Tečaj XXXIII. podarske y obrtniške in narodne ..''Up- ■ ÍS Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 4 gold, za pol 2 gold., za Četrt leta 1 gold.; pošilj po posti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr za Č etrt 1 gold. 30 kr T Ljubljani v sredo 22. decembra 1875. O b s e g : Razglas gospodarjem, ki želijo semena Ruskega lanu Kako dosedanje železne vage s kembeljnom predelati za domačo rabo po novi vagi Novi Kranjski panj po Dzierzonovi osnovi. (Konec.) kmetijske Kranjske 14. nov. t. 1 (Dalje.) Postava o stavbah na Kranjskem. (Dalje.) Iz občnega zbora družbe Ljudsko šolstvo na Kranjskem v preteklem šoiskem letu 1874/5 ga izdá. (Dalje.) Naši dop Novicar Ozir na državni zbor Dunajski Mnogovrstne novice. Mati Gospodarske stvari Dajmo en izgled: Ako vaga kembelj 2 funta, mora kilograma vagati; če vaga sedaj 3 funte (ST) Razglas gospodarjem potem potem mora vagati 3 kilograme (klgr.) ; 9 ce vaga 31/ 2 i * klgr. težak biti. Iz tega se raz- ki želijo semena Ruskega lanú. Družba kmetijska Kranjska bode pribodnjo spomlad zopet v stanu gospodarjem našim pravo seme Ru- funte, mora potem 3 /2 vidi, da kembelj mora biti teži, zato, ker je kilogram teži kakor funt. Zato se bode moralo prikovati kembeljnu toliko železa, da bo za toliko kakor je rečeno, teži. Natanko se zdesetinskimi (decimálními) šte- skega (Rigajskegaj lanú iz državne podpore po niži vilkami preračuna, koliko da je treba dostaviti kem ceni dati, kakor je na prodaj v štacunab. Da pa odbor vé, koliko semena naj naroči beljnu. vabi gospodarje, kateri y zato kosi o tega lanú, ki v vsem pre- naŠ domaći in vsak drug lan, se kmalu y zadnji Povedati pa hočem tudi z navadnimi številkami. četrt To- recimo, da je 3 in Kembelj take vage se zvaga, in funta težak. Koliko se mora temu prikovati? čas pa do svečnice oglasijo pismeno ali ustmeno v pisarnici odborovi, da odbor potem vé, koliko vaganov ga ima skupaj naročiti. Glavni odbor družbe kmetijske Kranjske v Ljubljani 15. decembra 1875. liko kolikor so 3 kilogrami in četrt kilograma teži od funtov in četrt funta. Tri cele in četrt funta je en kilogram in 82 dekagramov, še manjka do kilogr. in Kako dosedanje železne vage s kembeljnom predelati za domaeo rabo po novi vagi __ ✓ Spisal M. Brežnik, učitelj na Staj. Ljubnem. 25 dekagramov = en kilogram in 43 dekagr. Ravno toliko se kembeljnu železa dostavi. Vsak kovač ali ključar to labko kembeljnu přikuje. Vendar mora tudi na vrhu ljuknico narediti v kembelj, da se bodo mogle va-nj tudi te vrste tehtnice štem-pljati. Rimske vage bodo potem vlekle na mali strani v vsaki zarezi i 4 > 1/ 3. 2 > /4 y kilogram itd. Na v e ci Le še malo dni in stopili bodemo z novim letom strani bodo pa na vsaki zarezi vlekle cel kilogram na- prej do 5, 10, 15, 20, 100 kilogramov y kakor koli so v dobo nove mere in vage — v dôbo meterskih mér. konstruirane. Ni tedaj čuda, da se vzlasti med kmeti sliši govo- Nekatere naše stare vage vlečejo na veči strani rica: yy bomo li morali svoje ročne železne tehtnice s kem- precej na prvi zarezi zdaj 25 funtov, druge 10 y beljnom „rimske vage" (Schnellwage) imenovane zavreči in škodo trpeti?* to je ko- y različno. Vendar bodo ravno tako v istih zarezih likor sedaj funtov vlečejo, tudi z dostavljenim kem- Res je po deželi skoro v vsaki hiši za domaće po- beljnom kilograme vlekle. Imena za firnike trebe taka vaga, ki je vredna več ali manj, po velikosti 3U 1 funt 8e lahko enačijo s a/4> %y 3U y 1 i 4 y 3/ > "Ç-I ? X1 J cuu» V CV/ all luaiij, pu VCJIIVVOU /<2 ; '4 in teži. Ko bi se morale vse te vage le za staro želez- gramom ali pa 25 funt se lahko enačijo s 1/ 3/ 2 y U y y 50 y 75 y 100 dekagrami ali kilo- kilo- nino prodati, tisoče in tisoče bi marsikaka dežela izgu- bila pri tem* gramom Da se ta škoda odvrne vendar pa postavi o novi To veljá za malo stran. Za večo stran naj se pa namesti imena funt imé uiiuu« uuTiuu j r V/iJuai puotaYi w UUVI ' u v " U»4HU J wv r ««'«vu». * " " v meri in vagi zadosti, naj vam, dragi gospodarji, povem, kilogram izreka, na pr. 25 zarez je 25 funtov bilo da bo mogoče, stare rimske vage s kembeljnom za do- poprej, sedaj naj se reče 25 kilogramov itd. mačo vago po novih utežih — namreč za kilograme rabiti (Laufgewicht). Kako pa? Ali pa bodo po tem načinu pravične kmečke se-prenarediti se bode moral samo kembelj danje vage? Ali se bo moglo z vagami te vrste na- tančno vagati? Povedati moram, da bo moral kembelj težji biti. vag razume Koliko pa? — Toliko le: Kolikor funtov vaga ali tehta Odgovorim Vam, da, kdor konštrukcijo rimskih bo vedel, da železná palica. na kateri so y zareze , m nic druzega nego d v i galo (Hebel). kembelj sedaj, natanko toliko kilogramov mora za (Axe) je podlaga, in skledica z verigami obešena na novo vago kembelj vagati ali težak biti. To je glavno drugi konec dvigala, je za utežnost (Last). Ako prosto- palico, in denemo v skledico pravilo za tehtnice. Yoljno kembelj obesimo na uteže ravno en funt, kjer kembelj dviga nad in vodo- hudo škodo naredila. mpp^ - m^v pp ravno, se napravi zareza, in ondi se vaga en funt. Ravno Dr. Poklukar predlaga UBJ/IWII «at .4* V.J«. T naj Ui ûUUl oaicuil, ua OC LCk Oivar O lupillii pnpui uuiiuu taka je pa tudi za kilogram. Ce obesiš tudi prostovoljno predloži c. kr. deželni vladi ter prošnja izreče po mi težak kembelj na palico dvigala rimske vage in denes lostljivejšem bi zbor sklenil, da se ta stvar s toplim priporočilom potem kilogram uteže v skledico, kjer vleče vodoravno rubežni iztirjevanji davkov, in da kmetovalcem ne je m Ij ej o stvari, ki spadajo v potrebščine pri go- Predsednik baron kembelj, je to kilogram. Potem se na dalje postopa. spodarstva (fundus instructus). Dene se zdaj v skledico deset funtov ali za kilograme Wurzbacb je omenil, da pri ljudehje splošno obožanje 10 kilogramov in ta dolgost med i. zarezo in zarezo in Keaar ze ni drugace, da se Ijudém prodaja, naj se za 10 kilogramov ali funt se deli na 10 enakih dolgost prizanaša gospodarstvenim potrebščinam, in le če je kaj z zarezami. Ta dolgost od ene do druge zareze se na- cez „fundus instructus", naj se rubi. Grof a r b o daljnje ali pa od ene do desete. Na mali strani železne pojasnuje, kako hudo se godi po Dolenskem, kako trdo palice so zareze noma rabljive ' ^ v --- ~ • v «V/.WWMV j-fvj^uwujv^ »MCkv ou ^yjyjLM. jjv iL/v/ivugauiu . c\ai\u i (četrt) funta, katere so tudi popol- delajo uradnije z ljudstvom pri iztirjevanji davkov. 1/ 3/ 1 _____ Í4-J T r> » • _______• J_ J__1 • • _ _____• i za 7a ? '*/*> y 1 kilogram itd. Novi Kranjski panj Dr. J. Bleiweis omenja, da davki sicer morajo biti, ai vsa naša dežela je že čez šest mi- po Dzierzonovi osnovi. Spisuje Luka Porenta, župnik in Čebelar y Bohinji. Š (Konec.) Naj s tem sklenem svoj spis s prisrčno željo 7 se ve, ker na njih sloni država; z zemljiščnim davkom preobložena lijonov preveč je plačala; cesar sami to spoznajo in so dovolili nekaj davkov odpisovati. Neusmiljeno pa je to, če vlada davke iztirjuje takrat, ko kmet še nic pridelka ni domů spravil, pomagajo si uradnije s tem f naj bi to moje delo vsaj nekoliko v to pripomoglo , da se To čebe- čebeloreja pri nas še na višo stopinjo povzdigne. se bo pa:tudi gotovo zgodilo ako se bodo nasi da zadnji rep vzamejo iz hleva. Prišlo bode po takem potu na to, da se davki ne bodo mogli več plačevati; davki naj se toraj iztirjujejo, kedar je kmetu mogoče plačati. Gosp. župnik Krčon iz Rudnika to trdo poslovanje uradnikov potrjuje in pripoveduje, kako so kmetu konja larji zanaprej po teh naukih in vodilih ravnali, katere prodali za gold. } ki bil mogel saj 50 gold, za nj sem jim v tem spisu nas veto val pisal i y tulii o^/ioti uaovutuvai ^ Zâkftj voo j ivai ouu pisal sem po mnogoletnih las tni