Urbani izziv, letnik 31, št. 2, 2020 39 UDK: 316.454:711.582(55Mašad) DOI: 10.5379/urbani-izziv-2020-31-02-004 Prejeto: 5. september 2020 Sprejeto: 30. november 2020 Navid FOROUHAR Amir FOROUHAR Kakovost življenja v soseskah, ki se prenavljajo: primer iranskega mesta Mašad Propadanje mestnih predelov je eden najbolj perečih iz- zivov v razvoju mest, zaradi katerega se stara mestna ob- močja spopadajo z resnimi družbenimi, gospodarskimi in prostorskimi težavami. Mestne uprave zato izvajajo pro- jekte prenove, s katerimi želijo oživiti in obnoviti objek- te, območjem povrniti družbenogospodarsko zmogljivost in izboljšati kakovost življenja njihovih prebivalcev. Ne- upoštevanje kompleksnosti prostorskih posegov v stare mestne predele pa ima lahko neželene posledice, kot je dodatno poslabšanje kakovosti življenja. Avtorja v članku na primeru iranskega mesta Mašad proučujeta kakovost življenja v soseskah, vključenih v projekte prenove, pri čemer uporabljata kombinacijo kvantitativnih in kvalita- tivnih metod, vključno z vprašalniki, polstrukturiranimi intervjuji, georeferenciranimi podatki in neposrednim opazovanjem. Izsledki kažejo, da ima pomanjkanje traj- nostnega financiranja projekta prenove okrožja Samen neželene prostorske, družbeno-kulturne in gospodarske vplive na staro jedro mesta Mašad ter občutno zmanjšuje kakovost življenja tamkajšnjih prebivalcev na račun zado- voljevanja interesov turistov, romarjev in zlasti zasebnih investitorjev. Ključne besede: kakovost življenja, urbana preobrazba, urbana prenova, propadanje mestnih predelov, Iran Urbani izziv, letnik 31, št. 2, 2020 40 N. FOROUHAR, A. FOROUHAR 1 Uvod Tradicionalni razvoj mest se v zadnjih letih spopada s kom- pleksnimi izzivi, od krčenja mest do propadanja mestnih pre- delov ter težav, povezanih z upravljanjem okoljskih tveganj, ohranjanjem dediščine, varnostjo, prometom, zdravjem in družbeno neenakostjo  (El Din  idr.,  2013; Marra  idr.,  2016). Propadanje mestnih predelov je eden najbolj perečih izzivov v razvoju mest, pri čemer nekdaj delujoče mesto ali njegov del začne propadati in se spopada z resnimi težavami, kot so upad prebivalstva, zapuščene stavbe in infrastruktura, viso- ka stopnja brezposelnosti, revščina, opustela mestna krajina, kriminal, nizek življenjski standard in slaba kakovost življe- nja (Dale, 1999; Deng in Ma, 2015; Andersen, 2019). Nave- deno je zlasti značilno za nenačrtovana tradicionalna središča mest v državah v razvoju, kjer so ta središča običajno tudi najstarejši del mest (Ibem, 2013). V mestnem razvoju so stara mestna jedra običajno zapostavljena in se spopadajo s težava- mi, povezanimi s propadanjem stavb, slabenjem gospodarske funkcije in izseljevanjem prebivalcev na boljša in sodobnejša območja  (Munoth  idr.,  2013). S propadanjem stara mestna območja ne morejo več učinkovito zadovoljevati potreb pre- bivalcev, mestu pa lahko povzročajo težave na družbenem, kulturnem in gospodarskem področju (Dale, 1999). Izkušnje po svetu kažejo, da lahko naložbe v stara mestna je- dra pospešijo urbano revitalizacijo in razvoj turizma, ustvarijo nova delovna mesta, prekinejo izčrpavanje javnega proračuna, izboljšajo privlačnost za bivanje in socialno kohezijo ter zmanj- šajo kriminal  (Bigio in Licciardi,  2010). Mestne uprave zato rade posegajo v stara mestna jedra v okviru projektov urbane prenove, revitalizacije in preobrazbe  (Bianchini in Parkin- son,  1994; Leary in McCarthy,  2013). Namen obsežnih po- segov je običajno zaustaviti propadanje z izboljšanjem prostor- ske zgradbe, družbene vključenosti, socialnih storitev in zlasti gospodarstva posameznih območij (Leary in McCarthy, 2013; Roberts  idr.,  2016). Ob upoštevanju načel spodbujanja par- ticipacije, krepitve pripadnosti skupnosti, izboljšanja enako- pravnosti in okolja ter oživljanja gospodarstva (Ng, 2005; von Hoffman, 2008; McCormick idr., 2013) je lahko mestna pre- nova učinkovit način za krepitev trajnostne preobrazbe mest in izboljšanje kakovosti življenja na mikro- in makroravni. Nave- deno se lahko doseže na podlagi številnih mehanizmov upra- vljanja, ki izhajajo iz dveh dokaj različnih usmeritev: tradicije univerzalizma in neoliberalističnega pogleda na urbana vpraša- nja (McCarthy, 2007; Leary in McCarthy, 2013). Pomanjkanje celostnega pristopa pri izvajanju tovrstnih projektov prenove pa lahko negativno vpliva na kakovost življenja prebivalcev, saj lahko povzroči netrajnostne spremembe, kot so zvišanje cen nepremičnin in življenjskih stroškov, družbena izključenost, gentrifikacija in razselitev prebivalcev z nižjim družbenoeko- nomskim položajem (Atkinson, 2000; Bacqué idr., 2011). V zadnjih desetletjih je bilo razmerje med kakovostjo življe- nja in raznimi značilnostmi mest, kot so družbenoekonomski položaj prebivalcev  (Mielck  idr.,  2014; Rokicka in Petelewi- cz,  2014; Bielderman  idr.,  2015), okoljski dejavniki  (Lo in Faber,  1997; Li in Weng,  2007), gostota prebivalstva  (Cra- mer  idr.,  2004), gostota gospodinjstev  (Carnahan  idr.,  1974) ter javne dobrine in gospodarska uspešnost (Deller idr., 2001), predmet številnih raziskav, kakovost življenja v stanovanjskih soseskah med izvajanjem projektov prenove pa je bila le red- ko proučevana, še zlasti na lokalni ravni. Ker lahko projekti prenove močno vplivajo na različne spremenljivke kakovosti življenja, kot so dejavniki prebivalstva, infrastrukture in oko- lja  ( Johansson,  2002; Li in Weng  2007; Lee,  2008), lahko proučevanje kakovosti življenja v soseskah, ki se preobražajo v okviru projektov prenove, prinese svež pogled na obravna- vano tematiko. V starem jedru iranskega mesta Mašad zadnjih  25  let poteka najdaljši in najobsežnejši vladni projekt prenove. Glavni cilj projekta prenove okrožja Samen je izboljšati kakovost življenja prebivalcev ter povečati uspešnost in konkurenčnost turizma v središču mesta na podlagi obsežnih prostorskih posegov. Tovrstni posegi v zgodovinsko mestno jedro imajo lahko naj- različnejše vplive in posledice, med katerimi je med najpo- membnejšimi tudi spremenjena kakovost življenja. Avtorja se v članku osredotočata na staro jedro Mašada, ki je idealno za proučevanje kakovosti življenja v soseskah, ki se preobražajo v sklopu obsežnih projektov prenove. 