revija Zveze tabornikov Slovenije marec .1. ' . T tj, " ik LXIII v> A - Vodja komunikacij Komaj čakamo, da se spet vidimo TABORNIKIi revija Zveze tabornikov I Slovenije Kolofon Glavna in odgovorna urednica Suzana Podvinšek (revija.tabor@taborniki.si) Pomočnica urednice Tadeja Rome Urednik fotografije Matic Pandel (matic.pandel@taborniki.si) Urednica sklopa Igra Maša Pušnik Urednik sklopa Dogodivščina Martin Justin Oblikovanje Igor Bizjak (igor.bizjak@taborniki.si) Lektoriranje Neža Marija Slosar Spletna urednica Ajda Čebul Novinarji in sodelavci Jure Ausec, Miha Bejek, Barbara Bejek, Jaka Bevk, Vesna Bitenc, Eva Bolha, Gašper Cerar, Tea Derguti, Jovana Dukič, Mojca Galun, Tomaž Horvat, Petra Grmek, Rebeka Jereb, Primož Kolman, Davor Kržišnik, Nina Medved, Frane Merela, Katarina Miklavec, Jona Mirnik Cerar, Urša Može, Boris Mrak, Anja Novljan, Živa Novljan, Maks Evgen Obelšer, Rok Pandel, Tadej Pugelj, Lucija Rojko, Iva Š. Slosar, Zala Šmid, Domen Šverko, Nicolas Vanek, Blaž Zupančič. Naslov uredništva revija.tabor@taborniki.si Kontakt za sponzorje, donatorje in oglaševalce v reviji Tabor Matic Stergar (matic.stergar@taborniki.si) Izdajatelj Zveza tabornikov Slovenije Einspielerjeva 6, Ljubljana 01/3000-820, pisarna@taborniki.si Predsednik izdajateljskega sveta Igor Bizjak Grafična priprava: Tridesign d.o.o., Ljubljana Tisk: Schwarz print d.o.o., Ljubljana Naklada: 7010 izvodov Revijo Tabor prejmejo vsi člani Zveze tabornikov Slovenije s poravnano letno članarino. Članarina in prejemanje revije sta vezana na koledarsko leto (januar-december). Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana. Revija Tabor je vpisana v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS pod zaporedno številko 792. ISSN 0492-1127 Sem, kar sporočam Koliko člankov tiskanih medijev si prebral v zadnjem času? Če prebiraš taborniško revijo, lahko rečem, da si na dobri poti. Se razveseliš petka, ko te v nabiralniku čaka sveža revija Tabor? Ali dneva, ko prejmeš revijo, na katero si naročen? V poplavi novic, hitrem tempu življenja in tehnološkem razvoju je tiskana revija tista, ki nas ustavi, da si vzamemo čas in izvemo kaj novega, zanimivega, poučnega ... Tako kot si vzamemo čas za branje, si ga moramo tudi za pisanje, ki je še eden od načinov izražanja. Kam nas pelje hiter razvoj digitalizacije, si pravzaprav težko predstavljamo. Nam je danes pomembna zgolj informacija ali tudi njena oblika? Včasih smo pisali pisma, ki smo si jih pošiljali in so potovala nekaj dni, danes lahko v sekundi nekomu sporočimo, kje smo in kaj počnemo. Tehnologija nam omogoča tudi hitrejše komuniciranje v rodu, vodu, s starši, hkrati predstavlja možnost sporočanja, poročanja in promocije. Si se kdaj vprašal, kakšen je namen medijev in drugih komunikacijskih kanalov, zakaj jih sploh potrebjemo, komu kaj sporočamo, zakaj je stik z lokalnimi mediji sploh pomemben, kako sploh poročati, preko katerega komunikacijskega kanala? Nešteto podobnih vprašanj se verjetno poraja vsakemu vodstvu rodu ali osebi, ki je v rodu zadolžena za komunikacijo. Pogosto je v rodovih ta funkcija zanemarjena, je sploh ni, ali pa zadolženi ne ve, kako se stvari lotiti in kje začeti. Potem je sedaj priložnost, da nadaljuješ z branjem. Odpri Tabor, ga razišči, poišči koristne informacije in nasvete, verjemi, zagotovo jih boš našel! Suzana Podvinšek, urednica revije Tabor Zgodba z naslovnice Račka in Majk v akciji _ ■ Avtor fotografije: Enej Zalašček Soča, februar 2018 Prihajamo iz Rodu Puntarjev Tolmin, ki vsako leto pripravi petdnevno zimovanje za naše mlajše v Soči, majhnem zaselku blizu Bovca. Fotografija prikazuje vodnika s taborniškima imenoma Račka in Majk, ki pomagata mlajšim pri nabiranju in sekanju drv za večerni ogenj. Dejavnosti ZTS sofinancirajo: Ü IMfttfi M*JhKi U-tVfrtf HIMSriSTYD ZM UEOllUinNVqE, usHHiisr in Sranr REWEUKA E4.0£Hf. HihlSTtSTiO 7A USAllUULMJE. jAUHntr i'J 5 «i RT j URAD KPJDLKE U.U.1 L HI. L ¿•.H_»U h II 4 Novice / Na zimovanje 6 Novice / Po hribu gor in dol, Zimske dogodivščine in Več znam, več veljam 7 Novice / In še vse kaj drugega so počeli ... 8 Veščine / Kanček poguma za vedro spoznanj 17 Orientacija / Kartografska projekcija 18 Bobrček svetuje / Gozdovniška savna 19 Z ognjišča / Pečena omleta Dogodivščina 12 Veščine / Kako se sporazumevati na daljavo 14 Širimo obzorja / Papirnate zgodbe 15 Stric Nic svetuje / "O vsem moram malo podkožno razmisliti ..." Raziskovanje 16 Vihar v glavi / Kako si obrnil stvari na glavo 20 Varno v naravo / Zdravo za računalnikom 21 Astronomija / Zvezda Sirij ali Sirius 22 Taborniška skrinja / Dimni signali in emotikoni Aktualno 24 Tema meseca / Vodja komunikacij 28 Intervju / Enkrat tabornik, vedno nosilec taborniških vrednot kazalo /famaamqis 30 Stran vodstva ZTS 31 Strokovno / Odrasli prostovoljci - srce naše organizacije 32 Strokovno / Spoznajmo kandidate za nov IO 34 Aktualno / Pisarna se polni 36 Aktualno / Mlad, vesel in pogumen 37 Aktualno / Čas za Zemljo 38 Mednarodno / Korejska dogodivščina 39 Reportaža / Po nova znanja 40 Strokovno / Komaj čakamo, da se spet vidimo 41 Od rodov / Taborniki 16 : 9 - taborniška oddaja, V zasneženo Mojstrano 42 Od rodov / Snežni izzivi, Zimovanje logaških tabornikov je mogoče zate Razvedrilo 43 Strip o družini Šumar / Taborniški dnevnik 44 Knjigožer in filmoljub / Ženske 20. stoletja 44 Pravopisna drobtin'ca / Odvečna vejica 45 Pesmarica / Breakfast at Tiffany's Aktualno 46 Koledar akcij 47 Zadnja plat 4 / novice Besedilo: Uredništvo Zimska pravljica Zima in z njo narava sta letos res pravljični. Imamo sneg, počitnice, pust, vse kar kliče po taborniških dogodivščinah, raziskovanju in zganjanju norčij. In slednjih ni bilo malo. Februarja je v treh mestih po Sloveniji - Velenju, Ljubljani in Postojni - potekala predstavitev programa ZTS za prihajajoče triletje ter predstavitev kandidatov za novi izvršni odbor. 63 vedoželjnih in nadobudnih tabornikov je drugi vikend februarja preživelo na Megamodulu, kjer so se usposabljali za kuharje, animatorje, oblikovalce, glasbenike, PR-ovce in fotografe. Udeleženci so se vrnili vedri, nasmejani in polni motivacije za nove izzive. 22. februarja taborniki po celem svetu praznujemo dan ustanovitelja, saj se je na ta dan leta 1857 rodil lord Robert Baden-Powell. Ta dan so številni rodovi obeležili z objavami na spletu in njegovimi mislimi. Na zimovanje Mesec februar je v rodovih minil v znamenju zimovanj. Zimski mesec je postregel z obilico snega na vseh koncih Slovenije ter tako omogočil dejavnosti na prostem in vedre obraze. Kekec in njegovi prijatelji so na zimovanju obiskali tabornike Rodu Puntarjev Tolmin, ki so izdelovali sovice, s katerimi so pregnali Bedanca, skuhali Pehtin domači čaj in postavili bivak za Brinclja. Sneg so izkoristili za sankanje, kepanje in izdelavo igluja. Pravljično taborniško dogodivščino je posnela novinarska ekipa TV Koper. Taborniki Rodu srebrnih krtov Idrija so zimske dni preživeli na Kovku, kjer so se prelevili v prave detektive, ki so poskušali ugotoviti, kdo jim je ukradel zastavo. Med raziskovanjem so izdelovali švedske bakle, stopinje iz mavca, tekmovali so v postavljanju snežakov, pripravili naravno kozmetiko ... Kulinarično obarvano zimovanje je privabilo člane Rodu kranjskega jegliča Spodnja Idrija, ki so na ognju pekli ribe, skuhali pravi taborniški golaž in pripravili slastne kokosove kroglice. MČ-ji so z izdelovanjem pogač poskrbeli, da tudi ptički ne bodo lačni. Taborniki Rodu koroških jeklarjev Ravne na Koroškem so preživeli jedrsko nesrečo v Strojnobilu in uspešno ustavili poškodovan jedrski reaktor. Aktivnost, ob kateri so se veliko naučili, je uspela, zabave pa tudi ni manjkalo. Na zimovanju se jim je pridružil Rod srebrne reke Radlje ob Dravi. Vzdušje zimskih olimpijskih iger se je odražalo tudi na zimovanjih. V hokeju in drugih disciplinah so se pomerili taborniki Rodu stražnih ognjev Kranj. Športno obarvano olimpijsko zimovanje so preživeli tudi v Rodu sivih jelš Trebnje, Rodu Črno jezero Slovenska Bistrica in Rodu bistriških gamsov Kamnik. Čisto svoje olimpijske majice so si izdelali taborniki Rodu 11. SNOUB Ljubo Šercer Maribor. a Pokljuški rod Zgornje Gorje si je zimovanje popestril z glasbo in igro ter se učil o zgodovini našega planeta. Vesolje, planete in astronavte so na zimovanju spoznavali taborniki Rodu Hudi potok Šmartno ob Paki in člani Rodu Tršati tur Ljubljana. Snega na zimovanju so se razveselili taborniki Rodu kraških viharnikov Postojna v Gozdni šoli v Bohinju. Mraz na zimovanju ni ustavil niti članov Kobanskega rodu Selnica ob Dravi, ki so dneve preživljali na smučišču. Rod Severni kurir Slovenj Gradec je zimoval v Završah, kjer ni manjkalo snežnih bitk, gradnje iglujev, cirkuških prigod in zabave. Ob druženjih je potrebno poskrbeti tudi za pravo mero znanja, MČ-ji Rodu črnega mrava Ljubljana so usvajali znanje prve pomoči. Rod močvirski tulipani Ljubljana je na zimovanju poleg snežnih radosti ponavljal orientacijo in topografijo. 