vam ključ do zveličanske narodne omike.“ A. M. Slomšek.
Izhaja vsak drugi četrtek. Naročniki „Slov. Gospodarja" ga dobivajo zastonj. Posebej naročen velja s poštnino vred sno krono za celo leto. Posamezne številke veljajo 4 h. — Naročnina se pošilja na upravništvo „Vašega Doma" v tiskarni sv. Cirila v Maribora. — Za oznanila so plačuje od navadne vrstice (petit), če se enkrat natisne, po 15 h. dvakrat 25 h, trikrat 85 h.
Kmečke zahteve v drž. zboru.
V	državnem zboru so so združili vsi kmečki poslanci v) eno veliko kmečko zvezo, li kateri je doslej pristopilo že 203 poslancev,'torej nadpolovična'večina vseh poslancev. V tej zvezi imajo naši' poslanci velik vpliv. Cel Slovenski klub je združeno pristopil tej zvezi, od liberalnpga kluba jih pa ni zraven niti polovica.
V	načelništvu so trije slovanski poslanci, mod
njimi Povše, nemška poslanca sta dva v načelništvu. Poslanci vsake dežele so izbirali med seboj( v posebno posvetovalno komisijo po enega poslanca. V tej komisiji zastopa slovensko Štajersko poslanec Roškar. Program proste zveze kmečkiji poslancev se glasi tako-le:	\
Poljedelstva razmere so vedno slabše in težavnejšo. Kmečki pridelki nimajo primerne cene, konkurenca ogrskih in drugih pridelkov je vedno silnejša, pomanjkanje! poslov in delavcev raste, davki in pristojbine so že neiznosne, vojaško in druga bremena tarejo mala in srednja kmečka posestva*! Zato pa rastejo in se množoi tudi dolgovi kmečkih posestnikov. Zato pa je dolžnost vseh poslancev, ki zastopajo kmečke občine, da posebno zagovarjajo kmečke koristi.
Poslanci morajo zahtevati, da se varuje in pospešuje poljedelstvo pri trgovinskih pogodbah, pri izvažanju poljedelskih pridelkov, posebno pa živine, z dobrimi napravami proti kužnim boleznim, z zadostnimi prometnimi sredstvi in ugodnimi! tarifi. Pospeševati se mora živinoreja,' posebno konjereja, organizacija zadružništva, izboljševanja zemljišč, nujno uravnave voda itd.
Da pa dobo kmetje novo veselje do dela in1 so jim zagotovi obstanek, morata vlada, in parlament najpreje poskrbeti, da se polagoma znižajo in> odplačajo. kmečki dolgovi. Preurediti so moPajo davčni, pri-stojbinski in brambeni zakon primerno kmečkim razmeram. Ustanoviti se mora državna zavarovalnica za delavce, posle in kmečka posestnike za starost, onemoglost in nezgode. Preprečiti1 se morajo karteli, ki so škodljivi poljedelstvu.
Posebno važno je tudi, da bode nova. pogodba z Ogrsko varovala avstrijske koristi splob, posebno pa poljedelske. Pospeševati sei mora kmečki pouk, posebno pa v nadaljevalnih šolah na deželi. Kmečki stan tvori še* vedno nad polovico prebivalstva. Zato je dolžnost države, da podpirajo poljedelstvo, ki jo njen najmočnejši steber. Podpirati pa se mora tudi obrt, industrija in trgovina, da se, sploh izboljšajo razmere v državi in socialdemoklracijta izgubi tla za svojo agitacijo.	1
To jo, namen kmečke proste zvezo, v kateri so se združili poslanci vseli strank in narodnosti, da združdftii in edini zagovarjajo vse želje, zahteve, predloge in nasvete v korist poljedelstva.
Predsednik gosposke zbornice.
X /Pi '
Knez Alfred VTlndisch-Oraetz.
V avstrijski gosposki zbornici je bil izvoljen za predsednika knez Alfed Windisch-Graotz. Knez je rojen 1. 1851.
Domače novice.
š Dekliška zveza, v Gornji Radgoni. Dragi „Naš Dom!,“ Pač dolgo že piši dobil nobenega dopisa od nas Gorpjeradgončanov, posebno pa od našei Dekliške zveze ne. Gotovo si pač misliš, da je naša zveza že razpadla, ali pa da jo je; kaka druga nesreča zadela. Pa hočem ti, dragi „Naš Dom“, odkrita biti in ti vse natančno povedati, kaj se je naši zvezi hudega, pa tudi dobrega pripetilo. Gotovo ti> je znano, ker si že poročali v 7. številki 1. 1. o tem, da so nas zapustilo nekatere pridne mMenke, ki so bile zvezj v ponos. Dne 2G. maja je priredila« prvi poučni shod za 1. 1907. Deklamirale so: „Kraljici maja", Nežika Osojnik, in „Moj zaklad", Trezika Zemljič. Potem so g. duhovni voditelj povzeli besedo tpr v svojem go-voni izražali željo in dekleta navduševali, naj v či-talniške prostore, posebno pa kf poučnim shodom marljivo zahajajo. Kor tukaj si bisfHjo um in blažijo srca. Drugi poučni shod jo bil 30. junija. Pesem „Slovenskemu kresu" je deklamovala Trezika; Kovačič. Pesem „Slovenka sem" so zapelei dekleta. Micika Štofanec je govorila o namenu Dekliške zveze, ki ima namen, združiti! vse pridne, dobro misleče deklice v močno družbo, v kateri naj bi se vnemalo za resnico in pravico, za nedolžno dekliško življenje, da bi se izobraževale i,n navduševale za vso, kar je dandanes potrebno slovenski deklici. MVadenke slovensko: Pri .zvezi pač lahko dosežemo,, da postanemo ke-daj vrle zagovornico naše sv. vere jn slovenskoj domovino ter pridne gospodinje.
š St. Janž na Vinski gori. Z veseljem prebiramo poročila in novice o mladeniških organizacijah.
