno) 0801 Splošno opismenjevanje s področja branja, pisanja, računanja ipd. 0802 Funkcionalno opismenjevanje 0809 Opismenjevanje (drugo) 09 OSEBNOSTNI RAZVOJ 090 Osebnostni razvoj 0900 Osebnostni razvoj (podrobneje neopredeljeno) 0901 Samozavedanje in izboljšanje samega sebe, osebna organiziranost, časovna urejenost 0902 Temeljne komunikacijske spretnosti in znanje 0903 Medosebni in socialni odnosi 0904 Razvoj kariere, iskanje zaposlitve, večja zaposljivost 0905 Z zdravjem povezano znanje in spretnosti 0906 Druţinsko ţivljenje, starševstvo 0907 Prostočasne in rekreativne dejavnosti 0908 Znanje in spretnosti s področja drţavljanskih pravic in obveznosti 0909 Osebnostni razvoj (drugo) 1 IZOBRAŢEVALNE VEDE IN IZOBRAŢEVANJE UČITELJEV 14 IZOBRAŢEVALNE VEDE IN IZOBRAŢEVANJE UČITELJEV 140 Izobraţevalne vede in izobraţevanje učiteljev (splošno) 1400 Izobraţevalne vede in izobraţevanje učiteljev (splošno) 142 Izobraţevalne vede 1420 Izobraţevalne vede (podrobneje neopredeljeno) 1421 Pedagogika 1422 Andragogika 1423 Socialna pedagogika 1424 Specialna pedagogika 1425 Didaktike 1429 Izobraţevalne vede (drugo) 143 Izobraţevanje vzgojiteljev predšolskih otrok 1430 Izobraţevanje vzgojiteljev predšolskih otrok (podrobneje neopredeljeno) 144 Izobraţevanje učiteljev za primarno (bazično izobraţevanje) 1440 Izobraţevanje učiteljev za primarno (bazično izobraţevanju) (podrobneje neopredeljeno) 1441 Izobraţevanje učiteljev razrednega pouka 1442 Izobraţevanje učiteljev za otroke s posebnimi potrebami 1443 Izobraţevanje učiteljev za temeljno opismenjevanje odraslih 1449 Izobraţevanje učiteljev za primarno (bazično izobraţevanju) (drugo) 145 Izobraţevanje učiteljev posameznih predmetov 39 1450 Izobraţevanje učiteljev posameznih predmetov (podrobneje neopredeljeno) 1451 Izobraţevanje učiteljev naravoslovno-matematičnih predmetov 1452 Izobraţevanje učiteljev druţboslovnih predmetov 1453 Izobraţevanje učiteljev tujih jezikov 1459 Izobraţevanje učiteljev posameznih predmetov (drugo) 146 Izobraţevanje učiteljev za poučevanje poklicnih in praktičnih predmetov 1460 Izobraţevanje učiteljev za poučevanje poklicnih in praktičnih predmetov (podrobneje neopredeljeno) 1461 Izobraţevanje učiteljev za poučevanje umetniških predmetov (glasba, likovni pouk) 1462 Izobraţevanje učiteljev za poučevanje telesne vzgoje 1463 Izobraţevanje učiteljev za poučevanje tehniških in drugih poklicno usmerjenih predmetov 1464 Izobraţevanje učiteljev praktičnega pouka 1465 Izobraţevanje učiteljev za izobraţevanje odraslih 1466 Izobraţevanje inštruktorjev in trenerjev 1469 Izobraţevanje učiteljev za poučevanje poklicnih in praktičnih predmetov (drugo) 2 UMETNOST IN HUMANISTIKA 21 UMETNOST 210 Umetnost 211 Umetnostna zgodovina, slikarstvo, kiparstvo 2110 Umetnostna zgodovina, slikarstvo, kiparstvo (podrobneje neopredeljeno) 2111 Umetnostna zgodovina 2112 Slikarstvo 2113 Kiparstvo 2114 Grafika 2115 Restavratorstvo 2119 Umetnostna zgodovina, slikarstvo, kiparstvo (drugo) 212 Glasba, ples, dramska umetnost 2120 Glasba, ples, dramska