85 tabornikov Rodu Srnjak Logatec je zimovanje preživelo v zasneženih Skomarjah, kjer so kurili ogenj v snegu in na avtomobilu zamenjali gumo. Pogumni GG-ji Rodu svobodnega Kamnitnika Škofja Loka so na zimovanju prehodili 8 km in premagali kar 700 m višinske razlike ter srečni prispeli do taborniškega doma Šija. Pot pod noge je ubralo novice /mmmms tudi nekaj tabornikov iz Rodu Stane Žagar - mlajši Kranj, ki so se na zimovanju podali na vrh Kureščka, medtem ko so najmlajši kuharji pripravljali palačinke. Na Paškem Kozjaku so svoje zimske dni preživeli GG-ji Rodu Jezerski zmaj Velenje in Rodu gorjan-skih tabornikov Novo mesto, ki so gradili gradove, ponovili prvo pomoč, izdelovali piškote in počeli vragolije na snegu. V krogu tabornikov so zimske dni preživeli v Maistrovem rodu Maribor, Rod Enajsta šola Vrhnika se je mudil v Gornjem jezeru blizu Cerknice, Rod zelenega Žirka Žiri in Rod zelene sreče Železniki sta zimovala v Podbrdu. Zimovanja niso le večdnevna akcija, ampak druženje, ki je zabavno tudi starejšim. PP-ji Rodu zelenega Žirka Žiri so svojega preživeli v Čepovanu, kjer so se preizkusili v orientaciji, našemljeni obiskali vas in podelili nove modre rutice. PP-ji in RR-i Rodu Pusti grad Šoštanj so svojo zasneženo zimovanje popestrili z izzivi in adrenalinskim nočnim sankanjem. Na vikend, posvečen druženju in podeljevanju novih rutic, so se odpravili PP-ji, RR-i in grče Rodu XI. SNOUB Miloša Zidanška Maribor. Preko duhovnih aktivnosti so se zazrli globoko v pot, ki so jo prehodili do tega trenutka in ki jo še želijo nadaljevati kot taborniki. V zasneženih zimskih aktivnostih so uživali tudi Kokrški rod Kranj, Rod belega konja Slovenske Konjice, Rod mlinskih kamnov Radomlje, Podkovani krap Ljubljana, Rod aragonitnih ježkov Cerkno, Rod zelenega Jošta Kranj, ki se je družil na Joštu, Rod mirne reke Mirna, ki je zimoval na Lisci, kjer snega res ni manjkalo. m®noviča Po hribu gor in dol Prave zimske užitke nudijo tudi krajše akcije. Bele strmine so preizkusili šoštanjski taborniki na Goricah in Veliki planini, Kraški viharniki na Kaliču in MČ-ji Rodu Veseli veter Murska Sobota ter MČ-ji Rodu Lilijski grič Pesje so uživali vsak na svojem hribu v sankanju. MČ-ji, GG-ji in vodniki Rodu Sivega volka Ljubljana so se dričali po sankaški progi v Lomu pod Storžičem. Po hribu navzgor so šli taborniki Rodu Samorastniki Ljubljana, ki so se odpravili na dvodnevni izlet na Jošt. Zimske dogodivščine Pustu so z rajanjem in plesom v maskah pomagali preganjati zimo v Rodu bistrega potoka Muta, Rodu Topli vrelec Topolšica, kjer so izdelovali maske, Rod morskih viharnikov Portorož se je našemil, plesal in se sladkal s krofi. Zimsko razposajeni člani so izdelovali snežne skulpture v Pesju, Maistrovem rodu, Rodu Topli vrelec Topolšica, Rodu Ukročena reka Maribor in Murski Soboti, kjer so postavljen iglu izkoristili za peko tvvista. MČ-ji iz Celja so se skupaj s starši razmigali na izletu. Rod jadranskih stražarjev Izola se je odpravil na izlet v zasneženo Mojstrano. MČ-ji Maistrovega rodu Maribor so obiskali glažu-tarski muzej. Člani Rodu upornega plamena Mengeš so obuli drsalke ter preizkušali, kdo je bolj spreten. Vod Zajedavci iz Rodu dveh rek Medvode je uspešno razvozljal uganke v sobi pobega. Trampolin park Woop je privabil številne tabornike, obiskal ga je Rod Stane Žagar - mlajši Kranj, ki po treh urah skakanja ni bil utrujen. Da je park primeren za vse, pa so dokazali PP-ji iz RKJ Sežana in RS Logatec, ki so se zelo zabavali. PP-ji in RR-i RGT Novo mesto so se sprostili na paintballu. Po dobri hrani je dišalo v Slovenj Gradcu, kjer so PP-ji pripravili kosilo, na katerega so povabili starejše člane. Domžalski taborniki so se udeležili spominske slovesnosti ob spominu na tragedijo Kamniško-zasavske čete na Oklem. Več znam, več veljam Tabornik je vedoželjen. Fizikalnim zakonom so s sušicami in vrvmi kljubovali GG-ji Rodu II. grupe odredov Celje, ki so osvajali znanja o vozlih in vezavah ter zgradili mini bivak. Kako izgleda notranjost, zakulisje in različne delavnice Lutkovnega gledališča Maribor, kjer umetniki ročno izdelujejo lutke, so si ogledali najmlajši iz Rodu XI. SNOUB Miloša Zidanška Maribor. Izdelali so si svoje senčne lutke in osvojili veščino Igralec. Na strune so brenkali člani voda Fokus iz RSK Škofja Loka, ki so osvajali veščino Kitarist, člani voda Ježki iz RPG Šoštanj so se prelevili v Rešilkote. V orientacijskem teku se je preizkusil vod Fokus iz Škofje Loke. Znanje orientacije pa so ponavljali tudi Jzni jži iz Sežane. RUP Mengeš je na fotoorientaciji raziskoval kotičke Domžal. Kraški viharniki so v Ekomuzeju Pivška presiha-joča jezera pripravili zabavno delavnico zimskega preživetja v naravi. Rod divjega petelina Šentjur pri Celju je skupaj z ostalimi mladinski organizacijami sodeloval na kvizu "Ali poznaš svojo občino?" Člani RVV Murska Sobota so se izobraževali v okviru projekta Go in Nature na Madžarskem v gozdni šoli Zalaerdo. juhu, sneži! Foto: Alja In še vse kaj drugega so počeli ... Hana, Lovro, Tilen in Gaja, ki so na dan ustanovitelja odlično zastopali kranjske tabornike v oddaji Dobro jutro. Svojo taborniško hišo so uredili v Rodu snežniških ruševcev Ilirska Bistrica. Posamezniki iz Rodu Eberl-Jamski Zagorje ob Savi so se udeležili krvodajalske akcije. Da jim mraz ne bi prišel do živega, so poskrbeli taborniki v Šoštanju in Šmartnem ob Paki, kjer so si oblekli nove tople jopice. Fotka meseca Vroč ogenj v osrčju zasneženih koroških gozdov. Foto: Neža Ternik O toplem poletju so razmišljali v Rodu trnovskih regljačev Ljubljana med planiranjem taborjenja, ki ga nestrpno pričakujejo. Zvrstili so se številni občni zbori v MR Maribor, RPK Ljubljana, RPG Šoštanj in RHP Šmartno ob Paki, ki so prinesli nova vodstva, katerim želimo veliko uspeha. O novostih poročajo tudi v RST Domžale, kjer se aktivno pripravljajo na nov taborniški dogodek - ROT 2018, dogajanje iz zakulisja lahko spremljaš na Instagramu @rot_2Q18. Korajža pojasnjuje: Novice pripravimo v uredništvu tako, da povežemo informacije, ki nam jih pošljete na revija.tabor@taborniki.si. Rodove vodje komunikacij zato prosimo, da nam v sporočilu povzamete vaš mesec: zabeležite imena akcij in v dveh povedih opišite, kaj se je dogajalo. Pošljite tudi novičko za rubriko Od rodov, ki naj bo dolga 1300 znakov s presledki. Taborniški fotografi ste vabljeni, da z nami delite svoje fotografije. Pošljite nam fotografije čim večje velikosti in se izogibajte pošiljanju takšnih, ki so bile posnete z mobilnimi telefoni ali vzete s Facebooka. Prav tako vabimo vse tabornike k pošiljanju Pisem bralcev - pišete lahko o aktualnem taborniškem dogajanju in drugih polemikah, ki bi jih radi delili s taborniki. Dolžina takšnega pisma naj bo do 3000 znakov s presledki. Uredništvo Tabora se vam že vnaprej lepo zahvaljuje! 8 ^sjšsp / veščine Besedilo: Jovana Dukič, ilustracije: Maša Pušnik Kanček poguma za vedro spoznanj Ljudje med seboj neprestano komuniciramo in se sporazumevamo, a se tega marsikdaj ne zavedamo. Ko nekoga pogledaš v oči, nekomu ne odgovoriš na vprašanje, poveš zgodbo prijatelju, pobožaš mimoidočega psa, zazehaš ali le kihneš. Z vsakim majhnim dejanjem svetu in ljudem okoli sebe nekaj sporočiš. In ravno to je čar naših odnosov in medsebojnega druženja. Ali kdaj pomisliš, kaj novega V vsaki novi situaciji in z novim stikom se naučimo ter izkusimo nekaj drugačnega. Zato le pogumno! Nameni lepo besedo neznancu, pomagaj nekomu, ki je potreben pomoči, ali se zgolj nasmehni prijatelju in s tem obogati sebe ter svet okoli sebe. Oglej in preberi zanimive zgodbe, v katerih so otroci z različnimi načini komuniciranja doživeli prijetne trenutke in si s tem popestrili dan, teden, celo mesec. Skupaj z vodnikom ali prijateljem ugotovita, na kakšne način so se otroci sporazumevali in kaj novega so doživeli. •ah Petro je mama poslala po kruh in mleko v trgovino. Na poti do trgovine je Petra prečkala park pod svojim blokom, nato čez cesto zavila na glavni trg, od tam pa po Pomarančni ulici prispela do trgovine. Tik preden je vstopila v trgovino, je na drugi strani ceste zagledala Andraža. Andraža je poznala, ker je bil najboljši šahist v mestu. Že tri leta zapored je ubranil islov šolskega prvaka. Vendar Andraž Petre ni l, saj je bila Petra šele v četrtem razredu, že v osmem. Petra je ob sobotah igrala šah s svojim dedkom in si je večkrat želela govoriti kakšno besedo z Andražem, ko j je srečala na šolskih hodnikih. A ji je bilo ve x Medtem ko je Petra razmišljala, kaj ji je storiti, je Andraž prečkal ulico in vstopil trgovino, pred katero je stala Petra. Petr da je to idealna priložnost, kakšen nov šahovski trik in tako morda i njo soboto premaga dedka. Zbrala je pog si nadela nasmešek na obraz in pohitela Andražem. Ko ga je dohitela, ga je pr ogovorila: "Živijo, Andraž!" Petra in Andraž sta se zapletla v kratek pogovor in Andraž jo je povabil, da se pridruži šahovskemu krožku na šoli. Žejni KrUhoVCi Petra je z navdušenjem odšla na prvo šahovsko uro, jer alim. Že prvi tri nove prijatelje in se nauči šahovskih potez. Kar je nekaj dni tudi dedek, saj je bil primoran sprejeti šahovski poraz. Petri je nekaj sekund poguma pomagalo, da je doživela cel kup novih dogodivščin. ji teden Andraž spoznala dveh novih :atem opazil Tomaž se je odpravljal v šolo in na prehodu za pešce srečal starejšo gospo, ki je ravno tako želela prečkati cesto, a jo je bilo strah, saj ji je vid z leti nekoliko opešal. Tomaž je prijazno istopil, ji namenil pogled in jo vprašal: spa, ali potrebujete pomoč pri prečkanju ceste?" Gospa je pomoč z veseljem sprejela in ga v zahvalo pospremila skoraj celo pot do šole. Po poti mu je pripovedovala najrazličnejše zgodbe. Med drugim tudi Tomaževo najlji Zgodbo o žejnih kruhovcih. 