2 Metode Ker imajo lahko projekti prenove različne kvantitativne in kva- litativne vplive, je za proučevanje teh vplivov potrebna kombi- nacija kvantitativnih in kvalitativnih metod. Raziskava je zato potekala v dveh fazah, pri čemer so bili v prvi fazi zbrani in analizirani kvantitativni podatki, v drugi pa kvalitativni. Nave- dena mešana metoda se uporablja za razlago in interpretacijo kvantitativnih rezultatov na podlagi kvalitativnih podatkov in njihove analize  (Creswell,  1999). Avtorja sta uporabila omenjeno mešano metodo ocenjevanja vplivov ob hkratnem upoštevanju načel participativnega vrednotenja (Roche, 1999; Morris  idr., 2011; Catley idr., 2014; Forouhar, 2016). Da bi proučila kakovost življenja v starem jedru Mašada ter vplive in posledice projekta prenove okrožja Samen, sta se avtorja oprla na konceptualni model kakovosti življe- nja (Slika 1), ki sta ga povzela iz literature (Day, 1987; Cum- mins, 1996; Musschenga, 1997; Seik, 2001; Johansson, 2002; Urbani izziv, letnik 31, št. 2, 2020 41Kakovost življenja v soseskah, ki se prenavljajo: primer iranskega mesta Mašad Costanza  idr.,  2007; Marans in Stimson,  2011). V skladu s tem modelom je propadanje mestnih predelov sociološki pro- ces, za katerega so značilni neustrezna urbanistična politika, gospodarska stagnacija, zapuščene stavbe in infrastruktura, visoka stopnja brezposelnosti, revščina, kriminal, upadanje prebivalstva, nizek življenjski standard in slaba kakovost življe- nja (Dale, 1999; Deng in Ma, 2015; Andersen, 2019). Projekti prenove običajno poskušajo ustaviti propadanje z izboljšanjem prostorske zgradbe, družbeno-kulturnega okolja in zlasti go- spodarstva posameznih območij. Kolikšen je poudarek na družbenem, gospodarskem in okoljskem vidiku, je odvisno od posameznega primera (Ibem, 2013; Leary in McCarthy, 2013; Tallon, 2013; Roberts  idr., 2016; Andersen, 2019). Avtorja sta v raziskavi uporabila vprašalnike, polstrukturirane intervjuje, georeferencirane podatke in metodo neposredne- ga opazovanja. Velikost vzorca za vprašalnike sta določila z uporabo programa IBM SPSS Sample Power 3.0.1, v katerem sta za merila izbrala največ 5-odstotno verjetnost napake prve vrste, največ  20-odstotno verjetnost napake druge vrste  (ob najmanj 80-odstotni moči testa) in najmanjšo velikost učin- ka  0,2. Na podlagi navedenih meril je bila izračunana veli- kost vzorca 265. V polstrukturirane osebne intervjuje je bilo na podlagi teoretične zasičenosti vključenih  35  prebivalcev proučevanega območja,  20  lastnikov trgovin,  10  turistov in 5 predstavnikov nepremičninskih agencij. Uporabljeno je bilo naključno vzorčenje z metodo sprehoda, pri kateri se število korakov med vzorčnimi točkami določi na podlagi naključnih števil, običajno vzetih iz tabel naključnih števil, pravokotni za- voj iz vsake vzorčne točke pa določi smer naslednje točke (Ro- che, 1999; Forouhar in Hasankhani, 2018). Namen vprašalnikov in osebnih intervjujev je bil ugotoviti, kako zadovoljni so prebivalci s prostorskimi, družbeno-kultur- nimi in gospodarskimi razmerami v svojem bivalnem okolju ter kako dojemajo spremembe v soseski in njihove vzroke. V okviru metod participativnega vrednotenja, kot so analiza tren- dov in zgodovinske časovnice (Roche, 1999; Morris idr., 2011; Catley idr., 2014; Forouhar, 2016), so bili anketiranci pozvani, naj opišejo potek nekaterih glavnih dogodkov v svojih soseskah skozi čas in se spomnijo, kaj je bil vzrok zanje; tako so lahko z logičnim dodajanjem drugih dogodkov in procesov izvajanja projekta prenove okrožja Samen rekonstruirali zgodovino. Za analizo kvalitativnih podatkov  (tj.  vseh posnetih intervjujev) je bil uporabljen sistem odprtega kodiranja, pri čemer so bili izbrani koncepti in oblikovane kategorije glede na informacije, pridobljene z intervjuji. Slika 1: Konceptualni model kakovosti življenja (ilustracija: Amir Forouhar) Urbani izziv, letnik 31, št. 2, 2020 42 3 Študija primera Mašad je drugo največje iransko mesto in drugo največje šiitsko sveto mesto na svetu. Vsako leto ga obišče več kot 30 milijonov turistov in romarjev, med katerimi se pridejo mnogi poklo- nit v svetišče imama Reze, osmega šiitskega imama (Mashhad Municipality,  2017). Mesto je že od srednjega veka izjemno privlačno za romarje in turiste (Kafashpor idr., 2018). Po bri- tansko-sovjetski invaziji na Iran leta  1941 je zaradi razmero- ma negotovih razmer na podeželskih območjih prebivalstvo v Mašadu začelo naraščati. V naslednjih letih se je hitra rast prebivalstva nadaljevala predvsem zaradi večjih državnih pri- hodkov od prodaje nafte, zatona fevdalnega družbenega reda, agrarne reforme, verskih znamenitosti in razvoja zdravstvenega sistema  (Kheyroddin  idr.,  2014; Abrahamian,  2018; Rabba- ni  idr., 2018). Slika 2: a) lokacija Mašada v Iranu (ilustracija: avtorja), b) Mašad, c) okrožje Samen z označenim območjem raziskave (oboje Map data, 2020), d) svetišče (foto: Mohammad Khoshneshin, ILNA News Agency)  S N. FOROUHAR, A. FOROUHAR Proti Teheranu Okrožje Samen Svetišče Proti Nejshaburju Urbani izziv, letnik 31, št. 2, 2020 43 V zadnjih desetletjih je bilo središče Mašada, ki vključuje tudi staro mestno jedro v okolici svetišča  (okrožje Samen), v mestnem razvoju potisnjeno na rob, pri čemer se je spopa- dalo z resnimi težavami, povezanimi s propadanjem objek- tov in njihovih funkcij. Leta  1965 je vlada dala pobudo za pomemben projekt prenove okolice svetišča, pri katerem bi se zamenjale razpadajoče stavbe in infrastruktura. Čeprav je bil projekt leta  1968 uradno potrjen in so bile nekatere so- seske porušene, so ga po iranski revoluciji leta  1978 opusti- li  (Sarkheyli  idr.,  2016; Kafashpor  idr.,  2018; Forouhar in Forouhar,  2020). Zaradi pomembnosti svetišča in njegovega turističnega potenciala ter čedalje večjih družbeno-kulturnih, gospodarskih in političnih težav, s katerimi se je spopadalo staro mestno jedro, je vlada leta  1992 začela izvajati mega- projekt prenove okrožja Samen. Njegov glavni cilj je izboljšati kakovost življenja prebivalcev, zadovoljiti potrebe turistov in romarjev, izboljšati urbane storitve ter okrepiti gospodarsko uspešnost in konkurenčnost mestnega jedra na regionalni in svetovni ravni (Hosseyni, 2008; Sarkheyli idr., 2016). Projekt prenove okrožja Samen je danes največji in najdlje trajajoč projekt prenove v Iranu. Obsega približno  366  ha, vodi pa ga Organizacija za obnovo okrožja Samen  (Slika  2). Ker je v 25 letih dosegel samo 50 % zastavljenih ciljev, se je spremenil v enega najspornejših megaprojektov v Iranu, ki povzroča resne težave pri upravljanju mesta. 