h skušnjah vse kar sem dobiti; naj bi se toraj delalo bolj po milosti. Luka Robič pristavlja, da tudi to j kar Gosp. iOMil y iJAKJW. wviii j^rv-r UJUU^UiUlUiU 1 Cl O l U 1 U O XV 14.0 Ul j up am trditi, da bi se na Slovenskem lahko V se veliko več priČebelarilo kakor dosedaj ; zakaj lega naše de- žele je za čebelorejo posebno ugodna, nase gore m do- line so spomladi in poleti polne cvetlic, tudi ajda se pri nas vsako leto obilno seje itd. Gosp. prof. Pe tern el meni, da je kmetovalcem tem težje davek odrajtati, Če več se ga je narastlo od več Res uao voaau lutu \j uhuu v/ nu. íiuo je , ua xuiamv ííO sedaj v naši mili domovini veliko čebel, res je pa tudi da bi jih lahko še polovico več imeli , kajti veliko da let imamo ze y in v tem smislu govori tudi dr. Ahačič. Po teh obravnavah vstane vladni predsednik vitez Wid- to je pri nas se celih vasi mann in omeni, da v teh okoliščinah > ko je kakor veliko, posebno po goratih krajih, posamesnih posestev, kjer bi lahko veiiko čebel preživeli in si tudi s čebelorejo lahko marsikater goldi- gost přišel v zbor na povabilo, ne more uradno govoriti, vendar pa hoče reč nekoliko pojasniti. Povedal je potem . da že pred nekaj časom , ko so prišle tožbe od • V nic nimaj o narček pridobili, pa jih Dragi rojaki! poprimite se toraj še obilniše čebelo-reje, poprimite se pa umne čebeloreje: zares umno stare panjeve popusti pa zamore tišti čebelariti 7 ki družbe kmetijske, je ukazal po vsi deželi preiskati, in da bode najostreje dal kaznovati tište uradnike , ki so kaj prestopili in nepostavno dělali, meni pa, da očitanja ve'ljajo in se poprime panjev s premaklj ivim satov jem po vodilih, ki nam jih je dal Dzierzon, v resmci oce pomlajenega umnega čebelarstva. *) dotičnim postávám, in ako so le davkov- ske postave vzrok nezadovoljnosti, naj državni poslanci delajo na to, da se neprilike po postavni poti odpravijo. se vlad a prosi Sprejeto je bilo poslednjič naslednje: Naj milosti delà s posestniki v da po oziru iztirjevanja davkov, in prizanaša naj za gospo- občnega zbora družbe kmetijske Kranjske rečém darstvo potrebnim prepriča, če ae nahaja kaj pred rubljenjem naj se cez „fundus instructusa; 14. novembra t. 1. (Dalje.) iztirjava naj se po že t v i (kedar je kaj) ; 4) prepriča naj se čez kaj let, če je posestnik zastal s placevanjem po nesreći, ali iz zadolženja, in v prvém primer- nasvetih, ki so jih kmetijske podružnice Ijeju naj se mu davek odpiše. pismeno predložile zboru , je v imenu glavnega odbora poroča! gosp. dr. Poklukar. Drug predlog podružnice MetliŠke je bil ta 7 naj bi želj 7 družba kmetijaka deiala na to, da se težave , morebiti Podružnica Me tli š ka je razodela eboru mnogo mnogokrat nepotrebne, o kordonu na meji Kranjsko-^^^^gl^mams^mBV^^^^^ESBmgamk hrvaški zavoljo goveje kuge odstranijo, ki so velika katere naj obravnava zbor; bile so sledeče: naj bise davki ne iztirjevali tako silno nadloga gospodarjem ki na meji imajo posestva in posebno v onih soseskah ne, kjer je toča Sklep o tem predlogu je bil, da se ta želja Metiiške * podružnice naznani vladi, al da ni upanja, da se JeJ Nekoliko vrstic temu članku in pa popravke nekaterih zdatno pomagati moglo, dokler na Hrvaškem imajo to tiskarnih pogreškov dodam v knjižici, katero bo slavna c. k. kmetijska. družba Kranjska izdala. Pis. kužno pošast (Konec prih.) Postava Kove postave. stavbah na Kranjskem . razdelek. 22. Debelost zida. stavbě na vodi. Predpisi za stavbě. (Dalje.) Naznanilo stavitelja. Debelost, katero mora zid imeti po velikosti in se-»tavi stavbě, se mora v stavbenem náčrtu nasvetovati, ter pri lokalni komisiji na drobno presoditi. Sosebno ima gosposka o tem razsojevati tudi takrat, če bi se hotele napraviti drugačne sostave, nego so doslej navadn bile 16. Za debelost zidú veljá kot občno pravilo : ako v najzgornjem nadstropju globoČina (širokost) Kedar se hoče kaj na novo zidati, prizidati ali prezidati, ali kaj tacega popraviti ali prenarediti, česar sob (izeb) ne presega m y morajo biti v tem nadstropju glavni zidovi, če so kamniti, 6 dm. de izpeljava je odvisna od potrjenja nacrta (§§. mora gospodar še pred začetkom zidanja gosposki imenovati stavitelja in njej vsako premembo v izvolitvi njega naznaniti. Za stavitelje (zidavce) se smejo rabiti samo po postavi pooblaščene osebe (§. 71.) , 17. Pri vseh privatnih stavbah mora stavbena privolitev in stavbeni nacrt, ki mora podpisan biti od vsakokratnega stavitelja, pripravljen biti na stavbenem mestu (stavišču) v pregled nadglednih organov. 18. Odgovornost stavbenega gospodarja, odstop od stavbenega načrta. Da se pri zidanji bode ravnalo po stavbenih črtih in nivelih, kakor je to določeno v stavbeni privolitvi, in potrjenih stavbenih načrtih, za to je odgovoren ne samo stavbeni gospodar, ampak tudi stavitelj. odstopi od potrjenega stavbenega načrta je tako ravnati, kakor pri prizidanju in prezidanju ali pri popravljanju in prenarejanju že obstoječih poslopij. (§§. 1 do 15). Gosposka ima dolžnost, se včasi prepričati, da se stavba po nacrtu in zanesljivo izpeljuje. §. 19. Vpeljava stavbě, naravnave iz javnih ozirov. > beli j beli biti če so pa iz opeke, moraj pa 45 cm de Ako glob sob v preseza zidu pa 6-3 dm. 6 dm omenjenem nadstropj m > , mora znašati debelost kamniteg debelost iz opeke postavljenega zidú Pod debelostjo zidú se ima debelost n bělosti ometá m etaneg dú razumevati ) tedaj brez de vsakim nadstropjem navzdol mora glavno zi- dovje za 7*5 cm. do 15 cm. debelejše biti > to pa po tem, kakor je strop sostavljen. Glavno zidovje se pa sme skoz dve nadstropji postaviti, povsod enako debelo, ako se napravi zid v bližnjem spod-njem nadstropji za celih 15 cm. debelejši. Postavni zid v tleh mora biti za celih 15 cm. debelejši, kakor je pri tleh. Tla, katera se izkopljejo za stavbo, morajo stavi- telji na tanko preskusiti, če treba, jih morajo a stebri nabiti, ter tako krajnim okoliščinam pri-merno narediti dno popolnoma varno. Podstavné brane in zveze se smejo le takrat narediti, ako ostanejo za vselej pod vodo. y Zidovje na obrežju in podstavno zidovje pri mlinih, Kedar hoče gospodar kako poslopje popolnoma ali pri fabrikah in drugih takih poslopjih, katerih znožje deloma podreti, kakor tudi kedar hoče začeti stavlj katero odvisi od privolitve ali potrdbe načrta (§§ 2.) 9 i ka- moči tekoča voda, ali katero leži na takem kraju, i*«-mor stopa za čas povodnji plavna voda, se mora, da se mora to gospóski 48 ur poprej naznaniti ustmeno ali obvaruje spodkopanja, obzidati z vezano steno ki UU val UJU f VUMIVIliU £J T UAdUl/ O IV/UU j Al |8 vsaj nekoliko viša, do kamor sega voda, kedar je najveća. To vezano obzidje mora biti zidano iz kamna na pismeno Varstvenih in cestno-policijskih deb , katere gosposka naravnala o štavljenju ali podiranju kacega štiri vogle rezanega, ali pa iz kamna drugače obseka-poslopja, mora vsakdo se držati natanko, ako ne, za- nega, s hidravličnim apnom ali pa s kakovim drugačnim enako dobrim vezilom. I Pri stavbah, ki ležé v okolišču kake reke ali ka- pade kazni Ako se stavbě ali popravki na poslopjih narejajo ___f , _____.v..^ .... ^ na javnem prehodu, se imajo vsegdar postaviti predpi- cega potoka, se mora veža in pôd vseh pri tleh ležečih sana svarilna znamenja in vsakrat, kedar se čez noč za stanovanje porabnih prostorij napraviti vsaj 32 cm. pušča stavbeno gradivo na pianem (pod milim nebom), nad najvišim stanjem vode, in če se to doseči ne more se morajo postaviti likor jih je treba svetlj svetilnice (laterne), ko 9 pa vsaj najmanj 32 cm. nad tištim stanjem vode, ki se povraća v kratkih dôbah. Na to je treba tudi gledati, Sploh se sme samo s posebno dovolitvijo gospo- kjer je m0goče, pri predelanji že stoječih poslopij. skino na ulicah polagati stavbeno gradivo ali stavbeni A 11 . • tt • . • 1 1 . • I ♦ sip, ali zmetavati pesek, gasiti apno, delati mort narejati kako drugo stavbeno delo 9 ali Srednje zidovje mora biti tako močno 9 da se 9 ne Stavbeni odri se imajo trdo postavljati, in kolikor v krateč stanovitnosti, popolnoma vjema s splošno naredbo . 