9 10 fefegl? / veščin? Kruhovci so drevesa, ki rastejo več friki in lahko v svojem deblu shrar do 100.000 litrov vode. S tolikšno iko pripravimo približno 700 prije )eli v kopalni kadi. Kar pomeni, da bi si iz ihovca lahko skoraj 2 leti vsak dan točili vodo za svojo kopel. Tomaža je srečanje z gospo zelo razveselilo. Bil je zadovoljen, ker je nekomu pomagal. Poleg tega mu je tudi čas v šoli hitreje minil, saj je vseh pet šolskih ur premišljeval o mogočnih kruhovcih in si enega narisal na prvo stran zvezka. Pisana kocka Elizabeta je odhajala od babice v glasbeno šolo, ko je na klopci v parku opazila dekle, sestavljalo Rubikovo kocko. Elizabeti je pisana kocka vzbudila zanimanje, zato je pristopila bližje. Dekle jo je opazilo in ji namenilo prijazen nasmešek. Ko jo je Elizabeta vprašala, kaj počne, ji je to odgovorilo v njej neznanem jeziku. Elizabeta je bila zmedena, a ji je dekle pokazalo naj prisede. Elizabeta je prisedla, mlado dekle ji je pokazalo, kako se sestavi eno ploskev Rubikove kocke. Zatem se je Elizabeta predstavila tako, da je pokazala nase s prstom in dejala: "Elizabeta." Dekle se je nasmehnilo, pokazalo s prstom nase in reklo: "Paula." Tako sta se Elizabeta in Paula spoprijateljili. Njun pogovor se je večinoma odvijal v panto-mimi in risanjem v pesek. Elizabeta je Pauli pokazala, da igra violino in trenira košarko. Paula Elizabeti pa, da pleše balet. Ker se je Elizabeti že mudilo v glasbeno šolo na uro violine, se je s Paulo zmenila, da se dobita zopet jutri, ob istem času, na isti klopci. Elizabeta je tisti večer s težavo zaspala, saj je komaj čakala, da ponovno sreča Bila je presenečena, koliko stvari je izvedela o Pai jezi rojs atno, čeprav ne govorita istega ega je imela novo željo za svoje o darilo, Rubikovo kocko. veščine /jg|i 11 Doživi tudi sam s svojim vodom nove in prijetne dogodivščine - s preprosto gesto, pogovorom ali besedo. Preberi si nekaj idej, kako lahko polepšaš dan sebi in drugemu. Le pogumno! liai pomagaj starejšemu občanu napiši pismo nekomu, ki ga občuduješ pohvali svojo najljubšo učiteljico ali učitelja na šoli ogovori nekoga, ki ga še ne poznaš pokliči svojo babico in ji povej, kaj si počel čez vikend nasmehni se prodajalki v trgovini vprašaj svojega frizerja, zakaj se je odločil za ta poklic podari pasji priboljšek sosedovemu psu Poskusi in videl boš, da ti bodo majhni trenutki, pogledi, pogovori polepšali dan! 12 (cgfooip / veščine Besedilo: Urban Žnidaršič Kako se sporazumevati na daljavo Veščina Signalist Obtičal si v gorah, na morju, sredi puščave. Se boš znal na daljavo sporazumeti s prihajajočimi reševalci? Pip pip pip, piiiip piiiip piiiip, pip pip pip. Vsem v takšni ali drugačni obliki znano zaporedje znakov, ki ima mednarodno priznan pomen kot klic na pomoč. Zapis SOS, ki ga v Morsejevi abecedi predstavlja zaporedje treh kratkih, treh dolgih in ponovno treh kratkih piskov, se v ta namen uporablja od leta 1909, ko ga je uporabila prva ladja. Najbolj znan dogodek, kjer so SOS uporabili, se je pripetil leta 1912. Takrat se je potopil Titanik, ki je poskušal na svojo stisko opozoriti s prav tem zaporedjem znakov. Zgodovina Simboli za sporazumevanje na daljavo niso imeli le namena, da sosedom na morju sporočimo, kdaj imamo luknjo v čolnu in potrebujemo dodaten škorenj, da bomo vodo lahko dovolj hitro izlivali. Lenoba je mati izuma in tudi ljudje so hitro začeli iskati načine, kako jim ne bi bilo treba jahati iz enega kraja v drugega ali se jim dreti z enega hriba na drugega, da bi si lahko posredovali najbolj nujne informacije. Prvo zares učinkovito metodo za signaliziranje so razvili v Franciji leta 1792 - sestavljali so jo stolpi, na vrhu katerih je bil sistem premičnih drogov, ki so jih lahko postavili v različne položaje. Mreža, ki je bila do konca uporabe sistema po letu 1850 razporejena po celotni Franciji, je pokrivala razdaljo kar 4800 kilometrov. Kasneje so po vzoru tega sistema za uporabo na krajše razdalje (med ladjami ali po kopnem) razvili tabornikom zelo dobro znan semafor z zastavicami, ki ga mi kombiniramo z Winklerjevo abecedo. Ta je sestavljena iz serije različnih položajev, ki predstavljajo črke ali simbole pri sporazumevanju. Semafor še danes v določenih situacijah uporabljajo mornarji - podnevi uporabljajo rdeče-rumene zastavice (na kopnem uporabljamo rdeče-bele), ponoči pa jih nadomestijo z baklami. Tabornikom nikakor ni tuja že v uvodu omenjena Morsejeva abeceda. Njene začetke lahko postavimo v leto 1836 oz. v čas odkritja električnega telegrafiranja, pri katerem je sodeloval tudi Samuel Morse. Ker so lahko prek tega sistema pošiljali le električne pulze, ki so jih na prejemnikovem koncu zaznali magneti, ali pa tišino, ko pulzov ni bilo, je bilo potrebno iznajti način, kako prenašati besedilna sporočila le s kombiniranjem teh dveh metod. Po kar nekaj spremembah in več letih poskušanj so leta 1865 sprejeli uradno mednarodno Morsejevo abecedo, ki je v uporabi še danes, bodisi prek radijskih valov, svetlobnih ali zvočnih signalov bodisi z zastavicami, ki jih uporabljamo pri semaforju. Kako naj si zapomnim vse te znake? Veščina od nas zahteva znanje obeh signalizacij-skih metod. To pomeni, da si moramo zapomniti kar nekaj znakov in jih kar se da hitro (vendar ne prehitro za tistega, ki sporočilo sprejema) tudi pošiljati naprej. Če hočemo na tekmovanju pokazati, da stvar obvladamo bolj kot vse ostale ekipe, je rešitev, ko se enkrat naučimo vse znake, le ena: vaja. Če pa želimo opraviti veščino in naš cilj ni oddajanje znakov pri hitrosti formule 1, pa je dovolj, če znamo vse znake in jih nato z zmerno hitrostjo pošljemo na drugo stran prejemniku. Metod, da si znake zapomnimo, je mnogo. Tista, ki se mi zdi pri učenju Morsejeve abecede najbolj uporabna, je deljenje črk v skupine s podobno obliko. Tako dobimo skupine AUV, NDB, TMO, EISH, GW, JYQ, FL, CZ in KRPX. Če si jih izpišete na list papirja v teh skupinah in v tem vrstnem redu, boste hitro našli vzorce, ki se ponavljajo. V veliko pomoč vam je lahko tudi, da si po obliki črke razporedite črte in pike, ki jo sestavljajo. Prečna črta v črki T tako postane črta v Morsejevi abecedi, vrh in vmesna črta pri črki A postaneta pika in črta itn. Lahko si izdelate plakate, znake rišete s kredo ali v pesek. Mnogokrat si stvari, ki jih zapišemo na tak način, zapomnimo bolje, kot če bi bile napisane na tabli. Tudi pri signaliziranju z zastavicami lahko v simbolih najdemo neko logično zaporedje, po katerem si sledijo v abecedi. Če jo oddajamo kar po vrsti od A do Z, hitro ugotovimo, da pri sklopih črk ena roka ostaja na mestu, med tem ko se druga premika, kar nam je lahko v veliko pomoč. Semafor je zahteven tudi zato, ker so za prejemnika in oddajnika simboli postavljeni zrcalno. Te težave pri Morsejevi abecedi ni, zato je pomembno, kako si znotraj ekipe razdelite vloge. Pri učenju semaforja bodite še posebej pozorni na zrcalne znake: K in V, J in P, M in S, H in Z ... Ti nam namreč najhitreje zmešajo štrene. veščine /raoaosivseiffla Metoda za Morseja: Za začetno učenje znakov nam je lahko v podporo naš celoten vod. Ko že približno poznamo nekaj znakov, se lahko razdelimo v dve skupini. Vsaki damo nekaj, kar predstavlja črte, in nekaj, kar predstavlja pike, npr. svinčnike in kolute lepilnega traku. Člani ekip se med seboj posvetujejo in vsaka ekipa sestavi en znak v Morsejevi abecedi, ki ga pred drugo ekipo skriva. Nato si znaka ekipi hkrati pokažeta in skušata čim prej uganiti, katero črko je sestavila druga ekipa; nato vajo ponovimo. Kasneje lahko dodajamo tudi več znakov, da vajo naredimo zahtevnejšo. Metoda za semafor: Eden najlažjih načinov, da začnemo z učenjem semaforja, je, da najprej večkrat oddamo kar celotno abecedo po vrsti. Ko nekaj znakov že poznamo, se naučimo oddati svoje ime, nato pa še priimek. Iz tega lahko nadaljujemo in oddajamo kar predmete, ki jih vidimo okrog sebe. Stol, miza, okno ... To lahko na vodovem srečanju delamo v parih in se izmenično učimo tako sprejemanja kot oddajanja. Igra za taborjenje, vodov izlet: Uporabo signalizacije redko preizkusimo na večjih razdaljah. Velik izziv je lahko, da si oddajamo na razdaljo, na kateri se ne moremo več slišati ali pa celo na tako, kjer se moramo gledati z daljnogledom. Naj si voda med seboj sporočita, ali sta že našla prostor za bivak, lahko si oddata tudi vic. Vendar za to predvidite nekaj časa - trajalo bo dlje, kot bi si mislili. Seveda brez uporabe telefonov. Izziv je, da smo pozorni drug na drugega in opazimo, kdaj bodo začeli oddajati. Za tako aktivnost je potrebno dobro znanje signalizacije. 