4 Rezultati Skupno je anketo izpolnilo 140 moških (52,8  %) in 125 žensk (47,2 %; količnik: 1,12). Njihova povprečna starost je bila 34 let (v razponu od 15 do 78 let). 49 % anketirancev se je na proučevano območje priselilo, kar kaže, da je zanj značilna visoka stopnja priseljevanja. Poleg tega jih je 37,3 % tam živelo manj kot pet, 69,1  % pa manj kot deset let, kar pomeni, da Preglednica 1: Zadovoljstvo prebivalcev z bivalnim okoljem Prvina Vidik Kazalnik Zadovoljstvo (v %) 1 2 3 4 5 Fizično okolje Dostopnost Ulična razsvetljava 35,1 31,3 28,1 3,7 1,8 Ulična oprema 31,3 38,2 21,8 5,8 2,9 Varnost pešcev 26,4 37,5 26,3 6.1 3,7 Prostorska zgradba Obnova 30,5 39,3 21,9 7,2 1,1 Javni prostori 38,2 34,2 20,1 5,2 2,3 Onesnaženost okolja 28,7 43,3 24,0 4,0 0,0 Raba prostora Dostop do storitev 29,3 40,0 26,0 4,0 0,7 Skladnost prostorske rabe 22,9 51,1 19,0 4,0 3,0 Družbeno-kulturno okolje Javni red in mir Kriminal 38,0 41,3 16,7 4,0 0,0 Vdor tujcev 32,4 41,5 21,3 4,7 0,1 Socialna kohezija Družabni stiki 15,4 36,2 36,7 8,7 3,0 Etnično-kulturno sožitje 24,9 33,2 29,3 9,2 3,4 Gospodarsko okolje Osebni dohodek Raven prihodkov 47,3 34,7 14,7 3,3 0,0 Ekonomska sredstva 41,3 37,2 17,2 2,5 1,8 Legenda: 1 = zelo nezadovoljen, 2 = nezadovoljen, 3 = niti zadovoljen niti nezadovoljen, 4 = zadovoljen, 5 = zelo zadovoljen Preglednica 2: Opisna statistika kakovosti življenja na proučevanem območju Opisna statistika Povprečje Spodnja meja Zgornja meja Mediana Modus Varianca Standardni odklon Min. Maks. Razpon Skupaj 3,2100 2,8866 3,5182 3,0000 2,00 3,567 1,83014 1,00 9,00 8,00 Moški 4,1432 3,6581 4,3648 4,0000 3,00 3,003 1,67712 2,00 9,00 7,00 Ženske 2,2768 2,0148 2,7400 2,0000 2,00 2,651 1,57602 1,00 8,00 7,00 Preglednica 3: t-test za en vzorec Statistika t-testa t df Stat. znač. (dvostranski test) Razlika od hip. povpr. Spodnja meja Zgornja meja −12.670 146 .000 −2.19000 −2.5132 −1.8868 Kakovost življenja v soseskah, ki se prenavljajo: primer iranskega mesta Mašad Urbani izziv, letnik 31, št. 2, 2020 44 se starejši prebivalci iz soseske odseljujejo. V preglednici 1 so navedeni podatki o zadovoljstvu lokalnih prebivalcev s pro- storskimi, družbeno-kulturnimi in gospodarskimi razmerami v njihovem bivalnem okolju. Iz Preglednic 2 in 3 je razvidno, da so v povprečju anketiranci kakovost svojega življenja ovrednotili z oceno 3,21 na lestvici od  1 do  10, kar je nižje od hipotetičnega povprečja  (5,50). Primerjava med spoloma razkrije, da so v povprečju ženske kakovost svojega življenja ocenile slabše kot moški. Poleg tega so rezultati t-testa za en vzorec pokazali, da je kakovost ži- vljenja v statistični populaciji slabša od hipotetičnega povpre- čja  (interval zaupanja: 99 %). Pearsonov koeficient korelacije kaže, da je med vsemi proučevanimi prvinami fizično okolje najmočneje povezano s subjektivno kakovostjo življenja. Bolj zadovoljni ko so z njim prebivalci, večja je njihova kakovost življenja in obratno. Med proučevanimi vidiki posameznih pr- vin pa je s kakovostjo življenja najmočneje povezan javni red in mir (Preglednica 4). 4.1 Prostorski vplivi Eden glavnih ciljev projekta prenove okrožja Samen je bil pre- bivalcem in romarjem zagotoviti dostop do trgovin, rekreacij- skih in nastanitvenih objektov ter svetišča po celotnem zgodo- vinskem jedru Mašada. Glavni poudarek je bil na gradnji dveh avenij in več servisnih cest okrog novih poslovno-trgovskih stavb in hotelov (Samen Renewal Organization, 2002). Zaradi omenjene gradnje so bile v okrožju uničene številne starejše ceste, zaradi česar morajo prebivalci in romarji že dve desetletji uporabljati druge ali začasne poti. Več kot  65  % anketiran- cev je bilo nezadovoljnih ali zelo nezadovoljnih z razsvetljavo pločnikov in drugih površin za pešce. Samo  2,9  % jih je bilo zelo zadovoljnih z ulično opremo, več kot dve tretjini pa jih je bilo (zelo) nezadovoljnih z varnostjo pešcev. Terenska raziskava je pokazala, da so samo servisne ceste do novih poslovno-trgovskih stavb in nastanitvenih objektov (na- kupovalnih središč, luksuznih hotelov in drugih oblik nastani- tve) dobro zasnovane ter imajo primerno razsvetljavo in ulično opremo. Začasne ceste, večino katerih uporabljajo tudi pešci, niso primerno osvetljene ali prilagojene ranljivim skupinam ter nimajo dobro zasnovane in skladne ulične opreme  (Slika  3). Poleg tega na njih ni poskrbljeno za varnost pešcev v prometu. Organizacija za obnovo okrožja Samen daje prednost dostopu do dobičkonosnih poslovno-trgovskih in hotelskih komple- ksov, zanemarja pa potrebe po izboljšanju začasnih lokalnih cest, ker je to predrago. »Projekt prenove prebivalcem te so- seske ni prinesel drugega kot razdejanje. Mnoge lokalne ulice so bile uničene, da so lahko zagotovili dostop do nakupovalnih središč, hotelov in hostlov, mestne oblasti pa so uredile začasne poti za pešce, po katerih je ponoči težko hoditi, tudi če imaš žepno svetilko.