34 do 37 o postavljanju dimnikov. (§. 72.) Po navadi naj sicer ima vsaka hiša sama svoje pirati proti javnemu prehodu. Zaplankanje Jastno glavno zidovje; ako pa nastopijo take okoliščine, se ima postaviti v svoji najzunanji meji praviloma dva katere zahtevajo, da se dogovorno s sosedi naredi vkupno metra od stavbene črte. Je treba 20. Stavbeno gradivo. Gospodar in stavitelj morata pod skupnim odgovorom rabiti samo dobro in trpežno gradivo in katero je primerno posebnemu načinu sostave. zidovje, se mora to tako udebeliti (ukrepiti), da daje na obeh stranéh posebno in varno podlogo za streho in za strop. 23. Visokost stavb in notranjih prostorov. 21. Zidna opeka. ko Hiše ne smejo nikakor nad pritličjem imeti več ali pa nadstropja s polopetrom (polovičnim nad Pravilna mera za zidno opeko (cegel) je 29 cm. stropjem) Nove stavbě in stavbě , katere so se prizidale dolgosti, 14 cm. širokosti in 6.5 cm. debelosti. Pri in u.u cm. ueuciuau. xn prezidale v obrtnijske namene, so podvržeuc ^ za strehe, za žlebove in za če ležé z drugimi poslopji v eni vrsti, in tudi v tem takrat za tlak opeki za obloke olepšave so pa dopuščene vae povoljne izmere. slučaj samo zarad prednje ulične strani, utesnitvi na visokost 23 m., katera visokost se meri pri poševnih terijelne in duševne nadloge ljudstva, ki izvirajo iz na-tleh iz najviše pike teh tal. pačnega upravnega mehanizma, iz zmirom in zmirom ozkih ulicah sme gosposka prepovedati staviti većega nakupiôenja novih postav in strankar-četrto nadstropje, in pri hišah in poslopjih za obrtnijske skega duhá, ki se je zanesel v upravo in postavo-namene utegne zaukazati utesnitev visokosti od 23 m., dajstvo. ako tirjajo zdravstveni oziri tako utesnitev. Gosposka ima pravico iz ozirov primernosti povedati, da se v mestih ne smejo zidati poslopja proti uli-cam obrnjena, ki niso vsaj eno gornje nadstropje visoka. StanovališČa morajo, ako so obokana (velbana), najmanj 32 dm., ako pa imajo raven strop, najmanj 3 m. Je-li se more to imenovati nižem in movini. zd r polit tauj ako m se 7 i uprai kakor v moj ga do uprave na prvem mestu poleg okraj nega glavarstva in davkarstva vdeležuje še kakih še stero voljenih, avtonomnih korp (županij in okraj visoka biti. (§. 72.) (Dal. prih.) nih zastopov), katere navadno nimajo nikakoršne lastne moči Solske stvari. eksekutivne „voli t e v" in ,,s< ti avtonomci delaj storé ničesa zato y in po takem u volj ljudstvo ne pride do dela prenehanih y ako y kar se im ker ljub y navadno pa ne □ iuivj uivco« «aw, fw^i ničesa storiti ne moreju, — a&u politična gosposka, kot državna nadzornica, ki bi imela ako Ljudsko šolstvo na Kranjskem v preteklem šolskem letu 1874/75. z nadzor8tvom čez nje že opraviti dovolj t abaj povsod svoj lastj Otrok, ki imajo po postavi ljudsko šolo obiskovati, eksekutivne moči meje zato, ker ti avtonomci stojé največ pod ob deželnega odbora, ki pa spet nima nikakoršne število otrók pa, ki so znaša 37.572 je na Kranjskem 51.058 preteklo šolsko leto v šolo hodili, takem ni 13.486 otroky šolsko dolžnost ^spolnovalo. okraji : po želni odbor, dostikrat ne vedé, kaj ako politične gosposke in pa de Število za šolo Število otrok, ki ročje , ] drugemu polnovanja pada Ljubljanskega mesta Ljubljanske okolice Kranjskem Radoljškem Kamniškem Litijskem Krškem Novomeškem Kočevskem Crnomaljskem Postoj nske m Logaškem ugodnih otrok: so v šolo hodili: zadnje pa vsi ako ljudstvo, vse zbeg jih dolžnosti prepuščaj njihovo pod kupaj drug y v ne morejo pomagati ojih zadevah išče po Ť 2616 5662 4450 3364 3163 5850 4535 5821 2697 5017 4075 3152 3864 3502 2724 2663 2779 3801 24^0 3833 2295 3459 3060 moči zdaj pri eni, zdaj pri drugi gosposki, pa ga povsod odpravljajo naprej, ker gosposka sama svoje oblasti (kompetencije) vec ne pozná, — ako, ker vse gospo- ) dari oštro izpolnuje svojo službo nikakega pravega gospodarja ni ) in y davkar ako je ljudstvu njegova gosposka izmaknena izmed njegovega središča prisili se , za-njo hoditi, mnogo mnogo milj ocuje županijam najtežje in najvažnej y da y J« ako opra vilo policije in to brez odškodnine, poleg tega pa se za policijo odločeni in gani cicuuuui ji - uuovjci ju au vsâ i iiiv^uiui guo^uoaaui^ - ako se umetno skupaj združene občine zoper svojo voljo ndarj V V od občin pl pusca] pomagalni or- političnim gosposkam Po takem razun Ljubljane otrók Crnomalj skega okraja največ ljudsko šolo obiskuje, najmanj pa otrók Novomeškega okraja. in svoj korist držé združene y ker to polit go po8ki bolj ročno, da ima pri svojem obsirnem okolisČu z manj občinami opraviti (klici na desni ako se že tako ubožane občine s tem , da moraj o y 8kr beti še za svoje uboge, čez moč preobkladajo s tem PoSIlièiie stvari. da se jim od fabrik y y ki po danji sistemi vživajo po Ozir na državni zbor Dunajski. Govor poslanca Hermana ▼ zbornici poslancev pri razpravi o državnem proračunu za leto 1876.*) Kot predmet svojemu govoru vzamem državno in upravno sestavo, kaj ti oni ste zavoljo svoje na- sebno priljubljenost, danes jemljejo delavci, a jutri po kakovi krizi se jim pa pošiljajo kot berači domů , ako je pri takovi upravni uredbi in čedalj jajoči se razuzdanosti človeško življ bolj razsir- v ved se in premozenje veči nevarnosti? — So li znabiti veseli časi to po državni šolski postavi in vsled od zgoraj ako podbujevanega šolskega in olikovalneg > silij posebn bč v br e zm tr o š k yy* z a indeina" šolo 1Q še v drag dan j y da se pogrezajo v \ f gove, iz katerih se znabiti v sto letih ne bodo iz- nravnem pačnosti vzrok temu, da gremo v političnem in gospodarskem obziru čedalje bolj rakovo pot. Ta resnica se je sicer že mnogokratov proglašala ; ker imajo na Dunaji gluha ušesa, ne more se nik-dar dosti ponavljati. Da je vladna sistema vsega zlega kriva, in da mnogo mnogo stvari, ki so se vtaknile v državni pro- kopale y se v mora ako ljudsko i in kršćansko b Č i n a m y ko ču zoper katolišk dg l i be j mladi odtegnil skoi ves no učiteljstvo ovira ali celó vni- y ako ljudska šola služi stránkám kot boj išče k in postaj naprava y se tira mnogo mnogo stvari, ki so se vtaknile v državni pro- nemir, prepir in razpc račun, ne spada tje, to prepričanje se izrazuje v sploš- m rne kraje po deželi? d n o s t (dobro ! na desni) in od kodar se prepir in razpor širijo krog in krog celó v sá- ném klicu po reformi (prenaredbi) ustave in državne uprave. Tudi to ne more biti pravilno stanje, ako ste v eni in isti deželi po dve deželni vladi, druga drugi v ». . . . , . .M .w.. «VOWW J/V Vk , V UVUUtU. Govoriti mi je toraj o bistvu in obsegu reforme, oviro in deželno upravo težeći in dražeći, — ako imajo o vzajemnih razmerah med d ržavo in posâmes- uradn»ki ene vlade svojo „Meko" zunaj dežele in od nimi deželami, pred vsem pa, kaj se godi dandanes ondi pnjemljejo svoje ukaze, kjer se ravná po drugih ako vladate dežela v deželah, in kaj neki je vzbudilo splošni klic po re- al» prav po nobenih principih, — ako vladate deželi formi. Povsod omahuje pravica, povsod se kažejo ma- z deželnim odborom in okrajnimi odbori po eni strani prav po nobenih principih y # Po stenografičnem zapisniku. ržava s cesarsko vlado in okrajnimi glavarstvi po dru^i strani, obe vladi pa še s celo šaro avtonomnih ia psevdo-avtonomnih korporacij, katere so zdaj popolnoma, zdaj le nekoliko, zdaj zopet samo le v kakem posebnem obziru podložne cesarskim gosposkam, zdaj pa višim deželni m oblastnijam, ako ima in