13 14 (cgfooip / širimo obzorja Besedilo: Martin Justin , fotografija: Nina Medved Papirnate zgodbe Pisana beseda ustvarja zgodbe, ki nas dopolnjujejo, učijo in spreminjajo. Tudi te zgodbe postanejo del nas in naše življenjske pripovedi. V resnici mi je težko obrazložiti, zakaj je branje tako pomembno. Še najboljši argument, ki sem ga našel, je v nekem članku podala novinarka Irena Štaudohar, ki je zapisala, da je vsem zgodovinskim oblikam odpora do knjig (zažiganje knjig v srednjem in novem veku, vatikanski seznam prepovedanih knjig, starševsko zgražanje ob kakšnem domačem branju itn.) skupno predvsem to, da branju priznavajo posebno moč, pred katero se je potrebno zavarovati. Ni važno, za kakšno moč gre, očitno je, da ta moč obstaja - nemočnih knjig namreč ne bi bilo treba zažigati. A je ta argument (očitno) dober tako za ljubitelje kot za sovražnike knjig, zato ni zares uporaben za spreminjanje odnosa do branja. Bolj pomembo (poleg užitka pri branju, učenja sočutja in gledanja na svet z drugačnim pogledom) se mi zdi nekaj drugega, kar je tesno povezano s pisano oz. tiskano besedo. V dobi, ko vse teži k digitalizaciji, zapisu in shrambi v računalniškem spominu, pomeni pisati in brati pisano besedo svojevrsten upor. Digitalni zapis namreč omogoča nevidne spremembe, manipulacije v neprimerljivo večji meri kot zapisana beseda. Ja, seveda lahko z belilom prebarvaš besedo v knjigi in jo zamenjaš z drugo, lahko se nekdo pretihotapi v tvojo sobo in ti zradira stran v dnevniku, a je neskončno lažje na skrivaj spremeniti odstavek na spletni strani, digitalno fotografijo ali celo video. Zapisovanje besed in branje s papirja je najboljše zagotovilo, da bodo besede ostale takšne, kot so, nespremenjene, trdno zakoreninjene v resničnost, v kateri so bile zapisane. Seveda se bomo mi od enega do drugega branja spreminjali, a naj vsaj besede ostanejo iste. In čeprav se morda to (še vedno) sliši nekoliko pretirano, nam digitalni zapis in internet te stalnosti preprosto ne moreta zagotoviti. Podoben učinek imajo tudi same zgodbe. Kot piše italijanski pisatelj Umberto Eco, nas velike, nespremenljive zgodbe učijo, da je takšno tudi življenje - nespremenljivo, strogo, s posledicami za naša dejanja. Tako kot bo Harry Potter vedno, znova in znova premagal Mrlakensteina, tako so stvari, ko jih enkrat naredimo, nespremenljive, dokončne, naša "zgodba" pa z njimi še malo bolj določena. To zavedanje ni zdravo, če vodi v mučen strah pred posledicami, a je dobro zdravilo v svetu, kjer naj bi lahko vse nemudoma popravili, spremenili, zavrteli nazaj in naredili še enkrat. Besedilo: Stric Nic, slika: Maša Pušnik stric nic svetuje /lwl§gggjlgčjna 15 "O vsem moram malo podkožno razmisliti ..." Starejši bralci ste v naslovu takoj prepoznali najbolj znan citat iz risanke Jajo in Pajo. Izgovori ga dedek Bedenko, ko se mu zjutraj ne da vstati. Toda ta stavek v sebi skriva nekaj več. Zagotovo ste v šoli že morali pripraviti seminarsko nalogo in jo predstavljati pred razredom. Za njeno pripravo ste imeli časovno omejen rok. Kaj mislite, katere naloge se bile najbolj inovativne? Tiste, katerih avtorji so še isti dan začeli z delom in nalogo naredili takoj, ko je bilo to možno, ali tiste, katerih kreatorji so si rekli, da je časa še dovolj in da bodo nalogo naredili zadnji trenutek? Zakaj niso bile najboljše nobene od teh? V prvo skupino spadajo pridni učenci, ki ne morejo živeti z mislijo, da bodo nekaj morali storiti kasneje, zato z delom končajo takoj, misel pa se v tako kratkem obdobju ne more povsem razviti. V drugo skrajno skupino spadajo tisti, ki se jim ne da delati nič, kar je povezano s šolo, in namesto naloge raje počnejo kaj drugega. Ti navadno nalogo spišejo na hitro in pod pritiskom, na večer pred oddajo. Ideja se v tej skupini sicer razvije, vendar se zaradi drugih aktivnosti, ki zaposlijo možgane avtorjev, ne izpelje primerno. In kako narediti najbolj -šo seminarsko? S kombinacijo obeh rešitev. Začeti prvi dan in vsak dan do roka napisati nekaj povedi oz. si vzeti vsaj 15 minut, da o seminarski razmišljamo. Tako bomo vsak dan spodbudili možgane da razmišljajo o nalogi, kar bo pripomoglo k temu, da se bo proces razmišljanja o nalogi izvajal ves čas v ozadju. Povsem mogoče je, da bo najboljša ideja prišla na plano med dejavnostjo, ki nima veze s temo naloge. Zadnje dni ideje, ki jih imaš, preglej in zapiši v nalogo. Zagotavljam ti, da bo tvoja najboljša. Kakšno zvezo ima vse to z dedkom Bedenkom? Pametnejši in inovativnejši lik boste v risankah težko našli. Vse zahvaljujoč njegovemu (podkožnemu) razmisleku. 16 icgfeotp / vihar v glavi Besedilo: Davor Kržišnik, slika: Petra Grmek Kako si obrnil stvari na glavo V februarski številki si dobil nekaj nalog, pravzaprav za vsak dan eno. Vsako opravljeno nalogo je bilo treba tudi oceniti z oceno 1-5 glede na to, koliko ti je bila všeč. Poglejmo zakaj? Pregled rezultatov Rezultate si vizualiziraj tako, da pri vsakem področju pobarvaš toliko polj, s kolikor si ocenil nalogo. Z barvanjem prični v sredini kroga. Analiza stanja in razmislek. Sedaj lahko vidiš, katera področja so ti ljubša in katerim se mogoče raje izogneš. Odgovori si na sledeča vprašanja in odgovore zapiši. Besedilo in sliki: Rebeka Jereb orientacija / |||j||0V|ra| 17 Kartografska projekcija Še vedno zmrzneš, ko te nekdo vpraša, kaj pa sta pravzaprav X in Y koordinati? Po prebranem članku boš vedel odgovor tudi na to vprašanje. Vprašanje na topografskem testu se glasi: "Kaj predstavljata oznaki X in Y na državnih topografskih kartah merila 1 : 25000?" Odgovor bi bil: "X predstavlja oddaljenost od ekvatorja, Y pa oddaljenost od osrednjega poldnevnika cone." Preveč komplicirano? Gremo lepo po vrsti. V februarski številki smo se seznanili s poldnevniki in vzporedniki. Danes nas čaka druga naloga. Ali lahko olupek pomaranče razgrneš na list papirja? Ne gre, ne da bi ga pri tem deformiral. Prav tako tudi površino Zemlje, ki jo hočemo prikazati na listu papirja, rahlo popačimo. Predstavljaj si, da olupiš pomarančo (Zemljo) na 120 pokončnih olupkov. Ti so res tanki in jih lahko skoraj naravnost položiš na list. Tako nekako izgleda Gauss-Krugerjeva projekcija, ki jo uporabljamo v Sloveniji za prikaz površja. Bolj strokovno, kartografska projekcija je matematična funkcija, ki preslika geografski širino in dolžino v par koordinat v ravnini (X, Y). Vsak olupek oz. cona je široka 3°, vseh con na Zemlji pa je 120 (120 con x 3° = 360°). Slovenija leži v peti coni, točno po njeni sredini poteka poldnevnik s 15° vzhodne geografske širine. Ta je pomemben, saj v Gauss-Krugerjevi projekciji predstavlja os X, pozitivna smer je usmerjena proti severu. Os Y v Gauss-Krugerjevi projekciji je kar ekvator, pozitivna smer je usmerjena proti vzhodu. Osrednjemu poldnevniku cone po dogovoru pripišemo vrednost Y = 500 km. Kraji vzhodno od njega imajo torej večji Y. Kraj, ki leži 32,6 km zahodno od osrednjega poldnevnika cone, pa bi imel Y = 467,4 km. Celotna Slovenija je oddaljena od ekvatorja med 5000 in 5200 km. Po navadi se oznaka 5000 kar izpusti in pišemo namesto X = 5150 km kar X = 150 km. Kaj pa se dogaja s poldnevniki na karti? V naravi so vsi usmerjeni v eno točko - geografski severni pol. Usmerjeni so torej proti pravemu (geografskemu severu). Na karti pa so vzporedni! Temu se ne moremo izogniti. To je napaka, ki nastane zaradi pretvorbe olupka pomaranče (površine Zemlje) v ravnino. Smer proti vrhu karte, kamor kažejo navpične črte koordinatne mreže (X), imenujemo projekcijski (kartografski) sever. Razliko med projekcijskim in geografskim severom imenujemo meridianska konvergenca. To pa je tudi odgovor na vprašanje na topografskem testu: "Kaj je meridianska konvergenca?" 18 (igfep / bobrček svetuje Besedilo in slike: Rok Pandel Gozdovniška savna Gozdovniško savno ali v originalu "indijansko potnico" so uporabljala indijanska plemena za prečišče-vanje teles s potenjem, danes tovrstne savne uporabljamo taborniki za razvajanje ob hladnejših dneh. Izdelava gozdovniške savne je preprosta, vendar moramo biti na določene stvari pozorni. Naj kar takoj povem, da v gozdovniški savni ni odprtega ognja, temveč se ogenj zakuri zunaj, savno ogrejemo samo z vročimi kamni, ki smo jih predhodno v ognju dobro razgreli. Za izdelavo potrebujemo leskove palice, šotorke, tanek polivinil, nekaj za izolacijo tal, svečko, kamne za savno in vedro za vodo. Ogrodje za kupolo postavimo iz leskovih palic, ki jih na začetku in na koncu močno zapičimo v zemljo, velikost kupole prilagodimo številu obiskovalcev. Ko je kupola postavljena, na sredini pripravimo prostor za vroče kamne. To je nekakšno ognjišče s prečno postavljenim šopom lesa, saj s tem poskrbimo, da so vroči kamni izolirani od hladnih tal, odvečna voda bo poniknila v zemljo. Tako zasnovano kupolo prekrijemo s tankim polivinilom, ki skrbi za ohranjanje pare v savni. Vse skupaj prekrijemo s šotorkami, da ustvarimo tanek izolir-ni sloj, ki savni prepreči izgubo toplote. V grobem postavljeno savno zatesnimo z obtežitvijo polivinila (k tlom) z balastom. Na vhodu poskrbimo, da bodo platnena vrata prepuščala čim manj zraka. Ko je savna postavljena, se lotimo ogrevanja. Dobro je, da so kamni, s katerimi bomo savno ogrevali, iz goste in nepo-rozne kamnine. Bistveno je, da kamni ob segrevanju vsebujejo čim manj vlage, ker jih lahko sicer zaradi hitrega segrevanja v ognju raznese. Ravno zaradi nevarnosti, da bi kakšen kamen razneslo, moramo ogenj za ogrevanje posta- viti nekaj metrov stran od savne (in seveda tudi stran od dreves). V dobro naložen ogenj vstavimo kamne in jih grejemo vsaj kakšno uro, ko so ogreti, jih z lopato odnesemo v savno. Večji kot bodo kamni, dlje časa bodo ohranjali toploto v savni. Zgleda, da smo pripravljeni na razvajanje, zato podam le še nekaj kratkih namigov. • Priporočljivo je, da po tleh položimo slamo, odeje ali armaflekse, saj se tako zaščitimo pred hladom iz tal. • Da se nam slučajno ne zgodi, da bi v savni zmanjkalo kisika, moramo obvezno imeti prižgano svečko (če svečka ugasne, prostor malo prezračimo). • Ko čutite, da ste v savni dobro ogreti, poskrbite, da se ohladite s hladno vodo v reki ali bazenu, sicer lahko pride do zdravstvenih težav. Besedilo: Anja Novljan, fotografije: David Šturm z ognjišča 19 Pečena omleta Sestavine: 250 g krompirja, paprika, 12-15 češnjevih paradižnikov, 150 g naribanega sira (lahko parmezan ali mehkejši sir), 5 jajc, 200 ml mleka, olje, sol in poper, začimbe po okusu Potrebščine: ponev, deska, nož, vilice, posoda, alu folija Čas priprave: 60 minut Pri pripravi te jedi lahko porabimo krompir, ki nam je ostal od prejšnjega dne. V primeru, da jo pripravljamo čisto na sveže, moramo krompir najprej olupiti in ga narezati na kose ter ga skuhati. Kuhan krompir damo v ponev, ki jo pred tem dobro namastimo z oljem. Papriki odstranimo semena in jo narežemo na trakove. Narežemo lahko tudi češnjeve paradižnike ali jih pustimo cele. Oboje priložimo krompirju v ponvi. Čez vse skupaj posujemo nariban sir. V posodi zmešamo vseh pet jajc in jim dodamo začimbe po lastnem okusu. Jajcem dodamo še mleko, da je masa bolj tekoča. Vse skupaj dobro premešamo in prelijemo čez zelenjavo v ponvi. Po vrhu nato posujemo še preostali sir. Ponev prekrijemo z alu folijo in jo postavimo v žerjavico na rob ognja. Jed pustimo kuhati približno 40 minut, vmes preverjamo napredek z vilicami. Ko so jajca popolnoma pečena, lahko jed postrežemo. Tu moramo biti posebej pozorni, saj se jajca navadno dolgo pečejo. Omleto lahko jemo kot samostojno jed ali poleg postrežemo kruh. 20 ^feotp / varno v naravo Besedilo: Tadeja Rome, slika: Jovana Dukič Zdravo za računalnikom Kljub temu da si danes težko predstavljamo življenje, delo brez računalnika in večurnega sedenja, se moramo zavedati, da naše telo potrebuje redno aktivnost. Že poznaš načine, kako si olajšati sodobno delo doma ali v pisarni? Pravilno sedenje za računalnikom Hrbet naj bo vzravnan, stopala naj bodo na tleh, če tal ne dosežemo, si nekaj ravnega podstavimo pod stopala. Če nimamo ergonomskega stola, ki podpira križ - ledveni del hrbta - in nas prisili v aktivno sedenje, si lahko pomagamo tudi drugače: ledveni del hrbta si podprimo z napihljivo ali mehko žogo, brisačo ... Priporočljivo je tudi sedeti na žogi za sedenje, ki nas prisili v aktivno sedenje in je znatno cenejša od ergonomskih stolov. Zaslon naj bo oddaljen približno 65 cm od oči, saj jih tako manj napenjamo in so bolj sproščene, nagnjenost zaslona naj bo 20-50°. Če ne gre drugače, podstavimo pod zaslon podlago. Prav tako je bolje, če povečamo velikost pisave, kot da se zaslonu približujemo. Pravilna uporaba miške in tipkovnice Napačna uporaba računalniške miške lahko privede do utesnitve medianega živca, ki gre skozi zapestje, oziroma sindroma karpalnega kanala. Glavni simptom je omrtvičenost palca, kazalca, sredinca ter polovice prstanca. Roka naj bo vzporedno z mizo. Če nimamo primerne podloge za miško z zapestno podporo, si lahko pod zapestje podložimo blazinico, brisačo ali napolnimo odsluženo nogavico z rižem. Za pravilno uporabo tipkovnice naj bo podlaket podprta, zapestje in celotna roka poravnana. Paziti moramo, da se nam zapestje ne "lomi", kar se rado zgodi. Kaj pa svetloba zaslona? Novejši zasloni računalnikov, tablic in mobilnih telefonov oddajajo svetlobne žarke vidnega spektra. Najbolj problematična je izpostavljenost modri svetlobi v času, ko se telo že pripravlja na počitek, saj ta negativno vpliva na naš cirkadiani ritem - težje zaspimo, se zbujamo, čez dan smo utrujeni. Vedno bolj se pretirana izpostavljenost zaslonom in modri svetlobi povezuje s starostno degeneracijo rumene pege v očesu. Idealno je, če vsaj pol ure pred spanjem ne uporabljamo elektronskih naprav. Lahko si pomagamo z aplikacijami, ki zmanjšajo oddajanje modre in zelene svetlobe, ki upoštevajo datum, uro, naše spalne navade, želje glede osvetljenosti (npr. f.lux za Windows in Twilight za Android). Prav tako je oči priporočljivo spočiti -pogled za nekaj trenutkov usmerimo drugam, npr. skozi okno. Nekaterim pomaga, če nastavijo v programih urejanja besedil pastelne barve za barvo lista. Besedilo in fotografiji: Primož Kolman Zvezda Sirij ali astronomija / hhmim 21 Podobno kot ozvezdje Orion je bila tudi zvezda Sirij dobro poznana Starim Grkom. Beseda sirios v grščini pomeni bleščeči. Tako so poimenovali bleščečo zvezdo jugovzhodno od Oriona. Gre za najsvetlejšo zvezdo na nebu sploh. Sirij je od nas oddaljen 8,7 svetlobnih let, kar je za vesoljske razmere zelo blizu. Spada namreč med nam najbližje zvezde. Čeprav je le malo večji od Sonca, sveti kar 23-krat močneje. Je belomodre barve, a ker je na našem (severnem) nebu dokaj nizko nad obzorjem, nenehno utripa v vseh mavričnih barvah. Pri Grkih je Sirij poznan tudi pod imenom Pasja zvezda, saj je glavna zvezda ozvezdja Veliki pes, torej Orionovega psa. Prihod Sirija na nočno nebo je napovedoval v Egiptu poplave reke Nil, medtem ko je prihod Sonca napovedoval poletne, vroče "pasje dni". Sirij je bila v starem veku pomembna zvezda. Templji so bili grajeni tako, da je Sirij lahko posvetil skozi dolge ozke line v samo notranjost templja. Starim ljudstvom Pacifika je Sirij služil za navigacijo med oddaljenimi otoki. Zanimivo je, da je otočje Fidži prav tako kot Sirij na približno 17° južne širine, zato to otočje zvezda prečka natanko prek zenita, kar daje zvezdi na tem območju poseben pomen. Zanimivo je, da so zvezdo Sirij stari astronomi iz prvega stoletja opisovali kot rdečo zvezdo, kar Sirius zavija v tančico skrivnosti, saj do danes ni poznana nobena zvezda, ki bi tako drastično menjavala barve. Pri iskanju Sirija na nebu si pomagamo z ozvezdjem Orion. Orionov pas, ki ga predstavljajo tri svetle zvezde v liniji sredi ozvezdja, katerim Slovenci pravimo tudi Kosci in kažejo skoraj proti Siriju. Sredi devetnajstega stoletja so odkrili, da ima Sirij zvezdo spremljevalko. Zvezda spremljevalka je ena najbolj znanih belih pritlikavk. Bele pritlikavke so zvezde, ki so zelo goste. Sirijeva bela pritlikavka tehta toliko kot Sonce in je velika kot Zemlja. Bela pritlikavka z imenom Sirius-B je tako gosta, da bi kockica snovi velikosti enega centimetra iz te zvezde na Zemlji tehtala kar 400 kilogramov. Kako na nebu najdemo Sirij? Pri iskanju si pomagamo z Orionom. Tri svetle zvezde Orionovega pasu kažejo skoraj natanko proti Siriju. Sirij je najsvetlejša zvezda na nebu. V marčevskih večerih jo na nebu najdemo nizko nad južnim obzorjem. 221^50? / taborniška skrinja Besedilo: Katarina Miklavec Dimni signali in emotikoni Tudi "taborniški" načini sporočanja gredo v korak s časom, se spreminjajo in razvijajo, čeprav osnove ostajajo iste. Indijanski znaki, primerni za različne materiale. Vir: The book of Woodcraft and Indian Lore, str. 242 Znanje, ki ga usvajamo pri tabornikih, naj bo praktično in uporabno v vsakdanjem življenju. Zadovoljuje naj potrebe današnje družbe, da se bodo naši člani v njej lažje znašli. Ob mnogih novostih, ki se nam ponujajo vsak dan, je pomembno, da ostanemo osredotočeni na tisto, kar našo organizacijo ohranja edinstveno. Nazaj h koreninam Vsake toliko časa se je pomembno vrniti k našim osnovam, k izvorom naše organizacije, lahko kar k zapisom ustanoviteljev gozdovniške in skavtske organizacije, iz katerih se je razvila današnja slovenska taborniška organizacija. Za Baden-Powlla je bil smoter skavtske organizacije, da se pri članih vzbudi želja po samostojnem učenju, pri čemer moramo biti kot vodniki dober zgled. Pisal je: "Ves smoter našega načrta je, da zgrabimo dečkov značaj v žarečem stanju navdušenja, da ga vlijemo v pravilno obliko in pospešujemo ter razvijamo njegovo edinstvenost, da postane po (samo)vzgoji dober mož" (Baden-Powell, str. 341). Seton se je po drugi strani v svoji viziji gozdovniške organizacije osredotočal na to, da je preživljanje časa v naravi tisto, kar družba potrebuje, ker v naravi izginejo mnogi problemi in skrbi. Njegova želja je bila, da bi vsak človek vsaj en mesec v letu preživel na prostem, kar naj bi bilo ključno za dobrobit naroda. Poudarjal je lepoto narave in večernega ognja, ob katerem se povežemo in začutimo povezavo z našimi predniki. Obenem je podobno kot Baden-Powell pisal o samoučenju in pomoči med starejšimi in mlajšimi člani. (Seton, str. 6) » / v v • • I* • • Veščine signaliziranja V začetku 20. stoletja sta tako Baden-Powell kot Seton v svojih zapisih pisala o različnih načinih sporazumevanja in sporočanja, ki naj bi jih člani njunih organizacij poznali. Oba sta pisala o uporabi dimnih signalov, s katerimi naj bi sporočali, kje se nahaja tabor, če smo izgubljeni, če imamo dobre novice ali če želimo zbrati ljudi na kup. Seton je omenjal tudi puščanje sledi iz naravnih materialov, s katerimi sporočamo, kje se pot nadaljuje, s čimer se izognemo nevarnostim. Baden-Powell je pisal o afriških plemenih, ki so dajala signale z udarci na boben, in kako je poznavanje semaforja ali Morsejeve abecede še posebej koristno za oddajanje signalov na daljavo. Seton je opisoval indijanske piktograme in kako so ti služili za zapis znakovnega jezika, ki so ga Indijanci pogosto uporabljali za sporazumevanje. Tudi danes imamo v naboru GG veščin eno, ki se navezuje na sporočanje in signaliziranje. Predlogi znanj pri veščini Signalist so: poznavanje semaforja, Morsejeve abecede in poznavanje različnih načinov signaliziranja, npr. z zastavicami, lučko, piščalko, dimnimi signali itn. (Pugelj, str. 153) Sporočanje v današnjem svetu Tako Baden-Powell kot Seton sta na področju signaliziranja in sporočanja opisovala podobne veščine, ki naj bi jih obvladali pripadniki prve oz. druge organizacije. Razlog se skriva v tem, da sta organizaciji nastali v istem obdobju in sta z učenjem izbranih vsebin svojim članom olajšali preživetje v tistem času. Ko še niso imeli GPS-naprav ali telefonov, da varno v naravo / 23 bi se obveščali o nevarnostih, so se znašli s tistim, kar so imeli. Recimo z