« (38-letni prebivalec območja) Projekt prenove okrožja Samen naj bi izboljšal kakovost oko- lja s stalnim obnavljanjem, izboljšanjem opremljenosti javnih prostorov in zmanjšanjem onesnaženosti okolja. Več kot 60 % anketirancev je bilo nezadovoljnih ali zelo nezadovoljnih z do- seženimi rezultati. Med letoma  2013 in  2015 je bilo število gradbenih dovoljenj, izdanih v okrožju Samen, zelo nizko v pri- merjavi s številom dovoljenj, izdanih v celotnem mestu: 60 jih je bilo izdanih leta  2013  (0,8  % vseh izdanih dovoljenj),  19 leta 2014 (0,03 %) in 19 leta 2015 (0,5 %; Samen Renewal Or- ganization, 2002). Čeprav je bilo izdano zanemarljivo število dovoljenj, ta pokrivajo velika območja; v povprečju so dovolje- nja leta 2013 pokrivala površino 8.640 m², leta 2014 4.156 m² in leta  2015  6.039  m². Statistični podatki kažejo, da so bila gradbena dovoljenja izdana za obsežne poslovno-trgovske gradbene projekte, ne za objekte lokalnih prebivalcev. Glavni cilj je komercializacija stanovanjskih območij v okolici svetišča s poudarkom na ustvarjanju dobička, ne na izboljšanju kakovo- Preglednica 4: Korelacije med prvinami/vidiki in kakovostjo življenja na proučevanem območju Kakovost življenja Pearsonov koeficient Stat. znač. (dvostranski test) Fizično okolje 0,755* ,000 Dostopnost 0,696* ,000 Prostorska zgradba 0,719* ,000 Raba prostora 0,657* ,000 Družbeno-kulturno okolje 0,751* ,000 Javni red in mir 0,746* ,000 Socialna kohezija 0,625* ,000 Gospodarsko okolje 0,624* ,000 Osebni dohodek 0,624* ,000 Opomba: *p = ,01. N. FOROUHAR, A. FOROUHAR Urbani izziv, letnik 31, št. 2, 2020 45 sti življenja prebivalcev. Intervjuji s predstavniki nepremičnin- skih agencij razkrivajo še, da je izvajanje projekta pomembno vplivalo na upad izvajanja obnov manjšega obsega med pre- bivalci. Takoj po začetku projekta je Organizacija za obnovo okrožja Samen začasno prekinila izdajanje gradbenih dovoljenj in prebivalcem prepovedala prodajo nepremičnin, zaradi česar sta se zasebna gradnja in obnova takoj zaustavili. Prebivalci so lahko svoje nepremičnine prodali samo navedeni organizaciji, seveda po nizki ceni, ali pa prodajo prestavili za nedoločen čas (City Council of Mashhad, 2016). Terenska raziskava je pokazala, da se nekateri prazni prostori, ki so ostali po rušitvi starih stavb, trenutno uporabljajo kot parkirišča, nekateri pa so se spremenili v nevarna območja, ki se jim je bolje izogniti. Glavni razlog, ki je upravičeval izved- bo projekta prenove, so bile slabe sanitarno-higienske razmere (Samen Renewal Organization, 2002), vendar so intervjuji in terenske raziskave razkrili, da se je okoljska onesnaženost zdaj še bolj povečala, saj so se porušene stavbe spremenile v od- lagališča gospodinjskih in gradbenih odpadkov. Leta  2016 je bilo po podatkih mestne zdravstvene organizacije v okrožju Samen največ primerov okužb s kožno lišmeniazo. Dolgotrajna gradnja poslovno-trgovskih stavb, hotelov in cest poleg tega povzroča nezaželen hrup, ki lahko negativno vpliva na telesno in psihično zdravje prebivalcev ter posledično poveča verje- tnost za nastanek raznih bolezni. Izsledki anket kažejo, da projektu prenove ni uspelo obdržati ravnovesja med potrebami prebivalcev in romarjev. Skoraj dve tretjini anketirancev sta bili nezadovoljni ali zelo nezadovolj- ni z dostopom do storitev in s skladnostjo prostorske rabe. Leta 2008 so se oblasti odločile, da bodo k projektu pritegnile nove investitorje, ki bi financirali in pospešili njegovo izvedbo. Slika 3: Primerjava začasnih lokalnih cest in servisnih cest do novih poslovno-trgovskih stavb in hotelov (foto: Navid Forouhar) Začasne lokalne ceste Servisne ceste do obnovljenih poslovno-trgovskih stavb in hotelov Slika 4: Dostop do storitev v Mašadu (ilustracija: Amir Forouhar; vir: Mashhad Municipality, 2017)  S Kakovost življenja v soseskah, ki se prenavljajo: primer iranskega mesta Mašad Urbani izziv, letnik 31, št. 2, 2020 46 Organizacija za obnovo okrožja Samen je v prvotno predlagani načrt rabe prostora vnesla pomembne spremembe, na podlagi katerih so bile prvotno predvidene stanovanjske parcele spre- menjene v velike poslovno-trgovske površine. Številne hiše so bile v skladu z zakonom kupljene po nizkih cenah, njihove parcele pa so bile nato združene v večja zemljišča, na katerih so zgradili poslovne stolpnice, nakupovalna središča in luksuzne hotele. Omenjena organizacija se je osredotočala na obsežne poslovno-trgovske gradbene projekte, namesto da bi zagotovi- la cenovno dostopna stanovanja, izobraževalne in zdravstvene storitve ali javne prostore. Na Sliki 4 je razvidno pomanjkanje storitev v okrožju Samen. Intervjuji z romarji so razkrili, da so veliki hoteli primerni samo za bogatejše romarje, zaradi njih pa imajo drugi romarji slabši dostop do cenovno ugodnejših storitev in nastanitvenih objektov. »V preteklosti smo preno- čevali v hišah lokalnih prebivalcev. Nastanitev ni bila visoke kakovosti, a cenovno zelo ugodna za revnejše romarje. Nato pa so te hiše porušili in zgradili luksuzne hotele, ki si jih večina romarjev ne more privoščiti.« (39-letni romar) 4.2 Družbeno-kulturni vplivi Na kakovost življenja močno vpliva občutek anomije, ki je obi- čajno tudi razlog za nezadovoljstvo z življenjem (Genov, 1998; Western in Lanyon, 1999; Huschka in Mau, 2005). Kazniva de- janja, kot so prekupčevanje z mamili in alkoholom, izsiljevanje, nadlegovanje in prostitucija, lahko močno poslabšajo kakovost življenja v mestnih soseskah. Zaradi vdora tujcev v neustrezno zavarovane stanovanjske soseske se lahko poveča kriminal, kar lahko močno poslabša zadovoljstvo z življenjem tamkajšnjih stanovalcev (Huppert  idr., 2009, Hanson  idr., 2010; Kitchen in Williams, 2010). Skupno je bilo 77,3 % anketirancev neza- dovoljnih ali zelo nezadovoljnih s stopnjo kriminala v svojih soseskah, 73,9 % pa jih je bilo nezadovoljnih ali zelo nezado- voljnih z vdorom neznanih ljudi v njihov življenjski prostor. Po podatkih poročila o preprečevanju kaznivih dejanj in varnosti v lokalnih skupnostih v Mašadu za leto 2016 so glavna žarišča kriminala prav v okrožju Samen (Slika 5). Pregled števila oseb, ki prestajajo kazen v osrednjem mestnem zaporu, kaže, da je okrožje Samen na prvem mestu po številu kaznivih dejanj zo- per javni red in mir, goljufij in kaznivih dejanj zoper ljudi in premoženje. Poleg tega je okrožje na drugem mestu po številu drugih kaznivih dejanj, kot so zloraba mamil, prekupčevanje z mamili in tatvine  (Mashhad Police Department,  2016). K porastu kriminala v okrožju so poleg neugodnih družbenogo- spodarskih razmer pripomogli tudi slabo prostorsko načrtova- nje, zaradi