Dal Bog, da bi so tudi pri n asi, ustanovilo kako) društvo, ki bi skrbelo za prebujenost našega ljudstva. Somišljeniki, pokažimo, da se ne pustimo sramotiti bi za nos voditi od par nemčurskih privandrovcev, ki bi radi s svojo hujskarijo nadvladali celo faro. Po_ pačeiin\ slovenska imena, kakor Saitz, Wodusc\ieg itd. jasno pričajo o nezavednosti našega! ljudstva. Vse kar je „deutsch" se jim zdi imiemitno. Še cigan svoje narodnosti ne zataji, Slovenec jo pa. Vsled hujskarije vladajo pri nas žalostne razmere:	z nožem se na-
padajo. Pametni in trezni možje skupaj! Odprite ljudstvu oči! Proč z nemčurstvom, ki je krivo te podivjanosti!	, j
ši V Olimjem pri Podčetrtku je dne 9. junija t. 1. po noči mogočni in nemogočni Martin Bač v svoji gostilni streljal. Dosedaj se še o tem nič ni preiskovalo^ menda-ja ne bo (njemu vsei dovoljeno, ker je bil financar in je zdaj razširjevalec ptujske giftne krote, zvesti oproda socialdeimokiratov. — Nasledki volilno agitacije od strani O. Žolnira, nadučitelja v Olimjem, posebno • pa na široko znanega Fortunata Jelovšek, učitelja na Virštanju, se v žalostni luči prikazujejo. Kdor je Korošca volil, je zaničevan, preganjan in si svojega življenja skoraj varen, ni. Tako je bil dne 16, junija t. 1. pri kramarju Martinu Bač pošteni kmet Franc Žlender od 201etnega fanta najprej napaden z besedami:	Ti Korošec, ti Ko-
rošec, in potem ga je brez vsega v'zroka vrgel na tla. Zares, vedno lepše bo v Olimjem! Kam bodo privedle te razdivjane razmere?
š Nesreča. Dne 4. t. m. zjutraj so je peljal v Žalec gotoveljski občinski predstojnik Andrej Ant-loga. Prisedla sta na voz učenca Anton in Janez Premik. Antlogovi konji so se pri neki hiši splašili in ušli. Dečka sta poskakala z voza in Anton Premik je skočil tako nesrečno, da se- je ubil.
š Nesreča vsled neprevidnosti. V gostilni Iv. Vehovarja v Pristovi pri Celju se je komiju Fujsu sprožil samokres,i ki mu je padel iz žepa in ga je Fais potem pobiral. Strel je zadel sedemletno domačo hčer v glavo, da bo umrla. Faisa so zaprli, ker se je hotel usmrtiti.
š Liberalna „Domovina.“ Zadnji čas je „Domovina" začela grdo napadati vse, kar koli je katoliškega. V zadnji številki celo napada zborovanje Marijinih družb v Svetini pri Celju. „Domovina" dostavlja zlobno: Na takih shodih se navadno nič prida ne godi in ne sliši. Ta napad je prav framazonski. Proč s takim listom!	I
š Rajhenbnrg. Navdušenje za veselico, katero priredi „Slov. kmečka zveza11 v nedeljo dne 28. t. m. ob treh popoldne pri „PohIotu“, je velikansko. Vse kar čnti pošteno kmečko, se že naprej veseli tega dneva. Le „Narodna stranka“ javka in kremži svoj hinavski obrazek. Sirota ! Da bi te le kap ne zadela! Ti pa, slovenski oratar, ozri se v nedeljo tudi naokoli in poglej, kje stanujejo tvoji prijatelji, da jih bodeš vedel obiskovati o vsaki priliki! Bodi pa s tvojim sovražnikom povsod dostojen! S tem jim bodeš najlepše pokazal, da ne maraš stopati po njihovih stopinjah.
š St. Trojica v Slov. gor. Nesreča pri streljanju vzrok nagle smrti. Dne 3. julija se je pri streljanju proti nevihti ponesrečil mladenič Ferdinand Dvoršak, sin uglednega kmeta v Spodnjem Borčiču. Po neprevidnosti mu je strel hudo poškodoval levo roko, odpeljali so ga takoj v mariborsko bolnišnico. Tu so zdravniki spoznali, da bo treba roko odrezati, on pa tega ni dovolil, zato se je vrnil neozdravljen na svoj dom, upajoč, da kmalo ozdravi, pa ni bila božja volja. V nedeljo, 21. julija zjutraj, naenkrat začuti silne bolečine pri srcu, parkrat globoko zasope in že izdihne svojo dušo. Najbrž je nastalo zastrupljenje krvi vsled hude poškodbe na roki. Tako jo nagloma končal svojo mlado življenje dober, nepokvarjen mladenič, ki je bil veselje svojih starišev in njih velika pomoč. Za njim bridko žalujeta oče in mati, brat in sestri kakor tudi vsi njegovi sorodniki in znanci. Nagle in neprevidne smrti reši nas, o Gospod! Naj počiva v miru. — V Ljubljani jo bil v mašnika posvečen troj iški rojak frančiškak P. Henrik Damiš. Svojo prvo sv. mašo je pel v nedeljo, 21. julija,
v frančiškanski cerkvi v Ljubljani. Svojemu rojaku kličejo Trojičani: na mnogo let!
š Celje. V soboto zvečer smo imeli tukaj točo, ki je padala tako gosta, da je bilo vse belo.
š Roparski napad. Somreka, raznašalca kruha peka Achleitnerja v Galiciji, je napadel dne 16. t. m. ob 8. zjutraj neznan mož. Hotel je od njega kupiti žemljo. Namesto denarja pa je potegnil iz žep > kamen, s katerim je začel biti Somreka po glavi, da je padel revež omočen na tla. Ropar je na tleh ležečega davil in mu hotel iztrgati denar in uro. Somrek se je tako dolgo branil, dokler niso prileteli na njegov klic ljudje. Ropar je nato izginil v bližnjem gozdu.
š Laški trg. Knezonadškof zagrebški Posilovič je prišel sem na letovišče in namerava tukaj ostati tri tedne.
š Poljčane, v tukajšni farni cerkvi so prijeli dne 16. t. m. zjutraj ob 9. uri okoli 50 let staro gluhonemo žensko, ki je pokradla več cerkvenih predmetov. Imela jo že vse lepo zvezano v punkelček.
š Zgornji Dolič. Dae 20. julija je pri nas toča že drngokrat napravila veliko škodo. Sla je neprenehoma 5 minut, debela kakor drobna jajca.
š Celje. Delavsko podporno društvo premeni sl. avg. gostilničaija. Potrebno je, da izbere odbor izmed prosilcev zato primernega človeka, kateri bi bil večini udov po volji.