dimnimi signali, zlomljenimi vejicami ali zvočnimi znaki. Ampak danes imamo telefone in GPS-naprave. Če se želimo izraziti brez besed, poiščemo željeni emotikon na telefonu in ga pošljemo prijatelju. Čemu je potemtakem koristno, da poznamo dimne signale, signalizacijo in Morsejevo abecedo, kot to predlaga Signalist? Zakaj, kako in kaj? Smiselno se mi zdi, da se večkrat vprašamo, zakaj določeno aktivnost izvajamo. Kaj želimo z njo doseči? Bomo izbrali najlažjo pot in se bodo člani naučili le nekaj podatkov na pamet? Ali bomo osmislili naše dejavnosti in z njimi člane pripravili na resnično življenje in jih soočili z resničnimi situacijami? Kako bomo izvajali aktivnosti? Glede na prebrano literaturo in poznavanje načina taborniškega dela danes sem mnenja, da je način dela v marsičem podoben načinu dela izpred stotih let. Obe organizaciji, iz katerih je nastala današnja Zveza tabornikov Slovenije, sta imeli podoben način dela. Skupen jima je bil umik v naravo, koriščenje naravnih danosti in iznajdljivost, delovanje v majhni skupini, ki jo vodi starejša oseba, nam stoji ob strani in spodbuja samo-učenje, vedoželjnost ter samoiniciativnost. Danes temu pravimo taborniški pristop, ki je osnova našim dejavnostim in ki nas že stoletje razlikuje od drugih mladinskih organizacij. Kaj bomo počeli? Če se organizacija premika s časom naprej, se vprašajmo, katero znanje je danes enakovredno poznavanju dimnih signalov ali indijanskih piktogramov. Kaj bomo počeli s člani, če jih ne učimo več veščin, ki sta jih učila Baden-Powell in Seton? Odgovorimo si na vprašanje, kakšne so potrebe današnje družbe in kaj moramo naučiti člane, da jih bomo pripravili na življenje, saj sta prav to počela Baden-Powell in Seton. Potencialne člane mogoče prav znanje, ki ga pridobijo, prepriča, da se pridružijo organizaciji. Gotovo pa ne ostanejo samo zaradi tega. Danes imamo dostop do ogromne količine podatkov, tudi internetnih posnetkov, zato se lahko veliko stvari naučimo sami, iz domačega fotelja. Člani ostanejo taborniki zaradi izkušnje, ki jo dobijo. Zaradi občutka pripadnosti, pomembnosti, samozavedanja in samozavesti. Smo šola za življenje. Literatura Baden-Powell, R. Skavt: navodilo za vzgojo dobrih državljanov. Ljubljana: Merkur, 1932. Seton, E. T. The Book of Woodcraft and Indian Lore, 1912. Pugelj, T. Taborniške veščine. Ljubljana: Zveza tabornikov Slovenije, 2012. Vir: The book of Woodcraft and Indian Lore. str. 242 Dnrtfeaferod *-t »vik» bw±-wj "t" Stia« Jur UM -¿tx. ff« '"t ^ Že 13. leto zapored akcija 40 dni brez alkohola spodbuja k solidarnosti z vsemi, , . ki trpijo zaradi alkohola. Prekomerno uživanje alkohola v Sloveniji predstavlja velik problem. Slovenska karitas s soorganizatorje-ma Javno agencijo RS za varnost prometa in Zavodom Med.Over.Net je v sredo, 14. februarja, začela preventivno akcijo 40 dni brez alkohola. Letošnja akcija, ki poteka pod geslom Mlad, vesel in pogumen, k odgovornemu ravnanju nagovarja še zlasti mlade. Tako smo bili s strani organizatorjev k sodelovanju povabljeni tudi na Zvezi tabornikov Slovenije, kjer smo povabilo z veseljem sprejeli. Alkohol - problem? Vprašanje, zakaj uživanje alkohola v družbi predstavlja velik problem, se skriva v vsakoletnih statistikah, ki nas, izgubljene v številkah, nemalokrat presenetijo s svojim negativnim izidom. Alkoholu moramo na letni ravni neposredno pripisati kar 956 smrti in skoraj 234 milijonov evrov neposredne materialne škode zaradi prometnih nesreč, nasilja v družini in kriminala. Med alkoholiziranimi povzročitelji so vozniki, pešci in kolesarji. Samo v letu 2016 je policija zaradi alkohola kaznovala 9.000 voznikov, 38 oseb je umrlo, 170 jih je bilo huje poškodovanih. Prekomerno uživanje alkohola prizadene dostojanstvo mnogih ljudi, še posebej otrok. Na človeku pušča posledice, ki vodijo v resne fizične in duševne probleme. Za zmanjšanje teh negativnih statistik je odgovoren vsak posameznik. Preko taborništva mladi pridobijo mnoge veščine, delovne navade in organizacijske izkušnje. Ta znanja so jim v pomoč pri reševanju problemov in lažje soočanje z njimi. Sodelovanje Zveze tabornikov Slovenije pri akciji tako ni naključje, saj je usmerjena h krepitvi zavesti o zdravem načinu življenja in spodbujanju mladih, da razmišljajo o sebi in drugih. Nina Kapelj, načelnica komisije za program, je na novinarski konferenci ob začetku akcije 40 dni brez alkohola izpostavila, zakaj je sodelovanje organizacije, kot smo taborniki, tako pomembno: "Eden izmed taborniških zakonov pravi, da tabornik živi zdravo. Stremimo torej k zdravemu načinu življenja, mlade ozaveščamo o nevarnostih in pasteh, v katere se lahko zapletejo. Predvsem pa krepimo njihovo odgovornost. Učimo jih prevzemati odgovornost do sebe, do svojih dejanj in posledic le-teh ter odgovornosti do drugih. Želimo, da razumejo, kako lahko lastna nespametna dejanja vplivajo na življenje ljudi okoli nas." Naj bo vsak izmed vas mlad, vesel in pogumen ter vedno razumen! Korajža vas vabi, da v sklopu akcije sodelujete pri prihajajočih dejavnostih. In priporoča, da za več informacij obiščete Stenčas. 36 îgfep / aktualno Besedilo: Metoda Zalar, fotografija : Nina Medved Čas za Zemljo Čas je, da pokažemo, da nam je mar za naš planet. Ugasnimo luči in eno uro preživimo v temi, s čimer 60 minut namenimo našemu planetu. r« Ura za Zemljo je največji svetovni okoljski dogodek. Posameznike, podjetja, vlade in skupnosti WWF povabi, da za eno uro ugasnejo luči in razmislijo o ukrepih, ki so potrebni za preprečevanje podnebnih sprememb. Letos bomo luči za naš planet ugasnili v soboto, 24. marca, od 20.30 do 21.30. WWF že od vsega začetka spodbuja posameznike, da delujejo na področju podnebnih sprememb. Ena ura, ki jo preživimo v temi, služi kot opomin, da moramo zagotoviti trajnostno prihodnost našega planeta. Svetovna pobuda Ura za Zemljo (Earth Hour), ki jo v boju proti podnebnim spremembam organizira Svetovni sklad za naravo (WWF), tradicionalno poteka konec marca. Prvič so jo organizirali leta 2007 v Sydneyju, ko je 2,2 milijona prebivalcev tega avstralskega mesta ugasnilo luči za eno uro. Nato je pobuda prerasla v svetovni dogodek, v katerem sodelujejo številne države, tudi Slovenija. In kar se je pred 11 leti začelo z dogodkom v Sydneyju, je preraslo v tradicionalni dogodek po vsem svetu. Tako Ura za Zemljo v prizadevanjih za rešitev okoljske problematike povezuje milijone ljudi po vsem svetu, ki želijo nekaj narediti. Letos se bomo pridružili tem aktivnostim tudi taborniki, ne le kot posamezniki, ampak tudi kot organizacija. Zato vabimo prav vse člane in vaše bližnje, da se nam pridružite. V prvem delu meseca marca nameravamo na družbenih omrežjih pripraviti več povezanih objav o okoljski problematiki in delu Svetovnega sklada za naravo (WWF). Sledilo bo nekaj predlogov, kaj lahko naredi čisto vsak tabornik, da prispeva k reševanju te problematike. Akcijo bomo zaokrožili s predlogi dejavnosti v tednu, ko bomo za naš planet ugasnili luči in vsem rodovom postavili izziv. Ugasnimo luči 24. marca zvečer in s tem pokažimo, da nam je mar za planet, na katerem živimo in ustvarjamo boljši svet! Korajža svetuje: Budno spremljaj Taborniški informator ter Facebook stran Taborniki, kjer boš lahko izvedel več informacij. Če te zanima več o akciji, lahko pokukaš tudi na stran www.earthhour.org. m m m Besedilo in fotografiji: Pija Šarko mednarodno / Korejska dogodivščina Vse poti, tako športne kot tudi taborniške, so v februarju vodile v Južno Korejo, kjer so potekale Zimske olimpijske igre 2018 in World Youth Camp. Potem, ko nama je bila konec decembra s Teo Horvat naklonjena majhna sreča, sva se konec februarja vendarle odpravili na dolgo (po času potovanja) in hkrati prekratko popotovanje v Pjongčang. Čeprav sva bili kar nekaj časa na poti, je le-ta minila razmeroma hitro, predvsem potem ko sva med prestopom v Moskvi že srečali prve tuje tabornike. Prihodu v Južno Korejo je sledil manjši kulturni šok. Izjemno prijaznim gostiteljem, ki poskušajo vsakemu posamezniku nuditi vse najboljše in mu pomagati na najboljši način, se je hitro zataknilo pri komunikaciji. Ko poslušaš korejščino, se ti na trenutke zdi, da se niti Korejci med sabo ne razumejo, kaj šele da vse to povedo v angleščini ... Vsake toliko smo si udeleženci izmenjali čudne poglede, saj nihče ni vedel, o čem teče beseda. Kljub komunikacijskim težavam smo na koncu vsi vse vedeli, kar je najpomembnejše - nihče se ni izgubil. Toliko bolj so se potrudili pri programu, kjer so nam omogočili tudi malo bolj (glede na letni čas) ekstremne dogodivščine. V sklopu olimpijskih iger smo si ogledali tekmo smučarskega krosa, imeli forum Messengers of Peace in se udeležili glasbenega festivala, kjer so domačini noreli ob poslušanju K-popa. Malo smo okusili turističnega pohajkovanja in različnih aktivnosti v manjšem mestu. Bili smo tudi športno aktivni, saj so nam omogočili celodnevno smučanje. Glede na čas, ki smo ga imeli na voljo, so program pripravili izjemno raznoliko, tako da smo lahko preizkusili veliko različnih stvari. Dogodivščin je bilo ogromno in obe s Teo sva si južnokorejsko pohajkovanje zapomnili po svoje. Vendar sva obe mnenja, da te dogodivščine ne bova nikoli pozabili. Mnenje soudeleženke Tee Od dne, ko sem izvedela, da sem bila izbrana za v Južno Korejo, sem bila navdušena, saj že od malega zelo rada potujem. Sopotnico Pijo sem poznala že od prej, zato sem bila prepričana, da bom na potovanju resnično uživala. Ob prihodu v Korejo so naju pričakali korejski taborniki. Program je bil kljub komunikacijskim težavam fantastičen, dovršen in dobro izpeljan. V Koreji na World Youth Campu sem se imela res super, spoznala sem veliko novih ljudi, obiskala zimske olimpijske igre, kanujala po zamrznjenem jezeru in še mnoge druge reči. Rečem lahko samo, da je za menoj še ena nora nepozabna taborniška dogodivščina. 