česar so nekatera območja postala nevarna  (vogali in območja v obliki črke L in U), in zapuščena zemljišča, ki so posledica obsežnega rušenja med projektom prenove. Intervju-  S Slika 5: Stopnja kriminala v Mašadu (vir: Mashhad Police Department, 2016) N. FOROUHAR, A. FOROUHAR Urbani izziv, letnik 31, št. 2, 2020 47 ji so razkrili, da se je zaradi nenadzorovane rasti števila hotelov in hostlov, zgrajenih med prenovo, povečala tudi prisotnost tujcev v okrožju. Zaradi slabšanja kakovosti življenja v soseskah so stanovalci začeli zapuščati svoje hiše in jih nezakonito od- dajati turistom in romarjem. Po uradnih statističnih podatkih se v okrožju trenutno  3.300  zasebnih hiš nezakonito oddaja romarjem (City Council of Mashhad, 2016). V zadnjih dveh desetletjih v okrožju Samen število prebivalcev močno upada, trenutno velja za območje, ki se prazni (Slika 6). Po poročanju anketirancev so bili pred projektom prenove družabni stiki v okrožju živahnejši, sorodniki pa so običajno živeli v istih soseskah. Pa razselitvi nekdanjih prebivalcev so se tradicionalne družbene vezi v soseskah močno razrahljale. Zaradi slabe kakovosti okrožja se vanj pogosto naseljujejo revni migranti. Okrožje Samen je trenutno druga najbolj priljubljena destinacija za neiranske priseljence v Mašadu (City Council of Mashhad,  2016), zaradi česar se je etnično-kulturno sožitje stanovalcev močno poslabšalo. Več kot polovica anketirancev je bila nezadovoljna ali zelo nezadovoljna s kakovostjo družab- nih stikov ter etnično-kulturnim sožitjem v svojih soseskah. 4.3 Gospodarski vplivi Osebni dohodek ima neposreden vpliv na subjektivno kakovost življenja, pomembno pa vpliva tudi na zmožnost prebivalcev, da sodelujejo pri obnovi (Ashley in Carney, 1999; Karl, 2000). Stopnja prihodkov prebivalcev okrožja Samen je neposredno povezana z njihovo zaposlitvijo in ekonomskimi sredstvi, kot so zemljišča in nepremičnine (Saghatoleslami,  2017; Kafash- por  idr.,  2018). Čeprav je okrožje zaradi svetišča postalo eno najbolj dobičkonosnih turističnih območij v Iranu, je bilo manj kot 5 % anketirancev zadovoljnih ali zelo zadovoljnih s svojimi prihodki in ekonomskimi sredstvi. Pred projektom prenove se je večina prebivalcev preživljala s turizmom, pri čemer so turi- stom prodajali razne izdelke, imeli so trgovine s spominki ali pa so romarjem in turistom oddajali hiše in stanovanja. Lokalno trgovino so močno prizadela velika nakupovalna središča, zgra- jena med projektom prenove, zaradi prepovedi zasebne gradnje in obnove pa so prihodki prebivalcev od oddajanja hiš v najem močno upadli. Anketiranci so navedli, da jim je soseska nekoč zagotavljala vir prihodka, projekt prenove pa je močno prizadel njihove službe in zmanjšal njihove prihodke. »Po uvedbi pro- jekta je bilo veliko stavb uničenih in zamenjanih s prestižnimi nakupovalnimi središči, ki so pritegnila večino naših strank.  S Slika 6: Spreminjanje prebivalstva v Mašadu (vir: Mashhad Municipality, 2017) Kakovost življenja v soseskah, ki se prenavljajo: primer iranskega mesta Mašad Urbani izziv, letnik 31, št. 2, 2020 48 Nismo bili konkurenčni, zato smo izgubili stranke in ni nam preostalo drugega, kot da zapremo trgovino.« (31-letni lastnik trgovine) Tudi intervjuji s predstavniki nepremičninskih agencij so raz- krili, da se je zaradi projekta prenove zmanjšala vrednost nepre- mičnin v lasti prebivalcev. Nepremičnine so lahko prodali samo Organizaciji za obnovo okrožja Samen, pri čemer so se cene, ki jih je postavila organizacija, močno razlikovale od dejanske vrednosti nepremičnin na stanovanjskem trgu. Dolgotrajno izvajanje projekta je negativno vplivalo na vrednost lokalnih nepremičnin. »Svoje nepremičnine smo morali poceni pro- dati, drugače nam bi organizacija odklopila elektriko, plin in pitno vodo. Vrednost se je povečevala samo velikim poslovnim zemljiščem v lasti investitorjev, ne pa tudi lokalnim nepremič- ninam.« (43-letna prebivalka) 5 Razprava Propadanje mestnih predelov v Iranu ima več vzrokov. Je po- sledica različnih med seboj povezanih družbenogospodarskih razmer in urbanističnih politik v zadnjih desetletjih, med dru- gim tudi namenjanja nezadostne pozornosti dopolnilni gradnji in javno-zasebnim partnerstvom (Sarkheyli  idr.,  2016; Abra- hamian, 2018). Čeprav naj bi obsežen projekt prenove okrožja Samen izboljšal kakovost življenja prebivalcev ter uspešnost in konkurenčnost turizma, ima neželene prostorske, družbeno- -kulturne in gospodarske posledice. Že od začetka obsežnega projekta prenove imata občina in Organizacija za obnovo okrožja Samen zaradi pomanjkanja stalnih finančnih sredstev resne težave z njegovim izvajanjem. Po finančnih sankcijah, uvedenih zoper Iran po vojni z Irakom leta 1979, je iranska vlada uvedla nov finančni sistem za občine (Sarkheyli  idr.,  2016; Gholizadeh in Aminirad,  2018). Nova zakonodaja je občinam prekinila dostop do večine državne po- moči, ki so jo do takrat prejemale, ne da bi pri tem določila kakršne koli nove finančne vire. V skladu z navedenim vlada projektu prenove okrožja Samen ni hotela dodeliti finančnih sredstev, zato je bila organizacija, ki je projekt vodila, prisilje- na stvar financirati iz lastnih sredstev in na podlagi ničelnega predračunavanja. Podobno kot pri projektih urbane prenove na Tajvanu (Hsu in Chang, 2013), Kitajskem (Chen, 2013) in v Kanadi (Zuberi in Taylor,  2013) so se zaradi spremenjene- ga načina financiranja prvotni cilji projekta prilagodili ciljem zasebnih investitorjev. Kot navajajo Cullingworth idr. (2013), teh ne zanima gradnja stanovanj za ljudi z nizkimi prihodki (ne glede na to, ali so subvencionirana ali ne), temveč gradnja tr- govsko-poslovnih središč. Zato sta občina in Organizacija za obnovo okrožja za glavni cilj projekta določili razvoj turizma, ki bi v središče Mašada pritegnil zasebne in druge investitorje. Posledično je organizacija temeljito spremenila prvotni načrt rabe prostora, da bi upoštevala interese investitorjev in zago- tovila sredstva za izvedbo projekta, pri čemer je povečala zlasti gostoto območij poslovno-trgovske dejavnosti. Oblasti