vzdržava vsa ka teh dvojnih deželnih vlad mnogobrojno kardelo urad-nikov: svoje konceptno osebstvo, svoje knjigovodstvo, svojo stavbeno gosposko, svojo blagajnico in pomagalne urade, — ako vlada deželnega odbora stane samo mojo domovino (Stajarsko) vsako leto nad 80.000 gold., cela avtonomna uprava dežele, okrájev in občin pa povžije neznano veliko svoto, vkljub temu pa država od začetka avtonomne deželne uprave do danes trope svojih cesarskih uradnikov ni zmanjšala ne za enega moža ne, temvec še Čuti potrebo, jo vedno množiti, če bi se zgodilo to, kar namerava predlog odbora za upravne reforme? Kdo pa je kriv te dragocene zmešnjave, ki jo je rodila dvojad (dvalizem) v politični upravi? — kdo drug nego država, ki se meša vmes? Bi li bila taka zmeš-njava že toliko let, da je dežela sama sebi gospodar? Gotovo ne! Res, da država s svojim uradniškim materijalom varčoo ravna, ai pogostoma na stroške solidnega in promtnega uradovanja in na stroške ljudstva. Da si je država prihranila nekatere uradnike, napravila je no-tarje, kateri so jako dober kup za državo, za ljudstvo pa silno dragi (dobro! na desni) in katerih bi po moji misli vsaj na kmetih treba ne bilo. (Dobro ! na desni.) Tudi Graška viša sodnija varčuje na tak način, ker brez ozira na sodnijske sluge občine sili, da na lastne stroške morajo posiljati posle (pote) k svojim sodnijam, da opravljajo uradna izročila, med tem, ko po drugi strani samo za svoje okrožje izdaja tako imenovanim državno-pravdniškim funkcijonarjem, kateri so po misli vseh sodnij in državnih pravdništev popolnoma nepotrebni in čast sodnij pred ljudstvom skrunijo, vsako leto nad 20.000 gold. ; tega, se ve, da ni ta viša sodnija, ampak dotična postava kriva. Ali bi se ljudstvo tudi potem tako trio in bi pač pogrešalo nekaterih silno potrebnih pravdnih reform tako dolgo tudi potem, ko bi dežela sama oskrbovala svoje pravdništvo? Gotovo ne ! Se li naše pravde bolje obravnavajo zato, ker se obravnavajo na Dunaji? Na drugi strani pa tudi dežele in občine izkoled-vajo državi rnnogokrat naprav in aubvencij takih, ki jim niso zmirom potrebne, kajti države opebariti nima nikdo teške vesti. Tako je moja domovina s srednji mi so lam i vsake baže prenasitena, ki jih je ustanovila zdajci država, zdajci dežela , in v nekaterih teh sol je skoraj več profesorjev nego ucencev in bi jih še več bilo, ako bi se učenci s štipendijami tako rekoč ne kupovali. Tudi se jej ne manjka viših sol. Gotovo bi bilo manj šolskih zavodov v deželi, in sicer bi bili le tam, kjer jih je v resnici potreba, ako bi dežela imela šolstvo v svojih rokah. Gotovo ne bi se zidala predraga poslopja za više šole, akademije in muzeje, kakor jih delà država brez ozira na siromaštvo ljudstva in za večo komoditeto iz tujih dežel pri van- dranih profesorjev. (Dobro klici na desni. Resoično!) Mogoče, da se je nekdaj premalo storilo za učne na-mene, al zdaj se stori preveč in v istini imamo preobilo katedernib možiceljev, in pa Ie zopet je država, katera, kakor sploh, v za ti ran j i narodnosti in ča-stilakom nosti , da bi se bliščala, kot tako imenovana nemska kulturna država, le sega samo po profesorjih in doktorjih tako, da je celó gosposko zbornico državnega zbora premenila v „ komoro za umetnosti in vednosti." (Veselost ) Jaz nimam ničesa zoper profesorstvo ; kar mora biti, naj bode ; al dandanea se izžema ljudstvu skoraj zadnji groš, in daje se mu zato učenost (veselost), nemska učenost, brez razločka na vero in narodnost. Postavodajstvo za realke in tehnične vise šole je po ustavi stvar dežele, al da ne manjka dvalizma tudi na polji poduka, mora spadati postavodajstvo za gimnazije in vseučiljšča, kakor tudi za ljudske soie v delokrog države. Cegava je prav za prav ljudska šola, s katero se zopet dvalistično ravná, ali je občinska, ali okraj na, ali deželna, ali državna, tega nihče ne vé. (Veselost.) Le toliko se vé, da imajo skrbeti dežele za njihove potrebe, sicer pa se ne smejo dosti vtikati vmes, da! še celó varovalnice za male otroke in otrocje vrte si je prisvojila vse-gamogočna država. (Veselost.) Resnica pa je, da se de-janske potrebe za ljudske šole vsako leto strašno množé, odkar skrbi za-nje država, kakor tudi ni dvo-miti, da bi se ljudsko šolstvo oskrbovalo mnogo bolje in ceneje, ako bi skrbele za-nje same dežele. Kjer-koli je država razdeljevala opravila med sabo in deže lami, dobile so one zmirom le butaro na svoje rame. S kakošno pravico je država ljudsko šolo od-tegnila deželam, tega mi ni moči umeti. Nič ni dežel državi tako odgnalo in nič ni imelo hujših nasledkov, nego to vedno sezanje države v pravice deželne. Kako se pa sploh pod dualističnim pokroviteljstvom države in dežel pri mladini in njenih učenikih razvija dušno cvetje, nravnost in domoljubje , to je vsakemu znano. Z meden os ti na polji poduka je ravno tako veliko, kakor je je pri vsej drugi administraciji. Kmetijstvo je izključno deželna stvar, in dežele storé tù, kar se dá; a tudi tukaj ne more opustiti država svoje, kakor sem že rekel, sicer dobromiselne a vsekako nepotrebne gorečnosti, da koraka vštric dežel in z državno podporo, katero pa zajema iz deželnega denarja, delà dragocene gospodarske po-skušnje, katerih vrednost je dvomljiva, in vzdržuje na Dunaji ministerstvo za kmetijstvo, ki šteje 87 osob. — Stajarska si je naredila deželno postavo zoper hrosče (kebre) in druge škodljive mrčese. Zoper Kolo-radnega kebra, smrečjega lubadarja in trtno uš pa postave delà država! Kakošna čast za to mrčesno dru-žino! (Veselost na desni.) Resnica pa je, da kmetijstvo, vkljub tej dvojni skrbljivosti — državni in deželni — čem dalje tem huje peša in hira. Skrb za varnost osebe in imetja, tedaj skrb za mir, red in varnost v deželi, to je stvar dežele, in, spolnu-joč svojo dolžnost po ukazu države, vzdržujejo občine z mnogimi stroški civilne straže in ječe, oskrbujejo pognanstvo (sub), dežele zakladajo posilne delavnice in placujejo znamenite stroške za stanovanja žandarjev kakor tuďi stroške za pognanstvo. A tudi tukaj ima dvalizem dvojno firmo: lokalne ni državne policije, in tudi tu so zopet dežele, katerim pripada največ ono- rozni del takošnjih upravnih opravil. Kako malo plodna na tem polji je dvojna veljava države in dežele, dokazuje dogodek, da je v moji domovini nekega svetlega gosta in sorodnika cesarjevega oblegala ljudska druhal pet dni. (Klici na desnici: čujte!) Da so bili razsajalci izključno izmed liberalne, tedaj vladne stranke, in izmed tako imenovane mestne inteligencije (klici na desnici: čujte!), v katerih prid in pod katerih imenom se je hudo skrčila politična vo-lilna pravica proatega ljudstva, to jim ni moglo služiti v izgovor. (Klici na desnici: Čujte!) Toda, zavoljo nepri-jaznosti, katera se javi v viših krogih zoper kato-lisko cerkev in legitimni princip, in zaradi prijaznosti, katero gojé le-ti z onim možem zunaj naših mej, ki jez znanim svojim pismom druhal najbolj nahujskal zoper onega slavnega gosta, in, ker so doígo prej smeli časniki pred očmí gosposke zoper cerkev in njene bori- telje obžalovanja vrednim načinom a brez strahu huj- nem zboru, tedaj vpričo ljudstva, druga z drugo boju- skati (Klici na desnici: čujteÍ) mislili so lehko razsajalci jete. (Veselost na desnici.) za trdno, če tudi napačno dinem smislu. (Veselost na desnici.) le pokorni učenci da delajo v visokem vla- Bili so, se ve da, Ako po tej poti delovanje mnogih deželnih zborov ostaja brez znamenite koristi za dotične de- 7 da jim bodo deželni zbori nakladali čedalje teža bremena, tedaj , pa tudi žrtva sisteme, po kateri žele in bode najbolj zmirom obstajalo le v tem so se pregrešili in zavoljo tega postali nesrečni; a tudi __ g08p0ske se ne smejo grajati, kajti za-nje je, liberal- more