š Razbor. Pred dobrimi štirimi leti je občina Razbor prosila za poštnega pota iz Slovenjegagradca v 3. ure oddaljeni Razbor. Po dobra 3 leta trajajoči prošnji se je kar kratko odbilo, češ, pota ne dobite. Tedaj je pa občina vstavila donašanje pisem in dopisnic in seveda tudi želez-ničnih tiskovin; to se je zgodilo lani meseca svečana. Ker je mnogo Ijndi, posebno istih, ki po železnici kaj naročijo, prišlo v občutno škodo, zato se je lani na jesen sestavila in od mnogih podpisala prošnja na poštno ravnateljstvo v Građen za poštnega pota. In letos o Veliki noči se nam je pred cerkvijo oznanilo, da pota dobimo. Od tedaj je pa že mnogo časa preteklo, a o potu ni ne duha ne sluha. Kdor ima pri tej reči odločilno besedo, naj vendar stori na primernem kraju potrebne korake, da občinstvo ne bode nadalje škode trpelo zavoljo zakasnelih pisem.
š Fram. Umrla je 19. t m. Ivana Bezjak, 241etna hčerka verne in narodne družine Bezjakove v Framu. Velikanska množica ljudstva je v nedeljo ob pogrebu živo pričala, kako občespoštovana jo hiša Bezjakova. Naj Vam bo, preblagi oče in predragi bratje in sestri v tolažbo zavest, da smo z Vami čutili Vašo prebridko žalost, vsi ki Vas poznamo. Dobra družina se je ravnokar pripravljala na veselo gostijo mlajšo hčerke, a tako nenadoma jo morala žali Bog obhajati sedmino. — V Framu je sedaj veliko letovičarjev in bilo bi jih še več, ko bi bilo na razpolago več stanovanj. Saj pa je tudi kraj krasen, zrak planinski čist in svež, voda dobra, vino izborno, gostilne imenitne, sadje raznovrstno in žlahtno, pošta, brzojav, železnica v bližini, lepe ceste, državna, okrajne in občinske, krasni sprehodi ob bistrih, šumečih potokih in po senčnatem smre-kovji in hukovji, najžlahtnejše ribe — postrvi, mlini razno vrstni za moko in olje, bogate trgovine, lepe, čedne hiše, krasna velikanska šola in prekrasna cerkev in vrhu tega kar je najimenitnejšo — dobro ljudstvo.
š Trg Kozje. Po končanih občinskih volitvah se je vršila dne 21. t. m. volitev starešinstva. Županom je bil enoglasno izvoljen dr. Josip Barle. Dosedanji župan Ivan Elsbacher je svojo trgovino prodal in se preseli v Laški trg.
š Studenci pri Mariboru. V nedeljo večer med nevihto je pri nas udarila strela trikrat. Dvakrat je zadela jagnjeta. Prvega je precej razcefedralo, drugemu je pa električna iskra izklesala po dolgem lep žleb, kakor bi ga z nožem naredil. Tretjič je udarila v hišo.
š V Stoprcah je toča dne 3. in 9. julija uničila vinograde in silno škodo naredila na polju. Poškodovani so precej naznanili škodo c. kr. okrajnemu glavarstvu v Ptuju. Vendar slavno c. kr. glavarstvo v Ptuju do 21. julija ni našlo časa in priložnosti, da bi dalo škodo pregledati; mogoče namerava dati isto ceniti po zimi!!!
š Sv. Primož nad Muto. Ali smo tako pridni, ali kaj, no vem, ker 23 let že nas ni obiskala toča ali ledena šiba; mislim, da se imamo zahvaliti doloma naravni legi, ker gore s svojimi gozdovi zabranjujojo hudo šibo. Dasi
malo bolj pozno, vendar emo tudi letos želi obilno žita. Še bučele so zadovoljne z letožnjo letino; rojijo se da je kaj. Kmet Pokržnik je dobil že 12 rojev, pri Nachbergerjn tudi matica kdajsibodi zapoje in — zdrči. — Jožef Krasnik, hlapec pri Ledineku, si jo 20. junija pri drvarenju zlomil nogo; dne 4. t. m. je umrl v slovenjgraški bolnišnici.
š Sv. Trojica t SIot. gor. Zahtevajte od vašega poštarja dvojezičnih dopisnic, nakaznic in spremnic, ker daje le samonemške.
š Nezaslišano. Nemški listi poročajo, da je kazensko postopanje proti prejšnemu brežiškemu okrajnemu glavarja Vistariniju ustavljeno.
š Potres so čutili dne 19. t. m. zjutraj okoli poldveh v Globokem pri Brežicah. Škode ni napravil nobene.
š St. Jernej pri Ločah. Pri nas smo tudi letos, kakor že lani, kurili kresove v čast sv. Cirilu in Metodu, zraven so pa grmeli topiči, da je bilo veselje. Naj večja sta bila pri cerkvi ter hribu ritumberg v Zg. Lažah. Čast Vam, prireditelji kresov in darovalci za streljivo. Pokazali ste, da vam še tli v srcih ona vera, katero sta oznanjevala tukaj slovanska apostola. — Govori so, da se pripravlja pevski zbor, ter da misli prirediti kakšno predstavo, ako dobi prostor. Le korajžo! Saj je dovoljeno pošteno razveseljevanje vsakomur.
.š Liheriilv.i shod v Ormožu. Udeležil sem se v nedeljo dne 14. j.ipja občnega zborovanja političneg,a društva „Sloga v Ormožu, na katerem se je tudi g. drž. poslanec dr. Ploj zagovarjal zaradi vstopa v jugoslovanski klub.1 Pri tem pa sem slišal take reči, da jih mora obsojati človek, kateri je pri najslabši pameti. Nekateri^ ljudje izmed zborovalcev, ki se štejejo med izobražene, slišijo med ljudi, ki se nahajajo v norišnicah. Za časa volitve so pisali na javne prostore: „živijo Zadravec, Ploj i,n njegovi volilci pa naj crknejo. Ali' zdaj, na tem zborovafnju, pa so ravno tisti ljudje Kričali: živio Ploj. Še na rokah so ga hoteli nositi. Tedaj sem si1 jaz priprost človek mislil: Od kod ta sprememba, ali so se ti ljudje s pametjo skregali? Slišal sem pa tudi, kaka se kjmečki ljudje zaničujejo. Tam je; en mož iz pipe kadil. Ko ga opazi predsednik „Sloge1, takoj se je zadrl nad njim: proč z fajlo, saj niste na paši,, tukaj na. zborovainju je kaditi nedostojno! Koliko pa je drugih gospodekov kadilo smodke, tega pa predsednik ni hotel videti. — Ubogo kmečko ljudstvo, zaničevano od vseh strani, ravno tako tudi duhovniki. Ko bi se pa ta zaničevana stanova združila in pokazala svojo moč vsem zaničevalcem, tedaj pa bodo trepetale njihove zaničevalne duše. Konečno pa še omenim, da je drž. poslanec dr. Ploj slišal lepe besede od svojih volilcev, katere si je tudi pošteno zaslužil 'za svojo nezvestobo.