so poskušale pridobiti zemljišča in nepremičnine na podlagi odredb o prisilni prodaji. Podobno kot pri odmevnih projektih urbane prenove drugod po svetu  – na primer pri prenovi londonskega pristanišča in sanaciji degradiranega in- dustrijskega predela v Sheffieldu (Imrie in Thomas, 1997) – je bila odredba v okrožju Samen sprejeta s splošnim nasproto- vanjem vseh tistih, ki so bili prisiljeni prodati svoja zemljišča. Podobno kot v več primerih v  ZDA  (Teaford,  2000) so bile skupine prebivalcev z nižjimi dohodki razlaščene in razseljene, njihova zemljišča in hiše pa so nadomestili prometna infra- struktura, nakupovalna središča, luksuzni stanovanjski bloki in hoteli. Nasprotovanje lokalnih prebivalcev in lastnikov trgovin je močno podaljšalo izvedbo projekta, ki je še po  25  letih le na pol dokončan. Izsledki raziskave, predstavljene v članku, se ujemajo z ugotovi- tvami raziskav gentrifikacije in urbane prenove v Kanadi (Zu- beri in Taylor,  2013) in Turčiji  (Güzey,  2013), kjer se zaradi neoliberalistične politike urbane prenove in čedalje večjega opiranja na zasebni sektor javno dobro in potrebe lokalnih prebivalcev čedalje manj upoštevajo, prednost pa se daje inte- resom zasebnih investitorjev. Uporabljeni kapitalistični pristop je socialne cilje in potrebe prebivalcev stanovanjskih sosesk v okolici svetišča potisnil v ozadje, hkrati pa je zaradi negativ- nih prostorskih, družbeno-kulturnih in gospodarskih posledic poslabšala kakovost njihovega življenja. Zaradi družbenih na- petosti, ki so posledica stalnega razseljevanja in ekonomskih pritiskov, bodo urbanisti in oblikovalci politik, ki sodelujejo v projektu prenove okrožja Samen, še naprej težko ohranjali ravnovesje med potrebami prebivalcev, turistov in zasebnih investitorjev. 6 Sklep Projekt prenove okrožja Samen je z uporabo neparticipativne- ga načrtovalskega in hkrati kapitalističnega pristopa posegel v fizični prostor stanovanjskih sosesk okoli svetišča imama Reze v osrednjem predelu Mašada. Izsledki raziskave kažejo, da ima poseg na omenjene soseske negativne prostorske, družbeno- -kulturne in gospodarske vplive. V povprečju je bilo 68 % anke- tirancev iz okrožja Samen nezadovoljnih ali zelo nezadovoljnih z dostopnostjo,  71,4  % s prostorsko zgradbo,  71,6  % z rabo prostora, 75,6 % z javnim redom in mirom, 54,8 % s socialno kohezijo in 80,2 % z osebnim dohodkom. Neželene posledice izvajanja projekta prenove močno zmanjšujejo kakovost življe- nja na proučevanem območju. Anketiranci so na lestvici od 1 N. FOROUHAR, A. FOROUHAR Urbani izziv, letnik 31, št. 2, 2020 49 do 10 kakovost življenja ocenili s 3,21. Poleg tega izsledki ka- žejo, da je prostorska ureditev sosesk najmočneje povezana s subjektivno kakovostjo življenja v okrožju (r = 0,755). Projekt prenove okrožja se je zaradi pomanjkanja trajnostne- ga financiranja močno oddaljil od prvotno zastavljenih ciljev in se preusmeril k interesom zasebnih in drugih investitorjev. Zaradi kapitalistične vizije so bile potrebe lokalnih prebival- cev zapostavljene na račun interesov turistov, romarjev in zlasti zasebnih investitorjev. Treba je poudariti, da trenutne razmere v okrožju Samen niso posledica samo nepravilne zasnove in izvedbe projekta, ampak so povezane tudi z iranskim naftnim gospodarstvom, v katerem priliv prihodkov od prodaje nafte povzroča rast cen nepremičnin in gentrifikacijo, zato nacional- na vlada in mestna uprava poskušajo zapolniti vrzel v prihodkih od najemnin in pridobiti čim večje finančne koristi iz projektov urbane prenove. Prihodnje raziskave bi se zato morale osredo- točiti na dinamiko preobrazbe in gentrifikacije pri projektih urbane prenove v državah v razvoju (zlasti tistih, katerih gospo- darstvo temelji na nafti), na podlagi njihovih izsledkov pa bi bilo treba oblikovati strategije in politike za ohranjanje ravno- vesja med kakovostjo življenja prebivalcev, potrebami turistov in interesi investitorjev. Poleg tega bi si morali urbanisti in oblikovalci politik v prihodnje prizadevati za bolj raznovrstne, vključujoče in družbeno trajnostne projekte urbane prenove, treba pa bi bilo uvesti tudi nove mehanizme, ki bi zaustavili naraščajočo družbeno izključenost, gentrifikacijo in kratenje pravic med izvajanjem projektov. Navid Forouhar, Islamic Azad University of Mashhad, School of Archi- tecture and Art, Mashhad, Iran E-naslov: navidforouhar@mshdiau.ac.ir Amir Forouhar, Art University of Isfahan, Faculty of Architecture and Urban Planning, Isfahan, Iran E-naslov: a.forouhar@aui.ac.ir Viri in literatura Abrahamian, E. (2018): A history of modern Iran. Cambridge, Cambridge University Press. Andersen, H. S. (2019): Urban sores: On the interaction between segre- gation, urban decay and deprived neighbourhoods. London, Routledge. DOI: 10.4324/9781315191980 Ashley, C., in Carney, D. (1999): Sustainable livelihoods: Lessons from early experience. London, Department for International Development. Atkinson, R. (2000): The hidden costs of gentrification: Displacement in central London. Journal of Housing and the Built Environment, 15(4), str. 307–326. Bacqué, M. H., Fijalkow, Y., Launay, L., in Vermeersch, S. (2011): Social mix policies in Paris: Discourses, policies and social effects. Interna- tional Journal of Urban and Regional Research, 35(2), str. 256–273. DOI: 10.1111/j.1468-2427.2010.00995.x Bianchini, F., in Parkinson, M. (1994): Cultural policy and urban regenera- tion: The west European experience. Manchester, Manchester University Press. Bielderman, A., de Greef, M. H. G., Krijnen, W. P., in van der Schans, C. P. (2015): Relationship between socioeconomic status and quality of life in older adults: A path analysis. Quality of Life Research, 24(7), str. 1697– 1705. DOI: 10.1007/s11136-014-0898-y Bigio, A. G., in Licciardi, G. (2010): The urban rehabilitation of Medinas: The World Bank experience in the Middle East and North Africa. (= Urban Development Series Knowledge Papers 54935). Washington, World Bank. Carnahan, D., Gove, W., in Galle, O. R. (1974): Urbanization, population density, and overcrowding: Trends in the quality of life in urban Ameri- ca. Social Forces, 53(1), str. 62–72. DOI: 10.1093/sf/53.1.62 Catley, A., Burns, J., Abebe, D., in Suji, O. (2014): Participatory impact assessment: A design guide. Somerville, MA, Tufts University. Dostopno na: https://fic.tufts.edu/wp-content/uploads/PIA-guide_revised-2014-3. pdf (sneto 20. 