reči tudi država o sebi, da je na svojem prilaste- nemu Dunajskému ministerstvu nasproti, bilo zelo ne- nem si polji pustila skoro vse nedodelano v nezadovolj- varno, proti liberalni stranki odiočno postopati, vsaj so nost ljudstev. popolnoma složne z gobasto Dunajsko vlado in s svojim Brez premišljenja se križem mesa vse in nemožatim hlepenjem po popularnosti pri nekaterih vlada rj i in vladanci so v najvećem neredu in z m es nj a vi. kratka rečeno, država in dežela admi- krogih ljudstva ter s svojim strahom pred strankami katere je vstvarila vlada sama ; (klici na desnici : resnično!) nistrirate in dajete postave za dežele ter rabite zato Vsega tega obžalovanja vrednega dogodka kriva je dvojni čas in trud z dvojnimi stroški, in poleg tega, naj služi tov poduk: kako ker nimate edinostnega namena, brez vsake vidne ko- vladna sistema, kateri nev arno Je 7 igrati se z ognjem revolucije! risti. Država in dežele slabé zavoljo tega nerodovitnega (Dobro ! dobro ! na desnici.) Ravno tak nesrečen dua liz em in ista anarhija dvojnega gospodarstva in v nasprotnem boji. Kakosno je denarno stanje države 7 no ; to je zcano. tudi vlada na polji p ostavod aj st va. _ I •• <4/ 1 l • Država in de- dežele in občine se pogrezajo čedalje bolj v dol- žela narejate večkrat ena brez ozira na drugo, in večkrat za eno in isto stvar postave za deželo, ki se po-gostoma križajo in največ ostajajo na papirji ter s svojo gove. Deželni, okrajni in občinski davki se vedno davki skupaj so cesarske davke skoraj že množé in ti dosegli, če ne že celó presegli. Kmetijski stan 7 ki množino motijo ljudstvo in gosposko. Država deía V8e živi in vzdržuje, na katerega se vse na- postave za dežele, katere, ko bi se bile obravnavale do- slanja in po katerem živi tudi obrtstvo f Je tične stvari v deželnih zborih. bi se znabiti nikdar skoraj popolnoma vničen in visi že na tenki niti. (Klici na desni: resnično!) Hiranje obrtstva je následek ne bile potrdile, zato jih ljudstvo ne sprejema kot dobroto, temuč kot tiranstvo. Lahko se tedaj umeje, zakaj ljudstvo trepeče pred njim in se boji vsa- hiranja kmetijstva. Pisarenje cvetè straŠan- 7 državnega zbora, ker že naprej vé da se bode kega storila njegovim občutkom, njegovi nravnosti in njego-pravicam nova krivica. (Klici na desnici: resnično!) Štajarska si je naredila postavo posilne delavnice zoper lenuhe, brž je pajnaredila tudi država tako postavo, in je tedaj s svojo postavo ono deželno kar ovrgla, ter s zamudo časa, v katerem seje dosegla stvar, prizadela deželi veče stroške, čeravno je ni prašala za to niti z jedno besedo. Štajarska je vpeljala za-se z neko deželno postavo nov deželni davek, do česar po ustavi ni imela pravice, neki drugi deželi je deželni zbor zoper dotično dolo- 8 k o selost na desnici.) Vse skoraj tretj i del ljudstva že pisari. (Ve- ísijonira, sedí in se posvetuje za dnevšioo (dijete), da, celó že šolski učitelji. (Veselost.) Štajarska redi v svojih posilnih delavnicah nad 300 kaznjencev in število le-teh se je v 20 letih pomnožilo za deseti del. Uprava je demoralizovana, sstrankarskega stališČa se obravnavajo javne zadeve in r a z-sojujejo; domoljub se izpostavlja splošni žalitvi brez vse obrambe, stranke ne prepričaj o druga druge, ljudstva si eno drugemu niso pravična. Prebivalstvo naše države se deli v manj- s i n o čilo državne postave prevzel ustanovo za pokoj-nine učiteljev v upravo dežele, in vlada je pridobila obema nepostavnima postavama najvišo sankcijo. In takih primerljejev bi se naštelo še lehko mnogo. Sicer pak se ne more za zlo jemati deželam, ako trpi 7 7 ki delà krivico, in pa v večino? katera krivico a nikogar ni ki bi storil temu konec. Mi ži- vimo v onem znaném strašném časi, v katerem ni ni- kacega sodnika na zemlji. Državna in upravna sestava je nenaravna politična spletkarija; država hodi po berg- si katerikrat, ker država vedno seza v njihove pravice ljah, ju v t ct u i u c* iu c* o i u * * " ? " * & 4 ^ > tudi nima vsutega žita, in ki klopoče silnim vzamejo prostost in tudi od svoje straní posežejo v hruščem, akoravno nikomur na ko rist in ni- 1 w « « . • \ rf i p • » • 1 i / __ in vladina mašina je malin ki gre državo. (Veselost na desnici.) Zavoljo pomanjkanja lastne komur na veselje. (Veselost na desni.) Vse gre eksekutive sklepajo deželni zbori o državnih gosposkah koncu, ljudstva blagostanje, ljudska nrav- političnih in pravdnih gosposkah), da! celó o mini- nost 'm domoljubje. Misliti bi se utegnilo , da dr- stru, kateremu naročajo izvršitev svojih postav. Se li še kje na sveti nahaje kak ljudski zastop brez samo- zava vlastně eksekutive ? Kaj tacega je bela vrana v Avstriji! Državni zbor od svoje strani pa zopet krevsa uck v a« ki poštuje sama sebe, se bode trudila, takim ho- matijam v pravém času priti v okom, a namesti tega obračajo se na Dunaji brezčutni v stran in se ne ozi- brez -j- * — —" * — —— -'"j-------i— —i---— - • — raj 0 un ^čtiuaiuc u iv u 11 o i u o ^/u u o «o i«u , ici ogovora od merodajnega kroga čez deželne zbore 8e drži že 15 let samoglavo ustave , ki je sezorila vsa na žalostné okoliščine po deželah ter že njihovo kompetenco zdaj razširjajoč zdaj zopet krateč, ona zoper katera se mora vperati in vperati deveti kar pa ga drugače zopet ne ovira, da svojih lastnih po- jazne deželne vlade, brez vodnika in tje omahnjejo in hirajo, in katerim, čeravno so z dotičnim deželnim gospodom oblastniki in lastniki dežele, država vendar o svojim gospodarstvu v deželi niti odgovora noče dati. Obe deželni vladi, državna in avtonomna. Dunajska vlada. (Dobro! dobro! na desnici.) Predsednik (seže govorniku v besedo.) (Konec prihodnjič.) delate, ena brez vednosti druge, postavne predloge za deželni zbor, da se potem tudi v dežel- Mnogovrstne novice. * Kako velike stroske prizadevajo v našem cesarstvu fokojnine oficirjev, kaže državni proračun za prihodnje leto. Zbolela sta mi dva otroka ob enem „auwcia om mi uva unutvčt uu enem, zdravnik je zapisal zeló draga zdravila in hotel sam tudi plačan biti. oder Denarja nisem imel, kaj sem hotel? Sel sem V/KVU y vv j J/.V.V.W»." j/.i^v^-jv UUOi - - n, Oiaii B Ir^J 111 Uil 1 Po tem proračunu ima Avstrija-Ogerska 330 ge- jaz in žena, na menjico podpisala. stari gospej in dobil denar, ko sva se oba i « neralov v pokoji (penzijoniranih), med njimi 39 feld- zeugmeistrov in generalov konjikov, med katerimi vsi dobivaj o po 4 do 5000 goid. pokoj nine na leto drugi pa po vec kakor 5000 gold. Podmaršalov v pokoji je 129, generalm aj orj e v pa 182. Za pokoj- yy yy yy 77 Kdo je imel menjico v rokah?" Stara — gospa V se pri nji li avj. j ^ * y — v - j ~ • ------r ---J jo \xa>i7 77 Ali je izročila menjico res doktorju?" Tega ne vem. Najbrže ne, ker je obljubila poča- kati do ene popoldne. ze 7 Več mi mož ni vedel povedati. Vendar me je to kar sem od njega zvedel, pripeljalo na čisto nove vanje Ali ni to znamenje 7 Eisen" namerava strašno vojsko v Evropi? misli. V stanovanji umorjene vdove nismo našli nikjer nobene menjice, nobenega zapisnika dolžnikov, katerih * je vdova mnogo imela, to je bilo obče znano. Kaj, ko Parizu se je 8. t. m. 8 oseb podalo v balon, bi bil imel njen odvetnik vse to vrokah? Tega moram delali znanstvene poskušnje. V višavi 230 metrov, najprej zaslišati, morda od njega zvem kaj natančne- da kacih 80 sežnjev, se razpoči balon in vsi z balona pa-dejo na zemljo, pet hudo ranjenih. jega. Pišem toraj sodnijsko povabilo do njega in ker je blizo stanoval, pride že čez pol ure v mojo pisarno. ga Vi ste bili odvetnik rajnce vdove Reberjeve? Zabavno berilo. prašam po navadnih sodnijskih običajih. „Da, V ze 15 let." sodnijskega življenja- Po spominu skušenega starega pravnika. 