š Na Brezje in na Bled gre v nedeljo dne 25. avgusta iz Brežic posebni vlak. Ustavi se na vseh postajah do Zidanega mosta. V nedeljo smo na Bledu, popoldne so pripeljemo na Brezje. V pondeljek si ogledamo Ljubljano in popoldne smo doma. Vožnja za sem. in tje bo veljala samo okoli G K.
Trbovlje. Tudi v našo Marijino družbo je posegla neizprosna smrt s svojo kruto roko ter nam iztrgala' iz naše sredine dne 20. junija preljubljeno J. Oberster. Pogreba so se udeležie vse družbenice in veliko drugih ljudi. Dekleta sp ji zapele žalostinko v slovo. Svetila ji večna luč!
Podraženje vožnje v Ameriko. Po novem na-selniškem zakonu, ki stopi v veljavo s 1. julijem, mora vsak izseljenec plačati 4 dolarje davka, ki se pripiše voznim listkom iz Evrope v Ameriko,^ vsled česar se torej podraži vožnja iz Evrope v Ameriko za 4 dolarje.
Koroške novice.
n Šolske vesti. Upokojena sta nadučitelja Fr. Eller na Žili in Anton Stres v Ž'abnicah. ( Deželni šolski svet je obema izrekel popolno priznanje za njuno dolgoletno, zelo plodonosno delovanje v šolski službi. Oba upokojena sta Slovenca.
n Gospodarska zadruga, v Sinčivosi krasno uspeva. Lani je imela 75.023 K dohojdkov. Vrednost zaloge koncem' 1. 1900. jo bila 20.307 K. Približno 292 posestnikov dovaža več ali manj svoje predelke.
n Polaganje temeljnega kamna „Narodni šoli“ v St. Jakobu na Koroškem. To je bil narodni praznik koroških1 Slovencev, to je bil velepomemben dan v zgodovini tožnega Korotana. Dolg, sprevod v bratski ljubezni združenih Slovencev iz krajev širom naše domovine se je vil 14. t. m. zjutraji ob 10. uri od železniške postaje Podrožica po lepi dolini v St. Jhc kob. Od! daleč so grmeli' topiči,) *ia' hišaJi in drevesih so plapolale trobojnice, označujoč daleč naokoli tg veseli dan, kakor ga Še ni videl slovenski Korotan. Po slovenski) navadi prosil je dosedaj na kolenih milosti in pravice, a je ni ntašel. Danes pa, se je dvignil •in pogumno zavzdignil svojo pest v strah sovražniku, do tu in ne dalje! Sedaj zahtevamo; če nam ne daš, poiščemo sredstva kakor danes, a klečeplaziva je dovolj. Gosposvetsko polje ni voljno prenašati več tujčevega jarma. Po končani slovesni maši. zbralo, se je ljudstvo na stavbišču, ki je bilo z zjastavami lepo okrašeno. S krepkimi besedami pozdravil je zbrano narodno vojsko preč. g. župnik Ražam Jeklene besede jeklenega značaja! Nepremagljiv jez, ob katerfem se razbije sovražno valovje. Cin blagoslovljenja temeljnega kamenja je bil pretresljiv. V malo puščico položil se je, papir, na katerem je bila n»apistana vsa dosedanja žalostna narodna borba slovenskega Korotana proti nemškemu zmaju, vsi dosedanji brezuspešni boji za slovensko šolo. To puščico so pokopali pod temeljni kamen: po stoletjih mogoče pride puščica našim potomcem v roke, ki bodo čitoli zgodovino iz najžalostnejših dnij slovenskega Korotajva. Na temelju teh žalostnih dnij naj vsklije novo življenje. Slavnostni govor je govoril mil. g. prošt Einšpioler. Navdušile so nas besede državnega poslanca, Grafenauerja, ki je1 označil pot, po kateri je, hoditi koroškemu Slovencu, da pride do svojih pravic: mladino je treba ohraniti narodu m dvigniti narodno samozavest Če se hoče kaj doseči, ne prositi, marveč zahtevati. Pred blagoslovi jen jem kamna zapela sta zbora „Drava" in „Rožica" Fajgljevo „Molitev zai slovanskil rod", po blagoslovljeni« pa Narodna Citajnica iz Kranja „Molitev" Davorina; Jenka. Ob VA. pričel je koncert gori imenovanih društev ,v zgorenjih prostorih Nar. doma. Divili smo se, s kako dovršenostjo so so izvajale posamezne točke programa. Le čestitati je pevskim društvom, ki so tako vrlo rešila svojo nalogo. Občinstvo jjim je plačalo trud vsaj deloma z živahnim ploskanjem in priznavanjem. Nastopilo je tudi Pevsko in glasbeno društvo iz Gorice z dvema točkama ter želo vseobče prizn/anje. Po koncertu razvila se jo na vrtu Narodnega doma prav živahna zabava. Oglašali so se razni govorniki. Navdušenje je prišlo do kviška, ko se je ogjasil preč. g. Ražun. Po končanem govoru ga je ljudstvo neslo na ramenih po vrtu. Vladalo je na slavlju svečano razpoloženje-
n Iz Podjunske doline. Na predvečer godu slovanskih apostolov sv. Cirila in Metoda je pokazala Spodnja Koroška, posebno pa še Podjunska dolina, vso svojo narodno zavest. Toliko krescjv, kakor letos, so še ne spominjamo nikdar, kajti1: naišteli smo jih samo po gorah čez 40 velikih kresov, pa. seveda jih tudi po dolini ni manjkalo. Bilo je vseh skupaj gotovo čez 00., Vmes pa so gromeli topiči, da je bilo veselje. Mogočno kakor ognjeniki so plapolali lepi kresovi na vrhovih Karavank, na Peci trije, na Topiči, prvo odliko pa zasluži mogočen kres vrlr špičaste Ojstrice. Vrh žitrajskih gor sta plametela dva; na Reberci, v šontlipških in globaških rutah so; vrli narodnjaki zažgali lepo število kresov. Pa tudi mi Lovan-čani nismo1 hoteli biti zadnji, žgali smo velik kres na griču nad vasjo, vmes pa streljali s topiči. To je pa enega paših, posilinemcev grozno razburilo. Dobro so se postavili tudi dobrolski in kokijski i fantje s streljanjem in kresovi. Pa tudi onstran, Drave jo žarelo mnogo lepih kresov, kakor na Lisni gori, v grebinj-
ski/h!,' klošterskih in (ijeških gorah. Tako so ti mnogobrojni kresovi, ki so žareli dne (>. julija zvečer, jasno pričali, da živijo v slovenskem Korotanu vredni sinovil matere Slave.