8. 2020). Chen, Y. (2013): Neoliberal-inspired large-scale urban development pro- jects in Chinese cities. V: Leary, M. E., in McCarthy, J. (ur.): The Routledge companion to urban regeneration, str. 97–107. London, Routledge. City Council of Mashhad (2016): Report on the residents’ problems of the central fabric of Mashhad (2016). Mashhad. Costanza, R., Fisher, B., Ali, S., Beer, C., Bond, L., Boumans, R., idr. (2007): Quality of life: An approach integrating opportunities, human needs, and subjective well-being. Ecological Economics, 61(2–3), str. 267–276. DOI: 10.1016/j.ecolecon.2006.02.023 Cramer, V., Torgersen, S., in Kringlen, E. (2004): Quality of life in a city: The effect of population density. Social Indicators Research, 69(1), str. 103–116. DOI: 10.1023/b:soci.0000032663.59079.0b Creswell, J. W. (1999): Mixed-method research: Introduction and appli- cation. V: Cizek, G. J. (ur.): Handbook of educational policy, str. 455–472. San Diego, Academic Press. DOI: 10.1016/b978-012174698-8/50045-x Cullingworth, B., Caves, R. W., Cullingworth, J. B., in Caves, R. (2013): Planning in the USA: Policies, issues, and processes. London, Routledge. DOI: 0.4324/9780203126561 Cummins, R. A. (1996): The domains of quality of life: An attempt to order the chaos. Social Indicators Research, 38, str. 303–328. Dale, O. J. (1999): Urban planning in Singapore: The transformation of a city. New York, Oxford University Press. Day, R. L. (1987): Relationships between life satisfaction and consumer satisfaction. Marketing and the quality of life interface. New York, Quo- rum Books. Deller, S. C., Tsai, T. H., Marcouiller, D. W., in English, D. B. K. (2001): The role of amenities and quality of life in rural economic growth. American Journal of Agricultural Economics, 83(2), str. 352–365. DOI: 10.1111/0002-9092.00161 Deng, C., in Ma, J. (2015): Viewing urban decay from the sky: A multi- -scale analysis of residential vacancy in a shrinking US city. Landscape and Urban Planning, 141, str. 88–99. DOI: 10.1016/j.landurbplan.2015.05.002 El Din, H. S., Shalaby, A., Farouh, H. E., in Elariane, S. A. (2013): Principles of urban quality of life for a neighborhood. HBRC Journal, 9(1), str. 86– 92. DOI: 10.1016/j.hbrcj.2013.02.007 Forouhar, A. (2016): Estimating the impact of metro rail stations on residential property values: Evidence from Tehran. Public Transport, 8(3), str. 427–451. DOI: 10.1007/s12469-016-0144-9 Kakovost življenja v soseskah, ki se prenavljajo: primer iranskega mesta Mašad Urbani izziv, letnik 31, št. 2, 2020 50 Forouhar, A., in Hasankhani, M. (2018): The effect of Tehran metro rail system on residential property values: A comparative analysis between high-income and low-income neighbourhoods. Urban Studies, 55(16), str. 3503–3524. DOI: 10.1177/0042098017753089 Forouhar, N., in Forouhar, A. (2020): Evaluating the role of urban plan- ners in participatory urban planning: A conceptual model of success in Iran. Archives of Business Administration and Management, 3, str. 135. DOI: 10.29011/2642-3243.100135 Genov, N. (1998): Transformation and anomie: Problems of quality of life in Bulgaria. Social Indicators Research, 43(1–2), str. 197–209. Gholizadeh, A. A., in Aminirad, M. (2018): Determining the optimal structure of Tehran municipality income basis based on risk and re- turns. Journal of Urban Economics and Management, 6(23), str. 81–95. Güzey, Ö. (2013): Evaluation of urban regeneration as a government- -assisted revenue strategy in Turkey: The global imperative. V: Leary, M. E., in McCarthy, J. (ur.): The Routledge companion to urban regeneration, str. 86–96. London, Routledge. Hanson, R. F., Sawyer, G. K., Begle, A. M., in Hubel, G. S. (2010): The impact of crime victimization on quality of life. Journal of Traumatic Stress, 23(2), str. 189–197. DOI: 10.1002/jts.20508 Hosseyni, S. J. (2008): Constant public association in reconstruction and development of urban distressed areas. Mashhad, Iran, Sokhan Gostar. Hsu, J.-Y., in Chang, W.-H. (2013): From state-led to developer-led? The dynamics of urban renewal policies in Taiwan. V: Leary, M. E., in McCarthy, J. (ur.): The Routledge companion to urban regeneration, str. 168–178. London, Routledge. Huppert, F. A., Marks, N., Clark, A., Siegrist, J., Stutzer, A., Vittersø, J., idr. (2009): Measuring well-being across Europe: Description of the ESS well-being module and preliminary findings. Social Indicators Rese- arch, 91(3), str. 301–315. DOI: 10.1007/s11205-008-9346-0 Huschka, D., in Mau, S. (2005): Aspects of quality of life: Social anomie in South Africa. Discussion Papers / Wissenschaftszentrum Berlin für Sozialforschung, 2005(2). Ibem, E. O. (2013): Bad memories and good prospects for housing-led urban regeneration projects in Nigeria. V: Leary, M. E., in McCarthy, J. (ur.): The Routledge companion to urban regeneration, str. 361–370. London, Routledge. Imrie, R., in Thomas, H. (1997): Law, legal struggles and urban regenera- tion: Rethinking the relationships. Urban Studies, 34(9), str. 1401–1418. DOI: 10.1080/0042098975484 Johansson, S. (2002): Conceptualizing and measuring quality of life for national policy. V: Hagerty, M. R., Vogel, J., in Moeller, V. (ur.): Assessing quality of life and living conditions to guide national policy: The state of the art, str. 13–32. Dordrecht, Springer. Kafashpor, A., Ghasempour Ganji, S. F., Sadeghian, S., in Johnson, L. W. (2018): Perception of tourism development and subjective happi- ness of residents in Mashhad, Iran. Asia Pacific Journal of Tourism Rese- arch, 23(6), str. 521–531. DOI: 10.1080/10941665.2018.1476392 Karl, M. (2000): Monitoring and evaluating stakeholder participation in agriculture and rural development projects: A literature review. Rim, Susta- inable Development Department (SD), Food and Agriculture Organiza- tion of the United Nations (FAO). Kheyroddin, R., Taghvaee, A., in Forouhar, A. (2014): The influence of metro station development on neighbourhood quality. International Review for Spatial Planning and Sustainable Development, 2(2), str. 64–75. DOI: 10.14246/irspsd.2.2_64 Kitchen, P., in Williams, A. (2010): Quality of life and perceptions of crime in Saskatoon, Canada. Social Indicators Research, 95(1), str. 33–61. DOI: 10.1007/s11205-009-9449-2 Leary, M. E, in McCarthy, J. (2013): Introduction: Urban regeneration, a global phenomenon. V: Leary, M. E., in McCarthy, J. (ur.): The Routledge companion to urban regeneration, str. 21–34. London, Routledge. Lee, Y.