77 Vam je tedaj gospá vse zaupala, vam so bile znane njene barantije z denarjem?" „Znane, toda ridične pomoči potřebovala. toliko, kolikor je pri tem moje ju- Spisuje Jakob Alešovec. V. Mati ga izdá. (Dalje.) Samo po sebi se razume, da sem brž napeljal vse niti, da bi vjel hudodelnika ali našel vsaj sled njegov. Žandarji so se razšli na vse kraje, po mestu so bili 77 To Je 7 vi ste stoževali posojila od dolžnikov niso hoteli ali ne mogli plačati?" 7 ki 77 svèt." Da, tako je! Tudi me je sem ter tje prašala za „Na ta način ste imeli mnogo posla in znano vam mora biti veliko število dolžnikov njenih, bivših in sedanjih. razposlani brici; vrh tega sem poslal brž jezdeca do prve telegrafične postaje (mesto áe ni imelo take) ter poklical k sebi vse sosede vdove. Ali od teh nisem druzega zvedel, ko da so videli okoli desetih dopoldne „Precéj veliko jih je, toda vseh se ne spominjam, ker je vdova vsako leto račun poravnala in potem so se spisi tirjanih in rubljenih dolžnikov vničili, to želela." Imate vi morda od nje kake menjice ali kak za- ker je ona 77 priti iz hiše nekoga, za katerim je pa dekla zaprla. Pozneje se vrata niso več odprla. Ker so vsi rokodelci, ki so imeli nasproti hiše svoje delalnice, pritrdili, da so pisnik dolžnikov < )7 Nekaj menjic za iztirjanje mi izročenih imam } namreč kar sem jih predvčeranjem od nje dobil. Včeraj dobro videli deklo za onim človekom zapreti y ni mogel na-nj nikakoršen sum leteti. Vendar sem sklenil zve-deti za-nj in tudi njega zaslišati. ob dveh bi bil moral zopet k nji, ker je več menjic iz-teklo. Zapisnik letošnjih pravd pa je v moji pisarnici." 77 Prosim , da mi ga še danes pošljete j V ce Že drugi dan pride pa ta sam meni 7 ker mogoce. Menjice nekega mizarja za 50 gold., ki je včeraj iz- zasližanih rokodelcih zvedel, da ga sodnija išče. Bil je l* P° tekla, nimate?" to mizar R. ki je povedal 7 da Je šel vdovi prosit je še mesec dni potrpljenja za 50 gold., katerih ne more 7 77 77 Ne! Morda bi jo mi bila včeraj izročila." Ali v _ se že plaČati, at/i uiu jc ůcuoi a uuibia, uv vju i/uuiv jja» jc dalje Časa bolnih, tako da zaslužek nikakor ne za- ker mu je zena zbolela dvoje otrok pa je pisma in menjice? vam je znano, kje je umorjena hranila dolžna u dostuje za najpotrebnejšo hrano in zdravila. „ » omari, ki stoji v kotu. Tam je imela tudi dvoje knjig, v katerih so bili zapisani dolžniki." „Vdova je gotovo obljubila čakati vas?" vprašam. „Kaj še, gospod", odgovori britko, „pri nji ni bilo ko J« 77 77 Denarja tam ni hranila?" Le nekoliko, kar je sproti potřebovala. « nobenega usmiljenja. Se poslušati me ni hotela (Dalje pribodnjic.) SVOJO silo. SOJLlAOCll/l U1L> Ail. UULVjiCl) , Ob eni popoldne denai", gré menjica ob dveh po doktorji (i sem jel tožiti rekla kratko, ,sicer sodniji." „Menjica? Ste vzeli denar od nje na menjico?" Da! Zapisal sem 50 gold., dobil pa jih 40. Za koliko časa?" „Za en mesec?" „Kako, da ste pri tako slabem zaslužku upali si plačati take grozovitne obresti?" Naši Gorici 18. dec. 11 Spet nič dobrega. Preteklo » y7 12 je 14leten postopac soboto ubil I91etnega stavca Majlingove tiskárně Bila sta se nekaj dni pred zbesedila — ker je M. stavca nek Martelánec, Fr. Visini-a. večkrat psoval — .u uavu.v«^. in surovega potepuha, prismolal je M-u klofuto dobro in V. naveličavši se psovk sitnega zasluženo. M. se zaroti zoper V-a in caka ga 11. t. m. županček misli za „vogelfrei" , hipoma veliko priljuh-vkljub hudemu mrazu do 10. ure v noó blizo njegovega ljenost pridobil. doma. Ko gre V. memo, zažene mu M. opeko (ali stresni Bizovika 20. dec. (Cttalnica naša) je imela vče korec) v obraz, izbije mu 2 zoba in ga tako omami y da raj popoldne svoj občni zbor, v katerega je prišlo pre- se zgrudi na tla. S tem ne še zadovoljen , cebá ga v cejšnje število njenih družbenikov. Začel je zbor gosp najnevarniše dele života. V. Je y imel še toliko moči, da se je vlekel do bližnjega doma, ali mrtev; rane so bile vse hude. nas vznemiril tako, da se časniki, in sosebno podpredsednik z nagovorom, v katerem je mjloval pre-čez 24 ur je bil zgodnjo smrt čitalničnega predsednika gosp. Stefe-ta, in kar Ta uboj je ljudi pri dalje kazal na ugodni stan te najmlajše čitalnice , Isonzo", je potrdil tudi sklep letošnjega društvenega računa togotijo, da je mestna mladina nižih stanov tako zane- se ne konca s denarnim polomom, ampak vkljub temu, marjena, da počinja že take reči. In res, če se ne mo- da si je čitalnica omislila dragoceno zastavo, ostane v tim, imamo v našem mestu okoli-600 za šolo sposobnih blagajnici vendar še par goldinarjev gotovine. Potem je pa ne všolanih otrok. Ti se klatijo brez posla po uli- bila volitev novega predsednika, za katerega smo si enoglasno zbrali gospoda Fr. Kadil nika, blagajnika zgledni naš zavod za zanemar- banke „Slovenije'1, iskrenega rodoljuba, ki je že po cah ; njihova surovost, spridenost in predrznost je grozna. B H^H BH H I H| na to, da bi se jene dečke in mládenče zvekšal, da bo moč sprejeti smrti gosp. Štefeta nam bil na pomoč v marsikaterih va-nj vec zanemarjencev. To je vse prav, ali moj zadevab. Z veselim upanjem stopimo pod zastavo našo; terum censeo" je: Kar je liberalizem pri omikancib, „za vero, dom, cesarja to je pri izvira vse ; nižih vrstah ljudi živinska surovost; iž nje v novo leto. Ljubljane. današnjem listu priobČimo po zlo. Dober zgled, ko bi ga dajali omikanci, stenografičnem zapisniku govor poslanca Hermana v zdal bi več, ko vsa policija. Vendar pa naj bi policija Dunajském državnem zboru 6. dne t. m. skrbela za to, da ne bi noben mlad potepuh pohajal ko se ulicah; in tistih zbor o v naših „ m u lov", *) ki jih po vi- je raz- klasičnem tem pravljal proračun za prihodnje leto. govoru dokazuje on, da vseh nadlog, ki dandanes tarejo ? «.«v*.* « ~ vr. v . , j j-" • - © ~ • ; ------j " 7 — ---------o» ~ —>----------j dimo sosebno v predmestjih, naj bi mestna gosposka Avstrijo, je sedanja vladna sistema kriva in kar se nje ne trpěla. Sinoči se je v prvo izkazoval v našem in gledišči mladi hrvaški umetnik-violinist Krežma, in sicer med akti italij. gledišne igre. Ljudi je bilo drži. Vsestransko skušeni mož pa se ne sprehaja samo v razodevanji in grajanji tega , kar je gnjilo in krivo pri nas y ampak on ob enem razlaga y kako naj se na vse polno ; zadovoljnost in navdušenost občna. in 30. t. m. bo Krežma svoj koncert ponavljah Nocoj Dne 30. decembra bo imelo naše pevsko društvo ,,Slavecu prvo svojo produkcijo v podporo ubozim kandidatinjam za učiteljstvo. Sprožil je to misel deželni šolski nad- prihodnjega leta. vseh stranéh pr'edrugači sistema, da se Avstrija reši pogube. Naj čitatelji naši sami beró, ali prav sodimo govor Hermanov ali ne. Deželni zbori se začnó že sušca meseca zornik mraz K1 o d i č. Par dni uni teden smo imeli hud Prečastiti knezoškof dr. Pegačar se je pre- 40 do — 5° R. — in to je za Gorico veliko), tekli teden podal na Dunaj , da stopi v zbornico go- zdaj se je vreme udobřilo (-f- 5° R.), samo oblačno je. sposko. Snega po bližnjih gorah ni nič. Grofa Cbambord-a (Iz seje deželnega odbora 18. decembra.) Namesto ni se v Gorico; ne vemo, zakaj ne. Senožec 19. dec. (Poslano.) Gosp. Francetu županu in c. kr. po umrlega Brezniškega župnika Lovro Pintarja se izvoli za okraj nega šolskega svétnika za Radoliški okraj žup- Doies-u, Hrenovskemu nik Janez Saj 0 vec iz Mošenj. Predlogu deželnega star ju v Dilcah. Ko je cestar za sodnijski okraj »jega mu Senožeče 6. dne t. m. v Vašo hišo přišel, niste neotesano sprejeli pred mnogimi pričami y tudi naročili ampak šolskega sveta se pritrdi, da se v proračun normalno- šolskega zaklada postavi 1500 gold, za učiteljske remu- neracije za podučevanje v kmetijstvu v nadalje- y naj meni pove y da sem jaz preteklo leto pri nekem kidanji snega Vas za znesek 