umetnost (podrobneje neopredeljeno) 2121 Glasba, kompozicija, dirigiranje 2122 Zgodovina in teorija glasbe, muzikologija 2123 Ples, koreografija 2124 Umetniška beseda in igra 2125 Reţija 2126 Dramaturgija 2127 Kostumografija 2129 Glasba, ples, dramska umetnost (drugo) 213 Avdiovizualne tehnike in (multi)medijska proizvodnja 2130 Avdiovizualne tehnike in (multi)medijska proizvodnja (podrobneje neopredeljeno) 2131 Tiskarstvo, knjigoveštvo, zaloţništvo 2132 Namizno zaloţništvo, računalniška priprava tiska 2133 Fotografija, film, televizija, video 2134 Snemanje, mešanje, produkcija, izdajanje glasbe 2135 Multimediji 2139 Avdiovizualne tehnike in (multi)medijska proizvodnja (drugo) 214 Oblikovanje 2140 Oblikovanje (podrobneje neopredeljeno) 2141 Industrijsko oblikovanje 2142 Aranţerstvo 2143 Oblikovanje tekstilij in oblačil (modno oblikovanje) 2144 Notranje oblikovanje 40 2145 Scenografija 2149 Oblikovanje (drugo) 215 Umetna obrt 2150 Umetna obrt (podrobneje neopredeljeno) 2151 Floristika (aranţiranje cvetja) 2152 Zlatarstvo in draguljarstvo 2153 Lončarstvo, keramika, oblikovanje stekla, porcelana 2154 Tkanje, pletenje, šiviljstvo, krojaštvo 2155 Kamnoseštvo 2156 Rezbarstvo, okvirjanje slik 2157 Ročna izdelava in popravljanje glasbenih instrumentov 2159 Umetna obrt (drugo) 22 HUMANISTIKA 220 Humanistika (podrobneje neopredeljeno) 2200 Humanistika (podrobneje neopredeljeno) 221 Religija, verstva 2210 Religija, verstva (podrobneje neopredeljeno) 2211 Teologija 2219 Religija, verstva (drugo) 222 Tuji jeziki 2220 Tuji jeziki (podrobneje neopredeljeno) 2221 Jezikoslovje, primerjalno jezikoslovje 2222 Prevajalstvo in tolmačenje 2223 Angleški jezik 2224 Francoski jezik 2225 Nemški jezik 2226 Italijanski jezik 2227 Mrtvi jeziki (latinščina, stara grščina) 2228 Slovenski jezik kot tuj jezik 2229 Drugi tuji jeziki 223 Slovenski jezik 2230 Slovenski jezik (podrobneje neopredeljeno) 2231 Slovenski jezik s knjiţevnostjo 2232 Kreativno pisanje 2233 Znakovni jezik 2234 Tuj jezik kot materni jezik 2239 Slovenski jezik (drugo) 225 Zgodovina in arheologija 2250 Zgodovina in arheologija (podrobneje neopredeljeno) 2251 Zgodovina 2252 Arheologija 2253 Primerjalna knjiţevnost 2254 Muzeologija 2259 Zgodovina in arheologija (drugo) 226 Filozofija, logika in etika 2260 Filozofija, logika in etika (podrobneje neopredeljeno) 2261 Filozofija 2262 Logika 2263 Etika 2264 Morala 2269 Filozofija, logika in etika (drugo) 3 DRUŢBENE, POSLOVNE, UPRAVNE IN PRAVNE VEDE 31 DRUŢBENE VEDE 310 Druţbene vede (podrobneje neopredeljeno) 41 3100 Druţbene vede (podrobneje neopredeljeno) 311 Psihologija 3110 Psihologija (podrobneje neopredeljeno) 3111 Psihologija 3112 Psihoterapija 3113 Psihoanaliza 3119 Psihologija (drugo) 312 Sociologija in študiji kultur 3120 Sociologija in študiji kultur (podrobneje neopredeljeno) 3121 Sociologija 3122 Etnologija 3123 Kulturologija 3124 Socialna in humana geografija 3125 Socialna antropologija 3126 Kriminologija 3127 Ţenski študiji 3129 Sociologija in študiji kultur (drugo) 313 