37 asa? / reportaža Besedilo: Maša Fatur Mega znanje Megamodul 2018 je izpolnil svoj namen in po štirih dneh nabiranja novega znanja domov poslal zadovoljne in nasmejane udeležence, ki so spet ustvarili megastično zgodbo. Letošnji Megamodul, že peti po vrsti, je letos ... A spet bomo tako začeli s pisanjem reportaže? Boš tudi ti preskočil ti dve strani o pač še enem taborniškem dogodku? Kaj če začnemo s tem, da smo s še eno izobraževalno akcijo spet dokazali, kako širok spekter znanja lahko taborniki ponudimo, da s sodelovanjem in dobro ekipo lahko dosežemo vse, česar si želimo, in da lahko v roku štirih dni skupaj ustvarimo nepozabne spomine z rutko okrog vratu, prihajajoč iz različnih slovenskih mest? Megamodul se z razlogom imenuje tako, kot se. Predvsem predpona pove več kot tisoč besed. Zakaj? Naj tokrat spregovorijo mentorji. Vse o letošnjem Megamodulu - iz prve roke! Organizatorske čevlje si je letos zavezala vodja Megamodula, Pija Šarko iz Rodu kraških viharnikov: "Udeležencem smo poskušali omogočiti čim več praktičnih dogodivščin, dodali smo povezovanje med moduli. Tako so nastali izdelki, ki imajo v ozadju pomembne zgodbe. Po vseh teh letih me še vedno zmrazi zadnje večerno druženje, ko pokajo strune in prepevamo do poznih ur, udeležencem pa obraz preplavita nasmeh in sreča. Takrat se zaveš pomembnosti priprave in ustvarjanja izjemne taborniške zgodbe." Za zabauen in zanirmu program je poskrbela ekipa animatorjeu, ki ic zadnji ueierpntUcje spremenila u studio oddaje 48 kur megamodula. Animatorji so postali igralci in preizkušali svoje _ tako, kot jim ustreza. °avorKr^^ mentor modula animator Zasluge, da smo bili udeleženci dobre volje, ne gredo le animatorjem, temueč tudi ekipi kuharjeu, ki nas je na pustno soboto presenetila s kar 88 krofi. Med samim praktičnim podajanjem znanja (pravilna drža nožev, hitro rezanje čebule ...) sva s Kajo (somentorico) skušala podati tudi teoretična znanja. Od trikov za hitrejšo pripravo hrane, normativnih količin, do tega, da je kuhinja pomemben dejavnik dobrega vzdušja na taborniških akcijah. ■ Vodilo, ki ga skušam II vsako leto predati, se ■ glasi: "Kuhaj z veseljem HA ■ in kuhal boš dobro". ,, JK ■ Vojko Vičič - Vičo, 1 RSM Nova Gorica, jflBl ■ mentor modula M Bt I kuhar 38 Ceprau uuod gouori, da predpona MEQA poue ueč kot tisoč besed, ponauadi to uelja za fotografije. Najprej smo se spoznali s tehničnimi lastnostmi fotoaparata in osnovami kompozicije. S tem znanjem smo preostanek megamodula fotografirali dogajanje, preizkusili nočno fotografijo, high speed fotografijo in naredili fotografski studio, kjer smo uporabljali Photoshop in Lightroom. Končni produkti udeležencev so bili zelo dobri, saj so si pomagali in s tem izboljšali izdelke. Jure Pučnik, RTT Ljubljana, mentor modula fotograf reportaža /fggggiggis Udeleženci so na stopnišču lahko našli svoje ime na listkih več metrov dolgih raznobarvnih ovijalk, ki so popestrile naš megamodulski vsakdan - oblikovalci, kdo pa drug. Osnovno vodilo programa oblikovalskega modula ostaja bolj ali manj enako - udeležence želiva opremiti s praktičnim znanjem, predvsem pa jih spodbuditi, da se zagat lotijo na drugačen način. Velja, da se tabornik znajde, četudi za računalnikom in z miško v roki. Petra Grmek in Maša Pušnik, RKJ Sežana, mentorici modula oblikovalec Sodelovanje PR-ovcev in oblikovalcev. »■¿au^n Da bi se P° odnose z^au- borništuu. Pot " pR-ooceu. Na letošnjem PR moa tudl leg ustvarjanja ^^^^ ^ bil ciljni publiki (PP) prispevke, terl^ppt^;^prepričatikvključitvi. i^sss^BH dostopae s skoten,® pR modult Kdor poje, zlo ne misli. Kdor zrauen še igra na kitaro, boben, metodiko ... ta ie car! ' m posneli smo CD! mentorja Andrej Rus, RSŽ-ml Kranj, in Mark Baltič, RKJ Sežana mentorja modula glasbenik 40 (tgfep / strokovno Besedilo: Zala Šmid, fotografija: Matic Pandel Komaj čakamo, da se spet vidimo "Komaj čakamo, da se spet vidimo" je pogosta fraza v taborniških prispevkih, čeprav si vsak avtor želi, da bi bil njegov prispevek nekaj posebnega in da bi ga prebralo čim več ljudi. Tokrat svetujemo, kako napisati bolj izvirne prispevke o rodovih dogodivščinah. Na svetu je manj kot deset ljudi, ki vsako številko Tabora preberejo od prve do zadnje črke. To so urednik, lektor, pomočnik urednika, dve zelo navdušeni taborniški mami in trije bivši člani uredništva. Ostali prejemniki revije so selektivni bralci, kar pomeni, da preletijo fotke, če koga poznajo, z istim namenom pregledajo avtorje, se nasmejijo ob stripu, si zapomnijo, kaj bodo dodali repertoarju ob ognju, in preletijo naslove. Skoraj prepričana sem, da nihče razen zgoraj omenjenih osmih ljudi ne prebere vseh prispevkov od rodov. Če bi jih, bi morda opazili, kako so si podobni. Večina se začne nekako tako: V soboto, tega in tega, smo se zbrali pred šolo. Temu sledi opis vremena, navedba hrane, ki so jo zaužili (vem, hrana je pač važna), morda število udeležencev, potem končno pride bistvo, tj. kaj so počeli. A za bistvo v resnici zmanjka prostora, zato so dejavnosti bolj kot ne le naštete, spisku pa sledi obvezni klasični zaključek s pogledom, uprtim v prihodnost: Imeli smo se super, komaj čakamo, da se spet vidimo oz. naslednje leto se zagotovo spet vrnemo. V uredništvu verjamemo, da je vsaka taborniška akcija nekaj posebnega, zato si poglejmo, kaj bi lahko spremenili, da bo morda še kdo prebral skoraj vse prispevke. Naslovi piscem načeloma ne povzročajo hudih težav - eni so bolj informativni (Odporne želve zimujejo), drugi pritegnejo zaradi duhovitosti ali izvirnosti (Dvodnevni izlet z dvema kilogramoma čebule). V vsakem primeru so dovolj informativni, da si bralci predstavljajo, o čem prispevek govori. Pohvaljeni! Zatakne se pri vsebini. Glede na to, kako malo prostora imamo pri prispevkih od rodov, se moramo pred pisanjem odločiti, kaj je tisto o samem dogodku ali akciji, kar je najbolj zanimivo, kar bi si res želeli prebrati v reviji. Se strinjamo, da to ni opis sendvičev s pašteto Gavrilovic, niti to, da smo imeli zbor ob 7.30 pred šolo? Bolj zabavne so posrečene prigode, morda je kak simpatičen MČ kaj finega izjavil, smo zamudili na orientacijo, a na koncu vseeno zmagali, mogoče so vodniki zimovanje res uspešno obarvali tematsko ... Pišimo torej o tem! Izjave ljudi, posebna doživetja, nore ideje in odbite fotografije so tisto, kar pritegne. Bralcu ponudimo nekaj več, dodano vrednost. Seveda ne pozabimo na informativnost - vseeno dajmo bralcem vedeti, za katero akcijo sploh gre in o katerem rodu govorimo. Potem pa začinimo pripoved in se osredotočimo na bolj nenavadne dogodke in aspekte. Da ste se imeli odlično, si kar predstavljamo, zato razmislite tudi o bolj izvirnem zaključku, kot smo jih omenili zgoraj. Nedvomno komaj čakate naslednjo akcijo - pa je ne vsi? od rodov jakjjawsei Taborniki 16 : 9 - taborniška oddaja Taborniška oddaja je video zbirka, kjer se kopičijo vsi nori taborniški spomini, avanture, tabori, utrinki iz različnih akcij, taborniški triki in zabava. Z njo želimo tako tabornikom kot tudi širši množici čim bolj natančno orisati taborniško življenje in posebno vzdušje, ki ga lahko doživiš le v krogu tabornikov. Naj se vidi, da taborništvo ni le postavljanje šotorov in zabijanje klinov, temveč se za tem skriva še mnogo več. Najdeš jo lahko na YouTube kanalu RJZ Velenje. Ogledaš si lahko posnetke z različnih taborniških akcij in tekmovanj, taborniških izobraževanj, nekaj taborniških spominov in taborniške veščine. Kako ti lahko koristi? Za delo s svojim vodom lahko uporabiš posnetke iz rubrike Taborniške veščine, v kateri so predstavljene veščine preživetja v naravi in uporabne stvari, ki jih lahko naredite sami s svojim vodom, ko nimaš idej. Poleg tega lahko člane motiviraš s posnetki z različnih tekmovanj, ki jim bodo orisali Q tamkajšnje vzdušje in jih navdihnili, da se podajo na kakšno novo avanturo! Želiš prispevati k ustvarjanju novih utrinkov? Posnetke s taborniško vsebino nam pošlji na rjz.promo@gmail.com. Pika Vrčkovnik V zasneženo Mojstrano Začetek februarja smo si Jadranski stražarji popestrili z izletom na Gorenjsko. Iz obale smo se z avtobusom odpravili prosti zasneženi Mojstrani. Vožnja po avtocesti nas je precej utrudila, zato smo se pred nadaljevanjem aktivnosti morali okrepčati z malico. Sledil je ogled Planinskega muzeja, kjer smo spoznali razvoj gorske reševalne službe pri nas in v tujini ter zgodovino slovenskega planinarjenja. Ogledali smo si kratek film o naših gorah in ogroženih rastlinskih vrstah, ki rastejo v gorskem svetu. Z interaktivno razstavo smo ponovili imena vrhov, telefonsko številko, ki jo moramo poklicati, ko se znajdemo v težavah, imena nekaterih ogroženih gorskih rastlin, s pomočjo luči in zvočnih efektov smo izkusili, kako bi bilo preživeti nevihto v gorskem bivaku, nekateri pa smo poskusili preplezati majhno gorsko steno s plezalno opremo. Za konec smo razmigali še naše spretne prste ter ustvarjali gorske smerokaze in lesene reševalne helikopterčke. Z novim znanjem in zavedanjem, kako lepa narava nas obdaja, smo se