30 gold. — in pri oddajanji nekega cestnega kamenja pa deželno kaso osleparil. Jaz Vas na Vašo županijsko dolžnost tu javno opominjam ter izrečno tirjam, da me zarad omenjenih sleparij pred rednega sodnika pozivljete, sicer ostanete nesramen obrekovalec in nepoštenjak. valnih ljudskih šolah. Duhovniku v Podkraji se o iz Prage v Gorico, mudil dva dni v Ljubljani Zaticine 18. dec. Josip Zelen načelnik Senožeškega cest. odbora. Novice" so ob svojem času povedale, da je župan Hanff iz Hudega v domišljeni omnipotenciji našemu kaplanu silovito pograbil prosto-voljno biro ter ga Zatiški sodniji v preiskavo iz- po predlogu deželnega šolskega sveta dovoli remunera-cija za prostovoljno podučevanje šolske mladeži. Slavnoznani pisatelj slovanski dr. Kap per se je přetekli teden , potovaje s svojo soprogo za zdravja volj Naj izvr8tnemu možu podnebje Goriško milo bode ! Božične počitnice za gimnazijo in realko se po ukazu ministers&em imajo pričeti 24. dne t. m. in trajati do novega leta; za pustni ponedeljek in torek ne bo počitnic. Prvo polletje se ima končati 12. jve-čana, drugo polletje pričeti pa 16. svečana 1876. Zmi- rom tedaj kaj novega 1 ročil. 13. dne t. m. Ie bila tu sodnijska preiskava, ki (Krasna velika slika „Jugoslavia") 7 ki J° J® se je s tem končala , da po nedolžnem zatoženi kaplan je bil na podlagi c. kr. dvornega ukaza od leta 1787 nekrivega spoznan. Dr. Julij Wurzbach je krepko zagovarjal pravico kaplanova in bode zdaj v imenu njegovem župana iz Hudega to žil zarad prestopka službene oblasti. Prav se mu zgodi Kočevarju, da bode vsaj drugekrat, ko bi ga zopet mikalo „sodnika delati", se spomnil pregovora: „wárst nitaufeg'tiegen, wârst nit obeg'fallen." Gosp. dr. Wurzbach pa si je z možato brambo pravic tistega stanů, katerega že vsak nemčursk slavni naš mečen, prevzvišeni škof Strossmayer za 12.000 gold, kupil in veledušno daroval jugoslavenski akademiji v Zagrebu, je gosp. E. F. Bothe, lastnik Za-grebške umetniške dvorane, dal v manjši podobi (33 palcev široki in 24 palcev visoki) natanko po izvirniku v tisku z oljnatimi barvami (Oehlfarbendruck) posneti, da si jo tudi manjpremožen rodoljub omisliti more. Cena tej sliki je 20 gold., kdor pa želi sliko v krásnem po * „Muli*' ali „monelli'6 se kličejo v laških mestih ^Vj KJ A A U A J V to V ^ VAVA« y U.U VI M» «VIA UAAJJkV/ T u «. va v k« v m« L zlačenem okvirji, plača za okvir 15 gold., skupaj tedaj 35 gold, na enkrat ali pa tudi v mesečnih obrokih. Gosp. Edvard Gorenec v Zagrebu je agent in po-oblaščenec Botheove umetniške zaloge. Slika mlađi poúlični pohajači. Pis. moj-z e- dinjenje Jugoslovanov. Krešimir, Dušan in stersko delo Salghetti-Drioli-evo, predstavlja Simeon, kronani vladar ji Hrvatske, Srbije in Bolgarije vstali so JZ grobov 9 da v bratinskera sporazurnljenji iz- Grabrijan. zakonika Cigale, profesor Einapieler in dekan vršijo veliko delo zedinjenja svojih narodov. Boginja Sloga, v podobi prekrasne de voj ke, posreduje to delo. (Občni zbm je prihodnjo nedeljo 26 t. m. ob 11. uri dopoldne. Program je: povzdigneno roko kaže duhovom jugoslavenskih sepa- predsednikov. 2. Poročilo tajnikovo. I i n m-* U 1 T i% r« a r\ 1 n rr 1 i A U r] n ' rv Kl a n ^ A1 A %-v n a r ] « ^ ^ ^ i ^ I /I U__________! ______i.: c l. Nagovor Poročilo v e sednika ratistov kip „J u g o s I a v i j e", da prisežejo na edinost. gajnikovo. Nesloga in prepir naj sta na veke pokopana, top in m naj pocivata in sreóneja příhodnost naj procvete. Se več druzega predstavlja interesantna slika : Mi omenimo Posamezni nasveti. Volitev: 7 blagajnika 7 15. odbornikov. bia- pred- v Od bor čitalničin. (Citalnična beseda) v nedeljo bila je zopet prav toliko, da opozorujemo tudi Siovence na ta iz p a- lepa in dvorana v vseh prostorih polna. Nas pevski zbor, danes v polnem številu pričujoč, pod vodstvam g. Stockelna je z dvema novima pesmama razveselil občiu- triotiškega in um et niškega ozira odlični umotvor. (Zgodovinska crtica o ranjkem našem Fid Ter- pincn.) „Učiteljski Tovariš" piše v poslednjem svojem letoškem listu, da je ranjki Fid. Ter pi ne dobrotoik s tvo : ; ,Slo ga u Je ime Hrvatska" drugi Tovačovskega, „živila prvi Zajčevi, posebno impozantni. Nav bil tudi mlađemu pesniku Antonu Umeku Okiškemu. dušena pohvala je donela gospodom pevcem. Gospoda Spoznal ga je bil po Gutmanstbalu, in daroval mu še dijaku iz svoje papirnice mnogo pismenega papirja, in iz svoje papirnice mnogo pismenega papirja ko mu Okiški v spomin posije ,,Abuna Solimana", daroval mu ga je spet nekaj, češ, naj napiše na nj veliko Miiller in Stockl odlikovala uai na goslih, ta na glasoviru, sta se v pieci iz opere „Rigoletto", kateri sta po živahnih dobro-klicih dodala se jako prijetno fantazijo pastorale od Singelèe. Siocklnov lepo zloženi peterospav lepoga m prida! 3. listopada 1863. leta na Fužinah last- 97 noročno spisane te-le vrstice : Mila tvoja struna Devi" so gospá Odijeva, gospici Piskarjeva in Namre-tova in pa gospoda J. Paternoster in Stockl tako izurjeno 7 peli da Razgrinja Večnemti Altar i Poje čast Abuna 7 bilo občinstvo rado ga slišalo še drudi pot. se igrica „Ženski jok" ni v vsem tako gladko izvršila, kačor se je od naših v dramatiki izurjenih go Da Za vérne je prav rajski dar. In kakor da se velečastitemu domoljubu bilo zdelo , da je povedal še premalo, spravi se stari Fidel ki je mnogo Vodnikovih pesem iz pameti znal kazala spej in gospodov pričakovalo, kriv je bii čitalnični pretesni oder. (Slovensko gledišče). Zabavna vesela igra „Ogenj ni igrača" se je pičlemu številu poslušalcev vrlo dobro 1 lUvij r\i j v uiuw^u v i/ u u i in jih rad se spominjal, še enkrat na Pegaza ter zápoje: à ko v o in Pohvaliti nam gre posebno gosp Stvar nik in U meh. drugi bili pridni. U mek se pišeš, Um velik teb7 dam ; Umnost pa išeš Z umom si sam. Pri tej priložnosti tudi „Novice" priporočajo letu, bomo videli na odru šaljivo gospico Pod kraj Ko cei ja, da si so tudi skoro vsi torek 28. t. m., zadnjikrat v tem Čevljarska jv/ * iuuit uc% vui u oc%ij i v vj IgrO ^vgvijaioivci v kateri bo zopét gospod Kaj zel na svo- ucenca << 7 jem mestu. (Odprto pisemce )iBrenceljnovima naročnikom!) Uči Gosp. Alešovec nam je je že došlo vprašanj: poslal sledeČi oglas: rri icj priiu&uuim mui „jl^uvkjc pnjjuivv>aju ,,vjv,»- jts z.« uosiu vpias<*uj; zakaj „Dieuuoijua " z teljskega Tovarša", pošteni list za šolo in dom, kateri dolgo ni bilo in ali ga sploh več ne bo na dan. Mnogo mi Brenceljna" že tako Na jako na šolskem polji že 15 let hvalevredno deluje in êiten konkurent tisti koteriji, ki v „Laib. Schulzeitung" lansko leto že zaostal „Brencelj" in na svitlo přišel taka opravičena vprašanja odgovarjam to-le: Zakaj je po komandi viših krogov . ,,-----~-----------O um " * ' za plačilo propagando děla v 15 številkab, temu vzrok bil je to, da že do za novoversko ljudsko šolo in ustavoversko učiteljstvo. lanskega leta sem imel dobiti od naročnikov čez Dolžnost je tedaj vsacemu rodoljubu in osobito vsacemu gold. Upal sem 9 da mi doide vsaj nekoliko te zaostale učitelju , ki pravo korist šole više stavi nego prijazni naročnine, al upanje moje splavalo je po vodi obraz današnjih kormilcev, da duševno in materijelno je je malo več ko nič. reči in prišlo novem letu sem dobil toliko učiteljskih nove naročnine od zvestih naročnikov in rednih plače- številk. ki niso bile zasežene. in mislil nada* podpira , Tovarša". Poleg šolskih stvari je „Učiteljski Tovariš" v preteklih letih prinesel valcev, da bi bil mogel ž njo izdati kakih že lepo število temeljnih slovstvenih razprav, životo- Izdal sem jih piSOV iiiU. , t««. ť1— ^-----1 — tudi za prihodnje leto napoveduje, da bode poleg glav- goče redno. Al prične se doba konfiskacij ; slovenski nih šolskih predmetov