Politologija, odnosi posameznik-druţba-drţava 3130 Politologija, odnosi posameznik-druţba-drţava (podrobneje neopredeljeno) 3131 Politologija, politična zgodovina 3132 Drţavljanska vzgoja 3133 Mednarodni odnosi 3134 Človekove pravice 3139 Politologija, odnosi posameznik-druţba-drţava (drugo) 314 Ekonomija 3140 Ekonomija (podrobneje neopredeljeno) 3141 Ekonomija 3142 Ekonometrija 3143 Politična ekonomija 3149 Ekonomija (drugo) 32 NOVINARSTVO IN OBVEŠČANJE 321 Novinarstvo in poročevalstvo 3210 Novinarstvo in poročevalstvo (podrobneje neopredeljeno) 322 Knjiţničarstvo, dokumentalistika, arhivistika 3220 Knjiţničarstvo, dokumentalistika, arhivistika (podrobneje neopredeljeno) 3221 Knjiţničarstvo 3222 Dokumentalistika 3223 Arhivistika 3229 Knjiţničarstvo, dokumentalistika, arhivistika (drugo) 34 POSLOVNE IN UPRAVNE VEDE 340 Poslovne in upravne vede (podrobneje neopredeljeno) 3400 Poslovne in upravne vede (podrobneje neopredeljeno) 341 Prodaja (trgovina) na debelo in drobno 3410 Prodaja (trgovina) na debelo in drobno (podrobneje neopredeljeno) 3411 Trgovina na debelo 3412 Trgovina na drobno 3413 Skladiščenje 3414 Prodaja nepremičnin 3415 Zaščita potrošnikov 3416 Draţbarstvo, licitiranje 3417 Prodajne demonstracijske tehnike, prodaja po telefonu 3419 Prodaja (trgovina) na debelo in drobno (drugo) 342 Marketing in oglaševanje 3420 Marketing in oglaševanje (podrobneje neopredeljeno) 42 3421 Marketing 3422 Oglaševanje 3423 Raziskave trga 3424 Odnosi z javnostmi 3429 Marketing in oglaševanje (drugo) 343 Finančništvo, bančništvo, zavarovalništvo 3430 Finančništvo, bančništvo, zavarovalništvo (podrobneje neopredeljeno) 3431 Finančništvo 3432 Bančništvo 3433 Zavarovalništvo (finančno, pokojninsko, socialno, invalidsko, zdravstveno) 3434 Borzno posredništvo 3439 Finančništvo, bančništvo, zavarovalništvo (drugo) 344 Računovodstvo, knjigovodstvo in davkarstvo 3440 Računovodstvo, knjigovodstvo in davkarstvo (podrobneje neopredeljeno) 3441 Knjigovodstvo in računovodstvo 3442 Davkarstvo 3443 Revizija in kontrola 3449 Računovodstvo, knjigovodstvo in davkarstvo (drugo) 345 Poslovodenje in upravljanje 3450 Poslovodenje in upravljanje (podrobneje neopredeljeno) 3451 Poslovodenje 3452 Upravljanje 3453 Upravljanje kadrov (kadrovski management) 3459 Poslovodenje in upravljanje (drugo) 346 Tajniško in administrativno delo 3460 Tajniško in administrativno delo (podrobneje neopredeljeno) 3461 Usposabljanje tajnic 3462 Strojepisje in stenografija 3463 Upravljanje pisarniških strojev in naprav 3464 Delo s strankami (recepcionerji, telefonisti …) 3469 Tajniško in administrativno delo (drugo) 347 Delovno ţivljenje 3470 Delovno ţivljenje (podrobneje neopredeljeno) 3471 Uvajanje v delo 3472 Organiziranje dela 3473 Kakovost dela 3474 Sindikalni dejavnost in industrijski odnosi 3479 Delovno ţivljenje (drugo) 38 PRAVNE VEDE 380 Pravne vede 3800 Pravo (podrobneje neopredeljeno) 3801 Pravo 3803 Sodništvo 3804 Toţilstvo 3805 Advokatura 3806 Notariat 3809 Pravo (drugo) 4 NARAVOSLOVJE, MATEMATIKA IN RAČUNALNIŠTVO 40 