odpravili na kosilo. Zasneženim hribom in travnikom se nismo mogli upreti, zato smo se odpravili do manjšega smučišča, kjer smo se sankali, kepali, postavljali snežake in počeli vsemogoče vragolije na snegu vse do večera. Za nami je bil dolg dan, poln dogodivščin, utrujeni smo se z avtobusom odpeljali iz zasnežene pokrajine proti domu, kjer nas je po mrzlem dnevu pričakala topla postelja. Brian Kleva 42 igfep / od rodov Snežni izzivi Prava pošiljka snega v začetku februarja je razveselila tako male kot velike. Gozdovi in travniki so odeti v belo obleko kar klicali po novih dogodivščinah. Tako smo se tudi PP-ji in RR-i Rodu Pusti grad Šoštanj odpravili na še eno zasneženo in nepozabno dogodivščino. V hiško sredi mesta, v kateri smo preživeli naslednje tri dni, smo prišli v poznih večernih urah. Večer smo preživeli ob misli na toplo, brezskrbno poletje in naše taborjenje. Novo zasneženo jutro je s seboj prineslo nove aktivnosti. Prvi pravi izziv, ki smo ga imeli, je bila priprava kosila, tokrat kar zunaj v snegu. Razdeljeni v tri skupine smo pripravili ognjišče in vsak po eno jed. Sneg in mraz nista zatrla naše volje, pripravili smo si slasten trihodni meni, čeprav pri roki nismo imeli vseh potrebnih pripomočkov. S tem smo znova pokazali, da je tabornik iznajdljiv. Vragolij in aktivnosti na snegu kar ni manjkalo. Da smo pognali adrenalin po žilah, smo si privoščili nočno sankanje po belih strminah na Veliki planini. Po preživetem aktivnem, sneženem in mrzlem dnevu smo večer preživeli na toplem. Zagotovo bo ta večer ostal v spominu našim popotnikom, ki so si z nalogami in izzivi prislužili nove modre rutice. Dan smo zaključili ob vročem čaju, obujanju spominov in igranju družabnih iger dolgo v noč. V naš mozaik smo dodali nov spomin na nepozaben preživet vikend, v pravi taborniški družbi in zasneženi zimski pravljici. Monika Videmšek Zimovanje logaških tabornikov je mogoče zate Za logaškimi taborniki je super vikend na zimo-vanju, kjer smo imeli zanimive aktivnosti. Z vami želimo deliti naš zanimiv program, iz katerega lahko črpate ideje za svoje dejavnosti. Vsako jutro so GG-ji v parih odskakljali na "20-minutno orientacijo", ki vsekakor ni trajala le 20 minut. Tradicionalno jutranjo telovadbo je zamenjalo druženje z vodom, kjer je vod skoval plan, kako bo pripravili potegavščino ("prenkal") za drug vod. Na modulu Pa pa Pavel, ime izhaja iz filma Mamma Mia, so prirejali obstoječe pesmi, ki so imele teme taborniške zgodovine. Uglašeni, veseli in našemljeni so na odru res zažigali. Večer smo preživeli ob igranju iger iz priročnika Vsi drugačni, vsi enakopravni - ki ga v uporabo zelo priporočam. Da smo naredili zimovanje še zanimivejše, smo se igrali taborniško "flašo" resnice in izzivov, izdelovali rakete, ki so letele kar 200 m (UAU!), izdelali mega sanke, se naučili menjati gumo na avtu ter si za kosilo zunaj na snegu in ognju naredili super hamburgerje. MČ-ji so se spopadli z inženirskim izzivom, kjer so gradili mostove in stolpe, ki so morali zdržali kuhinjske lonce, pekli so pence na ognju in pri strateški igri iskali morilca. Udeleženka Živa Hozja je o pretekli akciji povedala: "Zimovanje je bilo posebno, moje prvo kot GG. Ugotovili smo, da nam je GG program še bolj všeč, kot nam je bil MČ, saj smo izdelovali rakete, imeli modno revijo, hodili na orientacije in sankanje nadgradili s tekmovanjem. Hot dog pa je zimovanje lepo zaključil. Komaj čakam naslednjo akcijo." Celotno dogajanje bi na kratko lahko opisali: "Bilo je nepozabno!" Jerca Trček istruj mzkedllOtM f'5£ .'tisa, POGLEJTE. KAJ SEM NAS L A. SVOJ STAR TABORNIŠKI DNEVNIK. - NA TEJ FOTOGRAFIJI SI BILA SE GOZDOVNICA. TU SMO RAVNO PREŠLI Z BIVAKA, NA KATEREM SMO S TEŽKIMI NAHRBTNIKI PREČKALI SOČO KAKO SE SPOMNIŠ TEGA? VTAZVEZEKSEMSl ZAPISOVALA TABORNIŠKE DOGODIVŠČINE J TO SEM VENDAR JAZI 44 fofap / knjigožer in filmoljub Besedilo: Martin Justin Ženske 20. stoletja Film grafičnega oblikovalca in režiserja Mika Millsa. Zgodba se odvija v 70. letih prejšnjega stoletja v Kaliforniji. "Ko si se rodil, sem ti povedala, kako zelo veliko je življenje. In neznano. Da so tam zunaj živali in nebo in mesta. Glasba. Da se boš zaljubil, strastno, da boš našel smisel. A zdaj smo leta 1979 in nič nima več smisla." Film se začne z gorečim Fordom Galaxyjem bivšega moža Dorothee, matere zdaj 15-letnega Jamieja. Začne se s pripovedjo matere in sina: o Jamiejevem rojstvu, ločitvi, očalih, ki jih je oče podaril Jamieju za deseti rojstni dan, in predsedniku, ki je tistega dne pred televizijskimi kamerami padel po stopnicah. Celoten film je pripoved o dogodkih, letnicah, obdobjih, o različnih generacijah, ki se skupaj znajdejo v letu 1979, letu "ko nič nima več smisla," ko nastaja punk, namensko slaba glasba, ko kajenje ni več seksi in uporno, ampak samo še škodljivo, ko se ženske spet in še vedno borijo za svoje pravice in se 16-letniki stepejo zaradi ženskega orgazma. Film Ženske 20. stoletja je intimna pripoved matere in sina, ki se ne razumeta več najbolje in se bojita, da se oddaljujeta drug od drugega, hkrati pa je genialni duhovnozgodovinski oris Amerike od štiridesetih do osemdesetih let prejšnjega stoletja - oris razmer, miselnosti, duha časa, v katerem so odraščali filmski liki. Dorothea, ki je odraščala po veliki depresiji v začetku tridesetih, ko so si, po Jamiejevih besedah, "vse delili in je otroke skupaj vzgajala cela soseska." William, Dorothein podnajemnik in otrok petdesetih let, ki je svojo mladost preživel v hipijevski komuni. Abbie, še druga podnajemnica, ki je odraščala po zatonu hipijevskih sanj o svetovnem miru in ljubezni, ob upornem punku in bežanju v kozmopolitanski New York. Jamie in njegova prijateljica Julia, ki sta bila rojena v zmedenih osemdesetih na koncu zgodovine. Mills tako izjemno elegantno prepleta intimne in zgodovinske zgodbe. Včasih samo s kratko, bistroumno repliko, npr. v nekem prizoru se povsem intimno pogovarjata Dorothea in Julie o Dorotheini ločitvi in samskosti: "Julie, ne bi smela začeti kaditi." "Govori zase." "Oh, zame je bilo čisto drugače. Ko sem jaz začela, je bilo predvsem seksi, svobodno in uporno." Po drugi strani pa se Mills odlepi od edinstvene situacije in zajame duh časa. Film je sicer vezan na Ameriko, njeno kulturo in zgodovino, a zaradi tega ni nič manj zanimiv. Odlikuje ga tudi izjemna estetika (po mojem bi morali biti vsi režiserji najprej oblikovalci) krasnih igralcev in glasbe. Pravopisna drobtin'ca Kljub lepemu vremenu, je vod Risi cel dan ostal v hiši. Kljub temu da lektorji često nergamo zaradi izpuščenih vejic, se pogosto zgodi, da vrli pisci iz strahospoštovanja do nas napišejo kakšno preveč. Zapomnimo si, vejice ne pišemo, če je odvisnik skrajšan v stavčni člen, ki ni odvisnik. Torej primerjajmo: Kljub temu da je bilo vreme lepo, je vod Risi cel dan ostal v hiši. Dva povedka zahtevata vejico. Kljub lepemu vremenu je vod Risi cel dan ostal v hiši. Odvisnik smo skrajšali tako, da nima več povedka, vidite? Zato tudi ni vejice. Zala Šmid ^ Zapisal: Maks Evgen Obelšer Breakfast at Ti Deep Blue Someth D G A D You'll say, we've got nothing in common, G A D No common ground to start from G A D G A And we're falling apart. You'll say, the world has come between us, Our lives have come between us, Still I know you just don't care. Refren: D A G And I said: "What about Breakfast at Tiffany's, D A G She said: "I think I remember the film. D A G Refren: D A G And I said: "What about Breakfast at Tiffany's," D A G She said: "I think I remember the film. D A G And as I recall I think we both kind of liked it", D A G And as I recall I think we both kind of liked it", And I said: "Well that's the one thing we've got." D A G And I said: "Well that's the one thing we've got." D G A D G A I see you, the only one who knew me And now your eyes see through me, I guess, I was wrong. So what now? It's plain to see we're over And I hate when things are over, When so much is left undone. You'll say, we've got nothing in common, No common ground to start from And we're falling apart. You'll say, the world has come between us, Our lives have come between us, Still I know you just don't care. Refren 3x owp/ koledar akcij 14. 3., 28. 3., 11. 4., 25. 4. Seminar za taborna uodstua taborniško izobražeuanje A TA BORNÍ KI Sedež ZTS Organizatorji in izuajalci letnih taborjenj Več informacij in prijaua na stencas.taborniki.si Zueza tabornikou Slouenije m 4. april Škalska liga, ka te briga orientacijsko tekmouanje 7.-8. april GOTIK orientacijsko tekmouanje 14. april Iskanje zmajčka šaljiuo tekmouanje 17. marec 37. skupščina ZTS sklic skupščine 6 TABORNI KI Fakulteta za računalništuo in informatiko, Ljubljana uodstua rodou, območij in zueze Več na stencas.rutka.net Zueza tabornikou Slouenije | 24.-2 5. marec 41. NOT - Nočno orientacijsko tekmouanje orientacijsko tekmouanje v }/ 4 wa r OŠ Dobrepolje 15 let+ Rok prijau: 13. 3., nato 19. 3. Cena: 55 €/ekipo, nato 60 € Več informacij na not.mocuirc.si Rod močuirski tulipani Ljubljana 21. april Taborniški feštiual taborniški festiual Tiuoli, Ljubljana MČ+ ■■M"» n»riji t Več na Facebook strani Taborniški feštiual Mestna zueza tabornikou Ljubljana 22. april Dan tabornikou, suetouni dan Zemlje taborniški in suetouni praznik 27. april-1. maj ALT - 1 taborniško izobražeuanje 5. maj 7. Scoutball turnir športno tekmouanje 5. maj Bičikleta žur športno tekmouanje Previdnost ni nikoli odueč. Foto: Anastasija Prodanska 2a