opisoval P. Marka Polili na listi padali so kakor snopi pod koso in sicer še celó itd. česar priča 12 „Jezičnikovih" letnikov. In 9 ljevati ž njimi, Če ne popolnoma, pa vsaj kolikor mogoče Valentina Vodnika. „Učiteljski Tovariš" in pa izhaja Milieu za celo leto » taki in 15. dan vsakega meseca m veljá pri R. 9 ki so b li prej varni državnega pravdnika. Ta X V^GIV/ ICIU ^ gold., .v,«. - Priporočaje „Učiteljskega Tovarša" dodajamo tudi UJCOCV« , lil vcijcií pi* USHU3L iUO J1 za pol leta 1 gold. 50 kr. zopet přikaž ostrost me je osupuiia. Kaj pomaga, če se „Brencelj a t sem si jel misliti vsaj ne dalje nego do Ahčinovega koša. prida Naročniki nimajo priporočilo „Vrtca", mesečnega časopisa s podobami 0d tega nič, jaz pa trud in velike stroške, katerih mi za slovensko šolsko mladino, ki se je z lepo izbrano nihče ne povrne • - - - Da bil Brencelj", ako bi bil tak tvarino svojo v preteku 5 let prikupil svojim krogom kakor je bil in kakor mora biti satirični list, mahoma tako, da pogumno nastopi v prihodnjem letu šesti svoj zasežen, tega sem se našlo oreoričal, videvši. da so bili tečaj. Cena mu je za vsako leto 2 gold. GO kr. za pol leta pa 1 gold. 30 kr. (ObČni zbor Matice) bode 11. dne januarja kor program tega zbora v današnjem zaseženi celó članki taki dolžni zdeli. 9 ki so se meni po vsem ne Ka- listu kaže, izstopi se Neslanega kropa, kakoršen bi se naši po- liciji morda nespodtekljiv zdel, pa nisem hotel prodajati po svetu. Po vsem tem pris sem do sklepa 9 da .Ie Ker najbolje, ako se „Brencelj" za zdaj potuhne in čaka vsled Matičnih pravil zdaj 8 odbornikov. po omenjenih pravilih iastopivši odborniki zopet morejo voliti, pa so tudi na vsako stran vredni, da se zopet izvolijo, zato mislimo, da ni dvombe pa tudi želimo, da večno! — Za seda j , dokler ne bo prijaznejega sohica ugodnejše dôbe, ko ne bode slovenskih listov več tako Sibiriška slana jemala, kakor zdaj ; vsaj nič ne trpí enogíasno voljeni stopijo zopet v odb>r gospodje: prof. Mam nadzornik Solar 7 prof. Pletérônivk, ravnatelj Praprotnik, Žakelj, vrednik državnega ; prof. nam Slovencem to. je dan toraj Brencelj" ne bo mogel redno ? 9 9 ^ o dvakrat na mesec, izhajati, ampak letal bo n% kedar in kakoť mu bo mogoče. Tisti naroô* # niki, ki 30 že naročnino plačali toliko, kolikor jih je plaćanih, drugi pa naj se naročé naprej, dobodo številk nad glavami diploraatov Ruski in Avstrijaki vladar zé na a 24 številk po navadni ceni drugače zdaj iía o zadevah ustajnikov na Turškem ua u , i ú «11 ÙT aiv i 4ia jju IIU v HUIII vvui } m H^HW ni niogoèo, l'a inesec jih pride še toliko skup, kolikoi Nemčija. Tud zvezda Bismarkova se otem nuje; če jih gosp. Ahčin ne vtakrre v prežon, visih davkov trikrat ga je potlačil državni zbor: o predlogu se bo dalo Slednjič prosim vse naročnike, naj prizanesó, Če 9) Bren- za zdaj ne bo mogel toliko osoljen in opopran biti f o predlogu ostřejše kazenske postavo m o programu co lni ne. Iz TurŠkega bojiŠča. Zdaj ni dvoma več, da se celj" kakor bi on sam in častiti naročniki ž njim želeli; one be ustaja vzdržala Čez zimo. Ykljub mra&u je slišati nepreneboma o majhinih praskah, pri katerih večidel na dolgu, pa, ki 30 do 1. julija lan skega leta še kaj prosim, naj pošteno storé svojo dolžnost, da tudi jaz ustajniki zmagujejo; zlasti velja to o Hercegovincih morem storiti svojo. O meglenem sedanjem političnem Vodje Bosnijakov so imeli 18. t. m. veliko skupščino } vremenu biti še v vednih denarnih stiskah, a imeti to- v kateri so sklenili turskih reform nikaker ne sprejeti liko denarja zunaj pri ljudéb, — tega pač še „Brencelj." ter bojevati se do zadnjega moža rajši, nego da bi pri neakončni svoji dobrovoljnosti ne more prenašati. t ter bojevati se do zadnjega moža rajši prišli zopet pod Turka nazaj. Za glavnega vodjo so izbralisi našega Hub may er ja, Petru Karagjorgjeviču vrednik in izdajatelj „Brenceljna". pa so ukazali v 8 dneh pobrati svoja kopita, ker nočejo • w w w • . # # +M %T w t \ď Jak. Aléšovec čala obr Novicai lz Dunaja » domaćih in pluji i) dežel. Zbc poslancev je v soboto kon P V za prihod leto in po alanci so se podali domu na božične praznike, menda ostanejo do 10. januarja. Kaj pa prinesó seboj? nič več ž njim opraviti imeti. Na ta način so se čete, ki so bile prej tu raztrešene, zedinile v močno celoto. Turki so po vstajnikih, boleznih in zimi zgubili jako mnogo ljudi, zato, kakor se telegrafira „Politiki" s Carigrada, hočejo v Mali Aziji nabrati 100.000 novincev ter tudi od Egipčanskega kralja in Tuniskega beja žalite-vati vojakov na pomoč. Tedaj se Turčija na vso moč Nov dolgove in nove n davke prinesemo neki poslanec v glavni debati. Čedalje veči deficit „ rekel na noge spravlja. cis K 9) Glas Crnogorca" zavrača vse one novice m tr Ako se kakor pr pravi po se zadnji cas o Črnigori t ki 80 aadu pozna deblo dobra ali slabo, tedaj vladna sistema duje, da Avstrija ni i tu in tam tak sad rodi, gotovo je pisk Imeli i po svetu trošile. On pripove- Crnigori odtegnila beguncem na bomo iliko o glavni proračunski debati še katero po vedati, kakor tudi o razpravi specijalni, danes povemo le še to, da je s precejšno večino gl minist t k m e ti j s t za potrebš zdatni znesek 530.000 gold. Med poslanci, m ov# i zoper ta predlog, se nahajajo pa tudi Dež m kmeti jstva pribori lo ki glasovali ) dr Schaffer in dr. Zup Zbornica gosp oak vala načrt glasovite Wildauerj je v pondeljek obr pomoči, ampak jo le zmanjšala, da pa vsled tega prijateljstvo med njima ni manjše. Ravno tako pravi, da so poročila „Pol. Corr." o nekem sklepu ustajnikov : poslati do Evropskih velikih oblasti z že znanimi peticijami popolnoma izmišljena, prav kakor to, da mislijo vstaj- niki napraviti deželno vlado z Ljubibratičem na Čelu. Skoro vsi veči listi piŠejo, da je Rusija že gotova z ultimatumom zarad reform, katerega bo v soglasji z Avstrijo in Prusijo podala Turčiji. postave šolsko nadzoratvo. Izvratno načrt, rekši. da ne knez Czartorii sk pob ta 19. zapisnik doneskov za dr. Costov spominek » pada v govorila sta proti njej tudi H področje državnega zb ora asner in minister Stre > .1 pri glaso za katerega ao darovali goapodje: Josip Sancin iz Ricmanjev bilo je 34 glasov za njo, 3i proti R0bič, administrator na Šenturski gori njej (med katerimi tudi glas knezoskofa dr. P og a č a r j arlamentarnem pravilu bila pokop ; ) iz in tako ta postava po bornica gosposka ima pred Božičem še Bele Kostanjevici Kostanjevice gold. gold. ; Ivan Leajak gold, gold. > 9 Simon Franjo 9 župnik v par sej, da tudi ona dožene proračun za leto 18 é G v Za gotovo se 9 da ni nikakoršne nade več Žitna cena za železnico Predelsko, zoper katero nister iz strategicnih ozirov. tudi voj mi Rusko Petrogradu so unidan pri svečanosti 5 a, 31; v Lj ubijat i 18 decembra 1875. Vngán v novem denarji: pšenice domaće 5 fl. 20 banasha ki J Jurija posebno češtili našega nadvojvodo A 1 b r e h t 3 Ô. 10. soráice 4 fl. 10. rii 3 fl. 10. 9 iečmena 2 fl. 50. Ruakemu domu posebno priljublj Morebiti se 90. proaa 2 ft. 40. ajde 3 fl. 30. ovsa 1 fl. Krompir 2 fl. Vabilo na naročbo 93 Novic » za 1876 ■ leto ■ Narocnina ,,Novicamc 4 ostane a v tiskarnici prejemane za celo leto v ,, „ za pol leta v „ „ za četrt leta kor je bila dozdaj : gold. po pošti pošiljane 4 gold. 60 kr. 11 n po po V 11 91 11 11 11 40 kr. 30 kr. Za pošiljanje na dom v Ljubljani za celo leto se plača 40 krajc. Naročnina se pošilja Blaznikovi tiskarnici v Ljubljano in to najceneje po postnih na-kaznicčih (Postanweisungen), ki se dobivajo pri vsaki pošti in veljajo le 5 krajc. Oastite naročnike prosimo, naj liitijo z naročilom, da brž prvi list v redu dobijo. ! Vredništvo. Odgovorni vrednik; Alojzi Mnjcr Tisk in založba ? Jožef Blaziiikovib dedicev v Ljubljani.