Iz velikovškega okraja. Skoraj sem pozabil, pa bi venda,r bilo škoda. Prvo sredo po volitvi in pa zmagi naši sem se peljal po cesti, dobre volje seveda, od južne strani proti Velikovcu. Srečevalo mel je veliko žensk s klobuki v roki, kupljenimi v mestu, kjer se oholi Nemci in nesramni nemčurji od Slovencev rede, kjer se jei še ta dan prej skrajno hujskalo zoper Slovence in klerikalce. Klobuke so pa nosile Slovenke v kraje, kjer smo zmagali mi, v zavitkih z nemškim tiskom in priporočilom popisanih. Ne morem povedati, kako me je bolela taka narodna nezavednost naših' slovenskih žen in deklet iz zmagonosne podjunske doline. Prvi dan po zmagi proti1 Nemcu ali nemčurju sovražniku kupujejo in se z blagom v nemških zavitkih skazujejo očitno pred vsemi po celi dolgi cesti in doma pred radovedno družino, zlasti otroci. Ce nam zmaga več zavednosti in ponosa slovenskega ne prinese, potem žalostna nam narodnost! Pač se zdi mnogim taka reč malenkost ali sploh brez pomena, pa ni.. Če pač vse pustimo in trpimo, pa sme sovražnik tudi vse z nami počenjati, pa nikoli ne pridemo na, konja. Ako zahtevamo, recimo, slovenske ovitke za klobuke i.‘ dr., mora dati prvič prodajalec delo slovenski tiskarni, drugič pride naš jezik v večjo čast, tretjič navadimo prodaju!ce i. dr. pravično z nami postopati, spoštovati' in nikar zaničevati nas, četrtič budimo s tem narodno zavest v mlajših,1 petič nastopimo zoper škodljivo nam nemškutarijo, kakor je dolžnost ntaša, šestič pridobivamo “Slovencev in kori st vmo narodu svojemu.
Dobrlavas. Dne 25. junija je umrl gostilničar Jurij Canker p. d. Čičman. Bil je po rodu Nemec, a blaga in dobra duša. N. v. m. p. 1
Novi lian hrvatski.
Dr. Rakodczaj.
Zadnjič smo poročali o vzrokih odstopa bana Pejače-viča. Na njegovo mesto je imenovan dr. Rakodczaj, do-*edaj predsednik hrvatskega prizivnega sodišča. Rojen je leta 1848. Novi ban je zagrizen madžaron, zato ga tudi Hrvati ne marajo. Odstopili so takoj po njegovem imenovanju trije sekcijski načelniki hrvatske vlade in več županov. Ker noče nihče prevzeti teh služb, je novi ban v veliki zadregi. Po Zagrebu so priredili Hrvatje hropne demonstracije proti njemu.
n Zanimiva obravnava se je vršila prošli petek pred okrajnim sodiščem v Dohrli vasi. G. dr. Janko Brejc, odvetnik v Celovcu, je tožil radi žaljenja časti nemškega dr. Krassnigga iz Železne Kaplje, ki je 5. majnika vodil v zvezi s Koroščevim Pepčkom nemčursko bando na zborovanjih v Železni Kaplji in Žitari vasi. Dr. Krassnigg je Žalil dr. Brejca z raznimi psovkami, kakor BFeiglingu itd. Obenem je pa tožil tudi dr. Krassnigg dr. Brejca in še ne-
kaj slovenskih kmetov; dr. Brejca, češ, da ga je smatral za „štrasenravbarja14, ker mu je v silobranu nastavil revolver. Obravnava se je vlekla strašno dolgo, a končno je dr. Krassnigg po posredovanju sodnika in dr. Brejčevega zastopnika dr. Miillerja, odvetnika v Celovcu, pristal poravnavo in sicer pod sledečimi pogoji: tožnika umakneta svoji tožbi, dr. Krassnigg prekliče pred navzočimi pričami razžalitve ter obžaluje, da jih je storil, plača 100 kron za slovenski kulturni namen, katerega določi g. dr. Mtlller in tudi vse stroške. Dr. Krassnigg, katerega ves nastop kaž« skrajno zagrizenost, je torej vzlic poravnavi prav občutno prizadet.
n Bolnik zdravnika ugriznil. V Beljaku je ugriznil neki bolnik dr. Hocka, ko ga je ta ravno operiral. Dr. Hock je vsled tega težko obolel.
n V Celovcu uprizori dne 4. avgusta tamošnje delavsko društvo narodno igro „Deseti brat“.
Iz drugih slovanskih detel.
i Gibanje med rudarji. Rudarji na Moravskem in Češkem so sklenili vprizoriti sredi septembra generalni štrajk, ako se njihovim zahtevam glede na pravični službeni, red ne ugodi. Na svojem shodu, ki se ga je udeležilo 15.000 oseb, so sklenili resolucijo, kjer zahtevajo deveturni delavnik za vse rudarje, in osemurni delavnik za kurjače in strojevodje, pol ure opoldnevnega počitka in razdelitev delavstjva v štiri vrste. Najmanjša plača naj bode: za delavce 1. razreda 4 K 60,h; za delavce 2. razreda 80 %, za delavce 3.1 razreda 65 % in 50 %' ,za dela/vco 4. razreda. V prvo vrsto n'aj, pridejo delavci vsaj po 10 letih. Oženjeni delavci naj dobijo 40 centov premoga na leto, neoženjeni' pa 20 centov in sicer se delavcem odda premog vsakega ,pol leta. Vrhtega naj so delavcem da ves les, ki se ne rabi za zgradbe. Odpravi naj se več zdravju škodljivih) naredb in naprav. Iz-premeni naj se službeni red. Delodajalci morajo na te zahteve odgovoriti do 15. avgusta.
i Mesto konjaka žveplena kislina. Dne 20. t. m. je pri neki stavbi padel na Reki delavcu Antonu Magasu iz Dalmacije na nogo precejšen kamen. Polir Anton Arri-goni je poslal Magasu steklenico konjaka. Magas je nastavil na nsta steklenico, pa se takoj z groznim krikom zgrudil na tla. V steklenici je bila žveplena kislina; Arri-goni je bil zamenjal steklenici. Magas je kmaln v bolnišnici v groznih mnkah umrl. Arrigonija so pa zaprli.