NARAVOSLOVJE, MATEMATIKA IN RAČUNALNIŠTVO (PODROBNEJE NEOPREDELJENO) 400 Naravoslovje, matematika in računalništvo (podrobneje neopredeljeno) 4000 Naravoslovje, matematika in računalništvo (podrobneje neopredeljeno) 42 VEDE O ŢIVI NARAVI 421 Biologija in biokemija 43 4210 Biologija in biokemija (podrobneje neopredeljeno) 4211 Biologija 4212 Biokemija 4213 Biofizika 4214 Farmakologija 4215 Toksikologija 4219 Biologija in biokemija (drugo) 422 Okoljske in okoljevarstvene vede 4220 Okoljske in okoljevarstvene vede (podrobneje neopredeljeno) 4221 Ekologija 4229 Okoljske in okoljevarstvene vede (drugo) 44 FIZIKALNE IN KEMIJSKE VEDE 440 Fizika (podrobneje neopredeljeno) 4400 Fizika (podrobneje neopredeljeno) 441 Fizika in astronomija 4410 Fizika in astronomija (podrobneje neopredeljeno) 4411 Fizika 4412 Astronomija 4419 Fizika in astronomija (drugo) 442 Kemija 4420 Kemija (podrobneje neopredeljeno) 443 Geofizikalne vede 4430 Geofizikalne vede (podrobneje neopredeljeno) 4431 Geologija 4432 Geografija (naravna in geofizikalna) 4433 Meteorologija 4434 Mineralogija 4435 Paleontologija 4436 Seizmologija in vulkanologija 4439 Geofizikalne vede (drugo) 46 MATEMATIKA IN STATISTIKA 461 Matematika 4610 Matematika (podrobneje neopredeljeno) 462 Statistika 4620 Statistika (podrobneje neopredeljeno) 4621 Statistika 4622 Verjetnostna teorija 4623 Matematična statistika 4624 Vzorčenje 4625 Aktuarstvo 4629 Statistika (drugo) 48 RAČUNALNIŠTVO 481 Računalniške vede 4810 Računalniške vede (podrobneje neopredeljeno) 4811 Računalništvo in informatika 4812 Računalniško programiranje in programski jeziki 4813 Sistemska analiza in načrtovanje sistemov 4814 Operacijski sistemi 4819 Računalniške vede (drugo) 482 Uporabno računalništvo 4820 Uporabno računalništvo (podrobneje neopredeljeno) 4821 Splošna uporaba računalnikov 4822 Uporaba računalniških urejevalnikov besedila 4823 Uporaba računalniških preglednic 44 4824 Uporaba računalniških baz podatkov 4825 Uporaba programov za predstavljanje podatkov in informacij 4826 Uporaba programov za obdelavo slik in grafike 4827 Uporaba programov za namizno zaloţništvo 4828 Uporaba Interneta in računalniških omreţij 4829 Uporabno računalništvo (drugo) 5 TEHNIKA, PROIZVODNE TEHNOLOGIJE IN GRADBENIŠTVO 52 TEHNIKA 520 Tehnika (podrobneje neopredeljeno) 5200 Tehnika (podrobneje neopredeljeno) 521 Strojništvo in obdelava kovin 5210 Strojništvo in obdelava kovin (podrobneje neopredeljeno) 5211 Strojništvo 5212 Orodjarstvo 5213 Varilstvo 5214 Metalurgija 5215 Ţelezarstvo, jeklarstvo, livarstvo 5216 Ključavničarstvo 5217 Finomehanika, urarstvo, puškarstvo 5219 Strojništvo in obdelava kovin (drugo) 522 Elektrotehnika in energetika 5220 Elektrotehnika in energetika (podrobneje neopredeljeno) 5221 Elektrotehnika 5222 Elektroenergetika 5223 Nuklearna energija 5224 Distribucija plina 5225 Klimatiziranje in hladilni sistemi 5226 Alternativni energetski viri (sonce, veter …) 5229 Elektrotehnika in energetika (drugo) 523 Elektronika in avtomatizacija 5230 Elektronika in avtomatizacija (podrobneje neopredeljeno) 5231 Elektronika 5232 Avtomatizacija 5233 Telekomunikacije 5234 Tehnologija za obdelavo in procesiranje podatkov 5235 Robotika 5236 Projektiranje, izdelava in servisiranje računalnikov 5239 Elektronika in avtomatizacija (drugo) 524 Kemijska tehnologija in procesno inţenirstvo 5240 Kemijska tehnologija in procesno inţenirstvo (podrobneje neopredeljeno) 5241 Kemijska tehnologija 5242 Procesno inţenirstvo 5243 Biokemijska tehnologija in inţenirstvo 5244 Laboratorijska tehnologija 5245 Predelava in rafinerija plina in/ali nafte 5249 Kemijska tehnologija in procesno inţenirstvo (drugo) 525 Motorna vozila, ladje in letala 5250 Motorna vozila, ladje in letala (podrobneje neopredeljeno) 5251 Izdelovanje, vzdrţevanje in popravila motornih vozil 5252 Izdelovanje, vzdrţevanje in popravila kmetijske mehanizacije 5253 Izdelovanje, vzdrţevanje in popravila ladij in drugih plovil 5254 Izdelovanje, vzdrţevanje in popravila letal in drugih zrakoletnih naprav 5259 Motorna vozila, ladje in letala (drugo) 54 PROIZVODNE TEHNOLOGIJE 45 541 Ţivilska tehnologija 5410 Ţivilska tehnologija (podrobneje neopredeljeno) 5411 Ţivilska tehnologija 5412 Kuharstvo 5413 Pekarstvo in slaščičarstvo 5414 Mesarstvo 5415 Vinarstvo in kletarstvo 5416 Pivovarstvo 5417 Mlekarstvo in sirarstvo 5418 Predelava tobaka 5419 Ţivilska tehnologija (drugo) 542 Tekstilna, konfekcijska, čevljarska in usnjarska tehnologija 5420 Tekstilna, konfekcijska, čevljarska in usnjarska tehnologija (podrobneje neopredeljeno) 5421 Tekstilna tehnologija (izdelava tekstila, predelava volne, predenje, tkanje) 5422 Konfekcijska tehnologija 5423 Čevljarstvo 5424 Krznarstvo 5425 Usnjarstvo 5429 Tekstilna, konfekcijska, čevljarska in usnjarska tehnologija (drugo) 543 Lesarska, papirniška, plastična, steklarska in podobna tehnologija 5430 Lesarska, papirniška, plastična, steklarska in podobna tehnologija (podrobneje neopredeljeno) 5431 Lesarstvo 5432 Papirništvo 5433 Plastična predelava 5434 Steklarstvo in porcelanarstvo 5435 Gumarstvo 5439 Lesarska, papirniška, plastična, steklarska in podobna tehnologija (drugo) 544 Rudarstvo in drugo pridobivanje rudnin 5440 Rudarstvo in drugo pridobivanje rudnin (podrobneje neopredeljeno) 5441 Rudarstvo 5442 Pridobivanje nafte in plina 5443 Kamnolomništvo 5449 Rudarstvo in drugo pridobivanje rudnin (drugo) 58 ARHITEKTURA, URBANIZEM IN GRADBENIŠTVO 581 Arhitektura in urbanizem 5810 Arhitektura in urbanizem (podrobneje neopredeljeno) 5811 Arhitektura 5812 Urbanizem 5813 Geodezija in kartografija 5814 Krajinska arhitektura 5819 Arhitektura in urbanizem (drugo) 582 Gradbeništvo 5820 Gradbeništvo (podrobneje neopredeljeno) 5821 Materiali in konstrukcije 5822 Operativna gradnja 5823 Prometne gradnje 5824 Hidrotehnika 5825 Zaključna dela v gradbeništvu 5829 Gradbeništvo (drugo) 6 KMETIJSTVO, GOZDARSTVO, RIBIŠTVO, VETERINARSTVO 62 KMETIJSTVO, GOZDARSTVO, RIBIŠTVO 620 Kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo (široki programi) 46 6200 Kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo (široki programi) 621 Poljedelstvo in ţivinoreja 6210 Poljedelstvo in ţivinoreja (podrobneje neopredeljeno) 6211 Poljedelstvo 6212 Zelenjadarstvo 6213 Sadjarstvo 6214 Vinogradništvo 6215 Ţivinoreja 6219 Poljedelstvo in ţivinoreja (drugo) 622 Hortikultura 6220 Hortikultura (podrobneje neopredeljeno) 6221 Cvetličarstvo 6222 Vrtnarstvo 6223 Drevesničarstvo 6224 Hortikultura 6229 Hortikultura (drugo) 623 Gozdarstvo in lov 6230 Gozdarstvo in lov (podrobneje neopredeljeno) 6231 Gozdarstvo 6232 Lov 6239 Gozdarstvo in lov (drugo) 624 Ribištvo 6240 Ribištvo (podrobneje neopredeljeno) 6241 Ribogojništvo 6242 Ribolovstvo 6249 Ribištvo (drugo) 64 VETERINARSTVO 640 Veterinarstvo 6400 Veterinarstvo (podrobneje neopredeljeno) 7 ZDRAVSTVO IN SOCIALA 72 ZDRAVSTVO 720 Zdravstvo (podrobneje neopredeljeno) 7200 Zdravstvo (podrobneje neopredeljeno) 721 Medicina 7210 Medicina (podrobneje neopredeljeno) 7211 Medicina 7212 Dentalna medicina 7219 Medicina (drugo) 723 Zdravstvena nega in oskrba 7230 Zdravstvena nega (podrobneje neopredeljeno) 7231 Zdravstvena nega 7232 Babištvo 7233 Zdravstvena nega otrok in mladostnikov 7234 Zdravstvena nega starejših 7239 Zdravstvena nega (drugo) 724 Zobozdravstvo 7240 Zobozdravstvo (podrobneje neopredeljeno) 725 Zdravstvena tehnologija 7250 Zdravstvena tehnologija (podrobneje neopredeljeno) 7251 Radiologija, radiografija, rentgensko snemanje, tehnologija nuklearne medicine 7252 Zdravstvena protetika 7253 Očala, leče, slušni pripomočki 7254 Zdravstvena laboratorijska tehnologija 47 7259 Zdravstvena tehnologija (drugo) 726 Terapija in rehabilitacija 7260 Terapija in rehabilitacija (podrobneje neopredeljeno) 7261 Fizioterapija in medicinska masaţa 7262 Delovna terapija 7263 Logopedija 7264 Dietetika in zdrava prehrana 7265 Radiestezija, bioenergija, akupuntura, homeopatija, kiropraktika in druga alternativna zdravilstva 7269 Terapija in rehabilitacija (drugo) 727 Farmacija in lekarništvo 7270 Farmacija in lekarništvo (podrobneje neopredeljeno) 7271 Farmacija 7272 Lekarništvo 7279 Farmacija in lekarništvo (drugo) 76 SOCIALNO DELO 761 Varstvo otrok in skrb za mladostnike 7610 Varstvo otrok in skrb za mladostnike (podrobneje neopredeljeno) 7611 Varstvo otrok 7612 Skrb za mladostnike 7619 Varstvo otrok in skrb za mladostnike (drugo) 762 Socialno delo in svetovanje 7620 Socialno delo in svetovanje (podrobneje neopredeljeno) 7621 Socialno delo (splošno) 7622 Svetovanje s področja zlorabe tobaka, alkohola, drog 7623 Druţinsko in zakonsko svetovanje 7624 Svetovanje s področja fizičnih zlorab in nasilja 7625 Poklicna orientacija (poklicno informiranje in svetovanje) 7629 Socialno delo in svetovanje (drugo) 8 STORITVE 81 OSEBNE STORITVE 811 Hotelirstvo in gostinstvo 8110 Hotelirstvo in gostinstvo (podrobneje neopredeljeno 8111 Hotelirstvo 8112 Gostinstvo 8113 Streţba 8114 Catering 8115 Barmanstvo 8116 Someljerstvo 8119 Hotelirstvo in gostinstvo (drugo) 812 Potovanja, turizem, prosti čas 8120 Potovanja, turizem, prosti čas (podrobneje neopredeljeno) 8121 