-J. (2008): Subjective quality of life measurement in Taipei. Buil- ding and Environment, 43(7), str. 1205–1215. DOI: 10.1016/j.buildenv.2006.11.023 Li, G., in Weng, Q. (2007): Measuring the quality of life in city of Indianapolis by integration of remote sensing and census data. International Journal of Remote Sensing, 28(2), str. 249–267. DOI: 10.1080/01431160600735624 Lo, C. P. & Faber, B. J. (1997): Integration of Landsat Thematic Mapper and census data for quality of life assessment. Remote Sensing of Enviro- nment, 62(2), str. 143–157. DOI: 10.1016/s0034-4257(97)00088-6 Map data (2020): Dostopno na: https://www.google.com/maps/ search/samen+district+mashhad/@36.2882319,59.6137988,1802m/ data=!3m1!1e3 (sneto 24. 9. 2020). Marans, R. W., in Stimson, R. J. (2011): Investigating quality of urban life: Theory, methods, and empirical research (= Social Indicators Re- search Series 45). Dordrecht, Springer Science & Business Media. DOI: 10.1007/978-94-007-1742-8 Marra, G., Barosio, M., Eynard, E., Marietta, C., Tabasso, M., in Melis, G. (2016): From urban renewal to urban regeneration: Classification criteria for urban interventions. Turin 1995–2015: Evolution of planning tools and approaches. Journal of Urban Regeneration & Renewal, 9(4), str. 367–380. Mashhad Municipality (2017): Statistical Yearbook of Mashhad. Dosto- pno na: https://mspl.mashhad.ir/parameters/mashhad/modules/cdk/ upload/content/portal_content/File/92/Year%201396/ Final_Amarnameh_1395-96-8-27_Part1.pdf (sneto 31 7. 2020). Mashhad Police Department (2016): Report on crime prevention and community safety of Mashhad. Mashhad, Police Department. McCarthy, J. (2007): Partnership, collaborative planning and urban regeneration. Chesterfield, VB, Ashgate Publishing. McCormick, K., Anderberg, S., Coenen, L., in Neij, L. (2013): Advancing sustainable urban transformation. Journal of Cleaner Production, 50, str. 1–11. DOI: 10.1016/j.jclepro.2013.01.003 Mielck, A., Vogelmann, M., in Leidl, R. (2014): Health-related quality of life and socioeconomic status: Inequalities among adults with a chronic disease. Health and Quality of Life Outcomes, 12(1), str. 1–10. DOI: 10.1186/1477-7525-12-58 Morris, J. B., Tassone, V., De Groot, R., Camilleri, M., in Moncada, S. (2011): A framework for participatory impact assessment: Involving stakeholders in European policy making, a case study of land use chan- ge in Malta. Ecology and Society, 16(1), članek št. 12. DOI: 10.5751/es-03857-160112 Munoth, N., Jain, R. K., Raheja, G., in Brar, T. S. (2013): Issues of sustain- able redevelopment of city core: A study of developed and developing countries. Journal of The Institution of Engineers (India), Series A, 94(2), str. 117–122. DOI: 10.1007/s40030-013-0045-8 Musschenga, A. W. (1997): The relation between concepts of quali- ty-of-life, health and happiness. The Journal of Medicine and Philo- sophy, 22(1), str. 11–28. DOI: 10.1093/jmp/22.1.11 Ng, M. K. (2005): Quality of life perceptions and directions for urban regeneration in Hong Kong. V: Shek, D. T., Chan, Y. K., in Lee, P. S. (ur.): Quality-of-life research in Chinese, western and global contexts (= So- cial Indicators Research Series 25), str. 441–465. Dordrecht, Springer. DOI: 10.1007/1-4020-3602-7_15 N. FOROUHAR, A. FOROUHAR Urbani izziv, letnik 31, št. 2, 2020 51 Rabbani, G., Shafaqi, S., in Rahnama, M. R. (2018): Urban sprawl mode- ling using statistical approach in Mashhad, northeastern Iran. Modeling Earth Systems and Environment, 4(1), str. 141–149. DOI: 0.1007/s40808-017-0404-y Roberts, P., Sykes, H., in Granger, R. (2016): Urban regeneration. London, Sage. Roche, C. J. (1999): Impact assessment for development agencies: Lear- ning to value change. Oxford, Oxfam. Rokicka, E.c, in Petelewicz, M. (2014): Subjective quality of life and socio-economic status. The case of Lodz inhabitants. Przegląd Socjologi- czny, 63(2), str. 143–161. Saghatoleslami, A. (2017): Study on contemporary interventions in the historical fabric of Mashhad. Creative City Design, 1(2), str. 28–42. Samen Renewal Organization (2002): Report on the Samen Renewal Project. Mashhad, Iran. Sarkheyli, E., Rafieian, M., in Taghvaee, A. A. (2016): Qualitative susta- inability assessment of the large-scale redevelopment plan in Samen district of Mashhad. International Journal of Architecture and Urban Development, 6(2), str. 49–58. Seik, F. T. (2001): Quality of life in cities. Cities, 1(18), str. 1–2. Tallon, A. (2013): Urban regeneration in the UK. London, Routledge. Teaford, J. C. (2000): Urban renewal and its aftermath. Housing Policy Debate, 11(2), str. 443–465. DOI: 10.1080/10511482.2000.9521373 von Hoffman, A. (2008): The lost history of urban renewal. Journal of Urbanism, 1(3), str. 281–301. Western, J., in Lanyon, A. (1999): Anomie in the Asia Pacific re- gion: The Australian study. V: Atteslander P., Gransow B., in We- stern J. (ur.): Comparative anomie research. Hidden barriers–hidden potential for social development, str. 73–98. Ashgate, Aldershot. DOI: 10.4324/9781315196046-5 Zuberi, D., in Taylor, A. (2013): Urban renewal in Vancouver, Canada. V: Leary, M. E., in McCarthy, J. (ur.): The Routledge companion to urban regeneration, str. 312–322. London, Routledge. Kakovost življenja v soseskah, ki se prenavljajo: primer iranskega mesta Mašad