i Suša na Vipavskem je zelo velika in je že mnogo škodovala raznim poljskim pridelkom, kakor krompirju, fižolu itd. Tudi grozdju preti velika nevarnost, ako bo suša še nadalje trajala. Vendar pa dosedaj se na trtah še ne pozna. Po nekaterih krajih je veliko pomanjkanje vode, zlasti za živino. Posebno pa bo letos primanjkovalo krme, kajti od povsod se ljudje pritožujejo o pičlosti sena ter gonijo svojo živino na semnje in trge, videči, da je črez leto ne bodo mogli preroditi. Vendar pa živina nima cene, tako da mora kmet povsod trpeti škodo. Kljub temu pa, da je živina po ceni, se je cena mesu celo zvišala. Zelo željno pričakujejo kmetje dežja, a zraven se tudi bojijo, da bo prinesel s seboj točo, to najstrašnejšo sovražnico kmeta-trpina.
i Madžarska surovost. V neki romunski vasi na Ogrskem se je vršila cerkvena slovesnost, h kateri so prišle romunske žene v svoji narodni noši s trobarvnimi trakovi in pasovi. Orožniki so zahtevali od žen, naj odstranijo pavovo in trakove ter jih izroče njim. Ker so se žene branilo, so jim orožniki s surovo silo strgali obleko s teles. Med prebivalstvom vlada vsled tega čina silno razburjenje.
i Izvanreden izum Slovana. Znani bolgarski izumitelj Bačiev je vložil na bolgarsko trgovinsko ministrstvo prošnjo, naj sestavi komisijo, da jej pokaže svoj najnovejši izum. Gre se namreč za strpj, ki naj bi stopil na-mesto sedanjih lokomotiv, a ob enem delal za 75 odstotkov ceneje, k(ajti za stroj se no potrebuje niti premog, niti drva, niti plih. Ako se izum obnese, utegne povzročiti nanarodnogospodar-skem polju cel preobrat. Bačiev je dobil od avstrijske vlade že več patentov na svoje izume.
i Trst dobi slovensko šolo po 25 letnem bojevanju.
i Ponemčevanje v Bosni in Hercegovini tako napreduje, da bi človek mislil, da je v kakem nemškem gnezdu v nemški državi, ako pride v Sarajevo. List „Srbo-bran“ našteva v bosenski prestolnici 18 popolnoma nemških društev, kojih člani so večinoma uradniki, ki jih skupna vlada na kupe pošilja v deželo.
i Dva nmora. V Trstu sta bila v par dnevih umorjena dva kočijaža in oropana denarja. Roparji so najeli kočijaža, da jih polje v okolico mesta in ko je prišla kočija na samotno mesto, ustrelili so roparji kočijaža od zadaj v glavo in oropali. Policija je obljubila visoko nagrado tistemu, ki naznani roparje.
i Morski volk se je pojavil ob obrežju blizu vasi Sv. Jurij na otoku Hvaru v Dalmaciji, kjer se je ravno kopala učiteljica ondotnei ljudske šole. Ko je učiteljica videla soma hiteti proti njej, se je hotela rešiti in je hitro plavala, a malo prej, ko je priplavala! do obrežja, jo je dohitel morski volk, jo zgrabil in potegnil v globočino. Ljudje so z grozo opazovali raz obrežja celi prizor, ne da bi ji mogli pomagati.
i Morski volk je požrl pri otoku Krku v sredo mladega fanta, ko so je šel kopat. Ker sta so že dve enaki nesreči zgodili v kratkem in ker je pogosto videti morske volkove tam okoli, jih pojdejo lovit.
Razne novice.
r Podgane umorile otroka. Dninarja Rudolf in Marija; Hadvviger v Frervvtaldalm v Sleziji sta imela v reji trimesečnega otroka dekle. Parsch, za katerega sta kolikor je bilo v njuni moči skrbela. 12. t. m. zjutraj pa sta dobila otroka v zibeli mrtvega in vsega razmesarjenega. 'Glava, gornje tolo in obe ročici so bili popolnoma s krvjo obliti, en prstek pa popolnoma odgriznjen. Takoj sta poklicala zdravnika,, ki je dognal, da je dete umrlo vsled izkrvavljemjh, in da so ga umorile — podgane, ki jih je bilo v hiši vse pol-
no. Hadnrigerja sta celo noč trdo spalii in nista prav nič čula, kaj se godi z ubogim otrokom.
r Glas v velikih višavah. Vobče imajo ljudje, ki žive visoko nad morjem, slabotnejši in višji glas, kakor pa oni,j ki žive v nižavah, ker je v višavah zrak veliko reidkejši. V Ameriki n. pr. imajo med Indijanci, ki žive, v višinah 3000 do 4250 metrov, možje tak glas,! kakor pri nas žene. In žene takega, kakor pri nas otroci,. Njihovo petje se sliši1 tako, kakor bi Črinčkali murni.
r Avstrijski državni monopoli. Po(d besedo monopol se razume izključno pravico države o raznih stvareh razpolagati. Pridržane so dotične stvari le edino razpolaganju države. Predmeti avstrijskega monopola so:	1. Kuhinjska sol; edino država ima
pravico ob morju sol pridobivati, le njej pripadeUast-ninska pravica do solnih vrelcev in solnih rudnikov. Kjer zasledijo kak solni vrelec, sei mora pod kaznij« to naznaniti finančni oblasti tokom 90 dni. Sol se sme kupovati samo iz državnih zalog. 2. Tobak; v vsakem« stanju je tobak predmet monopola, bodisi obdelan, ali surov, ali v odpadkih. Prepovedano je, samo-lastno tobak saditi, obdelovati in prodajati. Odkar je tobačna režija začela izdelovati cigarete^ je prepovedano tudi drugod kot v tobačnih tovarnah izdelane cigarete prodajati. 3. Smodnik; prepovedano je, izdelovati smodnik brez oblastnega t dovoljenja. Isto velja tujdi o prodaji smodnika. Vsi monopoli prinašajo državi velikanske dohodke, zlasti tobačni monopol. — Želeti bi le bilo, da se uvede monopol tudi na alkohol.
r Čudna kazen. Ko še niso bili bicikli tako razširjeni po svetu, je poslala neka nemška tvrdka maroškemu sultanu deset biciklov V; dar, da bi se udomačili tudi v njegovi državi. Sultan ni vedel, kaj bi, s kolesi Ko pa je neko jutro gledal skozi; okno svoje padače ter videl, kako se je neki dvorni uradnik, sku-š*al voziti s biciklom, pri tem pa padal neprestano na obraz, šinila mu je dobra misel v glavo. Sklenil je
Največji most na svetu.