Potovalne storitve (agencijske, prevozne, ipd.) 8122 Turistični vodiči 8123 Turistični animatorji 8129 Potovanja, turizem, prosti čas (drugo) 813 Šport 8130 Šport (podrobneje neopredeljeno) 8131 Športni trening 8132 Športni trenerji 8133 Športni sodniki 8134 Športni funkcionarji 8135 Ljubiteljsko ukvarjanje s športom (trening) 8139 Šport (drugo) 48 814 Storitve za gospodinjstva 8140 Storitve za gospodinjstva (podrobneje neopredeljeno) 8141 Domača (potrošniška) ekonomija 8142 Čiščenje in pospravljanje stanovanj in hiš 8143 Čiščenje oblačil 8144 Hišniška dela 8145 Dimnikarstvo 8146 Varovanje stanovanj in hiš 8147 Pogrebništvo 8149 Storitve za gospodinjstva (drugo) 815 Frizerstvo in kozmetika 8150 Frizerstvo in kozmetika (podrobneje neopredeljeno) 8151 Frizerstvo, brivstvo, lasuljarstvo 8152 Manikura in pedikura 8153 Kozmetika, kozmetična masaţa, lepotičenje 8159 Frizerstvo in kozmetika (drugo) 84 TRANSPORTNE STORITVE 840 Transportne storitve 8400 Transportne (prevozne) storitve (podrobneje neopredeljeno) 8401 Cestni promet 8402 Ţelezniški promet 8403 Letalski promet 8404 Pomorski in rečni promet 8405 Poštni promet 8406 Upravljanje viličarjev, dvigal, ţerjavov 8409 Transportne (prevozne) storitve (drugo) 85 VARSTVO OKOLJA 850 Varstvo okolja (podrobneje neopredeljeno) 8500 Varstvo okolja (podrobneje neopredeljeno) 851 Nadzor nad onesnaţevanjem okolja (okoljevarstvena tehnologija) 8510 Nadzor nad onesnaţevanjem okolja (podrobneje neopredeljeno) 8511 Zaščita zraka 8512 Zaščita vode 8513 Zaščita na področju industrijskih odpadkov in odplak 8514 Zaščita pred zvočnim onesnaţevanjem 8515 Reciklaţne tehnologije 8516 Nadzor nad onesnaţevanjem okolja (drugo) 852 Naravno okolje in divje ţivali 8520 Naravno okolje in divje ţivali (podrobneje neopredeljeno) 8521 Ohranjanje narave 8522 Nacionalni parki in rezervati 8523 Ohranjanje ţivalskih vrst 8529 Naravno okolje in divje ţivali (drugo) 853 Komunalne sanitarne storitve 8530 Komunalne sanitarne storitve (podrobneje neopredeljeno) 8531 Odstranjevanje smeti 8532 Dobava pitne vode 8533 Zbiranje in predelava odpadkov 8534 Čiščenje cest 8539 Komunalne sanitarne storitve (drugo) 86 VAROVANJE 861 Varovanje oseb in premoţenja 8610 Varovanje oseb in premoţenja (podrobneje neopredeljeno) 8611 Carina 49 8612 Gasilstvo in potapljaštvo 8613 Policija 8614 Zapori 8615 Varovanje oseb in premoţenja 8619 Varovanje oseb in premoţenja (drugo) 862 Varno delo in varovanje zdravja 8620 Varno delo in varovanje zdravja (podrobneje neopredeljeno) 8621 Ergonomija (zdravje in varnost na delovnem mestu) 8622 Varstvo pri delu 8623 Socialno varstvo delavcev 8624 Poklicno zdravje in industrijska higiena 8629 Varno delo in varovanje zdravja (drugo) 863 Vojaške in obrambne vede 8630 Vojaške in obrambne vede (podrobneje neopredeljeno) 8631 Vojaške vede 8632 Obramboslovje 8639 Vojaške in obrambne vede (drugo) 9 NEOPREDELJENO PO ŠIROKEM PODROČJU 99 NEOPREDELJENO PO OŢJEM PODROČJU 999 Neopredeljeno po podrobnem področju 9999 Neopredeljeno po nacionalno specifičnem področju 50