Najprej so imele Benetke največje mostove. Potem je sezidalo mesto New-York več mostov čez East River, ki so daleč prekašali vse mostove na svetu. Sedaj pa zidajo v New-Yorku železniški most, kateremu ne bo para na zemlji. Železni lok, ki drži celi most čez reko, meri 310 m. Naslanja se pa na dva velikanska stebra. Štirje železniški tiri peljajo čez most. Ker je obrežje na eni strani mnogo višje kakor na drogi; morali so sezidati velikanski most, ki je 5 Vs tlm dolg.
*
* *
Smešnice:
Neki gospod je vstopil v neko krčmo. Dal si je prinesti četrtinko vina, pomočil v istega nabrnšeno bodalo, plačal in odšel. Krčmar je pa zaklical za njim: „Kaj nočete piti vina?“ — „Ne — je odgovoril oni — hotel sem le otrovati to bodalo!"
*
V	gostilni. Gost (natakarju, ki mn je prinesel na mizo pečeno ribo): „Žal mi je, da nisem že pred enim tednom prišel k vam obedovat!" — Natakar: „O, z našo postrežbo so vsi vrlo zadovoljni!" — Gost: „Jaz pa to pravim zato, ker je bila ta riba pred enim tednom gotovo še sveža!"
*
V	krčmi. Gost (krčmarju): „Koliko hektolitrov vina iztočite na mesec? — Krčmar: „Dvajset!" — Gost: „Co se hočete ravnati po nasvetu, ki vam ga hočem dati, jih lahko istočite triindvajset!" — Krčmar: „Prosim, kako to?" — Gost: „Le nekoliko boljšo mero dajajte!“
uvesti bicikle za kazen neposlušnim žensk(am v: svojem haremu. Vsako, ki se je kaj pregrešila, so peljali uh, vrt, kjer se je morala na snilitanovo povelje voziti. In sultan se je iz srca smejal, ker se nobena ni znala pravilno skobacati n«, kolo,' potem pa neprestano padala po tleh.
r Anglež si zna pomagati. Mister John Fellow je bil pred štirimi leti v Karlovih varih in je s slastjo užival ocvrte telečje noge. Letos je zopet prišel v; Karlove varje, spomnil se je ilzborne jedi, toda ker ni znal imepa) za to delikateso, je opisal gostilničarju zaželjeno jed na ta način:	„Prosim, prinesite mi
ocvrte nogavice od otroka od bikove žene! “
r Ulme.i Na Lunaju je bil dne 14. t. m. strašen vihar. Podiral je drevesa in trgal opeko raz streh. — Na Češkem, Moravskem, in Slezijiiso bili strašni nalivi, takp da so nastale hude povodnji. V Alpah je zapadel sneg, vsled tega je postalo precej hladno. — V Istri so imeli strašno točo. V Pazinu, Buzetu, Gr-demi Selu, Novakih! in starem Pazinu je strašna nevihta s točo (posamezni kosi so tehtali do 100 gram.) uničila vse poljske pridelke in trte. V • Pazinu je toča pobila nad 500( šip na Mišah. Gore so od toče bele, kakor da bi bil padel sneg. SkoTda je povsod velikanska.	)
r Obesili so dne 16. t. m. v Sofiji Petrova, morilca bulgarskega ministrskega predsednika Petkova. Petrov^ je bil po spovedi zelo miren in je rekel državnemu pravdniku, da ima mnogo sokrivcev, katerih pa ne ilmenuje „Bodite pametni inv jih boste našli", jim je rekel. Ko so ga peljali k vešalom, je zaklical: „Gospodje, to je grozno!"
r Hišo! so ukradli — sevedai v Ameriki. Neka newyorška pivovarna je imela v zapuščenem kraju 2-nadstropno hišo, katero je prodala. pretekli teden Ker dosedanji prebivalci niso plačali nobene stanarine, jih je novi gospodar kratkomalo pometali iz hiše. Zato so se mu sklenili maščevati. Prihodnjo npč; so se vrnili z vsakovrstnim orodjem in odnesli od hiše vse, kar so mogli. Ko je prišel gospodar drugo jutro ogledat si še1 enkrat svojo hišo, našeli je let kleti, ,vse drugo je izginilo. Policija je sicer aretirala več osebi, vendar lastnik si bo moral že na svoje stroške sezidati hišo, če jo oo hotel imeti.
Sibirska železnica. Rajska vlada hoče postaviti na sibirski železnici še eno vrsto tračnic, ker je ta proga tako izdelana za dvojne tračnice, doslefi je bila samo ena vrsta tračnic. Vojna z Japonsko je naučila RJuse, kaj da jim je storiti, in kaj bi bili morali takoj storiti. Kajti,' a,ko bi bili imeli dvojne tračnice, bili bi lahko iz Evrope spravili iv Mamdžu-rijo toliko vojske, da bi bili lahko porazili Japonce. Tkačnice so začeli že' postavljati; od Uralla do Irkutska, a do konca leta bodo postavljene do Harbina, v daljavi S000 kilometrov. Troškovi bo 70 milijonov rubljev.	t
Siamska kraljica. Siamski kralj« Chulalong-korn je privedel seboj na pot (Vi Evropo dvanaljst svojih žen. Ali od teh pripada naslov in pravica kraljice samo oni. Zove se Sovapa Pongsi, stara je 43 let. Omožepa je s kraljpm že 25 let ter ima na njega vijlik upliv. Ima najmanjo nogo in najmanjo roko od vseh prebivalcev Bangkonga. Toda redki so oni smrtniki, ki zamorejo te' posebnosti videti, ker jih prikriva z dolgimi haljami. Kraljevski soprog je popolnoma pod njeno oblastjo.
Nova vrsta zločina. V Mjnrseillu na Francos-skem so ženske jako razburjene^ Pojavila se je namreč cela tolpa tatov uhanov, toda lopovi niso zadovoljni samo s tem, da ropajo uhane, ampak odrežejo celo uho pri najmanjšem uporu. Prvi ,slučaj se je zgodil na samem v Quai du Vieux Port, kjer je neki mož ukazal neki ženi, vračujoči se z dela, naj mu da svoje zlate uhane. Naravno.se je branila in skušala klicati na pomoč, a v hipni jo je spreletela huda bolečina in nezavestna je padla na tla. Ko se je zbudila, je opazila, da ji manjka levo ulio. Nato je sledila cela vrsta enakih zločinov, ki se vrše vsi po istem' načinu. Dobro oblečen tujec se na; samotni ce-
sti približa gospej, ki ima mogpče dragocene uhane, se odkrije in vljudno rječe: „Prosim, dajte mi; svoje uhane." Ce se ženska ne obotavlja, mirno vtakne uhane v žep in se odstiranj, v nasprotnem; slučaju pa se v rokah lopova zabliska majhna britev in uho je odrezano. Nekej ženski so odrezali hcelo obe ušesi. Mnogo žensk ne nosi iz strahu več uhanov. Policija je našla več odrezanih ušes in aifetirala nekega sumljivega moža, ki je nosil pri sebi britev.
Miklavški mutee.
SpiB»l St. P.
Rodil se je v Miklavcu, kravji hlapec Jože je trdila da leta 60-, kravja dekla Mica pa, da 62.
Vsikdar, kadar je med družino nanesla govorici na Simona, prepirala sta se Jože in Mica za letnico in nekoč stat se prav resno sprla ziarajdi mje. Razsoditi se prepir ni dal, ker Simon je bil gluh in nem in ves čas svojega življenjai ni slišal in izpregovoril ničesar.
Rofdila ga jel dekla Jera, kdo mu je bil oče, se pi izvedelo. Jeral je umrla, in ker je zvesto služila dolgih dvajset let, je miklavški gospod dovolil fantu podstrešnico, da spi v nji, in mu odkazal mesto pred kravjim hlevom, da reže hosto in dračje za steljo.
Tako je prišel Simon do službe. Pod streho je spal, pod streho je delal ob dežju in solncu,j od zore do mraka si ga videl pri stolu. V kratkih presledkih je rezal nož.	<
In mislil bi, da so mu potekali dnevi mirno in brez skrbi. Rezanje je bijo lahko delo in biloi je glu-honemcu primerno. Stradal ni,' gospod mu je rad dal še kaj po vrhu, če ga je pohvalil prvi hlapec. Tudi je dobival obnošenih oblek od letovičarjev.
!A' ni poznal mirnih dni mutec Simon. Mislite si kratkega možiclja z visokim golim čelom, z visečimi ušesi, ščetinastimi brki pod nosom in malih, vedno mežikujočih oči, klobuk brez traka je pokrival vso glavo' do ušes, kratke hlače so se opletale (dolgih, suhih nog, previsokih za kratkb telo in prešibkih v primeri s pločatima ramama in z debelo glavo, in uganili boste, da < je bil tak človek v Miklavcu dvorski norec. In norec nima miru.
Dobro uro hoda od Miklavca leži sredi gozda Filipsko jezero, pokojno gleda vanj! oko božje, gozdne tišine ne moti ne vaški hrup, ne pocestni ropot, včasi le, zakliče vodna ptica iz trsja ali zazvonit'kje kravji zvonec. Pastirji leže na paši krog ognja in strme v nebo, v oblake, v čredo božjod
Tako , je bilo v teh krajih nekdaj, a zdaj gre na levem bregu bela cesta, kopališča stoje na' vodi in v poznem popoldnevu se zabavfa na tjratah glasna družba letoviščarjev.
Miklavec ima vsako poletje mnogo tujcev. Pri-hiajajo Dunajčanje, Celovčanje, tupatam tudi Židje, a ti redka, ker jim je tukaj preskrito in pretiho.i
To leto je došel iz' Dunaja mlad grof, poročnik po stanu, bogat in eldganten. Nosil je belo suknjo ih bele hlače, žolte čevlje, širok klobuk s poveznjenim krajcem; in spremljala ga je siva doga Lord. Zanimal je posebno gospodični in gospo pl. Grosovo. Ta častita četvorka se je šetala vsak dani od štirih do petih v drevoredu za Miklavcem, k|o je pred kravjim hlevom Simon rezal steljo.
Grof je znal imenitno zabavati. Gospodični ste kar vzdrhteli;, kadar ste ga zagledali. Pripovedoval im lagal je vojaške pripovedke in konjske bajke, slikal pokrajine, ki 'jih nikdar n,i videl, in; opisoval osebe, ki jih je poznal komaj po imenu,, Seznanil je dame tudi s Simonom, češ, norec je zabaven. In radi so postajali pred hlevom in mutcu kazali znamenja. A on jih ni urael, zamahnil je z roko in delal dalje.
Včasih ste se zgenili ustnici, kakor da ima besedo na jeziku, in lici ste se razširili v blažen nasmeh, a nikdo ni, vedel, kaj da misli- Bil je, pač le norec.	___
Nekega popoldne je pripeljal grof svojo dogo v drevored. Bij je lep pes, prave angleške pasme. In družba se je hladila na klopi pod kostanjem in se kratkobasila z Lordom. PoroCnik je pravil, kje. ga je kupil in kaj vse je ž njim. počel. In snov je pošla. Mlajša gospodična meni, da br pojeziji Simona. Grof tleskne s prsti in hajd k hlevu, grof s, psom naprej, gospodični za njim.
Mutec je stali pred stolom, s hrbtom obrnjen proti, cesti. Za debelim deblom kostanja se ustavijo in grof odpre psu verižico: Zgrabi!
Doga se zakadi v steljo in mutec zarjove kakor ranjena zver. Nečloveški je bil ta glas, iztisnjen iz grla z vsemi silami. Prestrašen se ozre. Gospodični bežita, grof stoji pri drevesu, na licu zloben smeh in obenem presenetonje. Se je odmeval klic po kravjem hlevu. Pritekle, so dekle s škafi nai boku, hlapci z vilami in čudeč se in vprašujoči postali na pragu. Simon je zaškrtal tj zobmi in izginil na podstrešje.
Drugega dne je bil prostor pred hlevom prazen, nož je počival. Grof je šel mimo in zdelo se je, kakbr da so je hudomušno nasmehnil. Tudi hlapci so se rogali in dekle so se muzale.
Mutec je čepel pod streho v senu in skozi odprtino strmel na cesto. Jeza se mu je ohladila, oko Še je zrlo resno, užaljeno. Jutri pojde zopet rezat, naj velja, kar hoče, je sklenil. Pripravil si bo palico, da, se ubrani napadov, ki bi še utegnili priti. Mico naprosi, naj mu zašije hlačnico, ki jo je razčesnil Lord, in vse bo zopet dobro.
Ob petih je stala pri hlevu znana družba: grof in Grosove. Simon je skrivaj zrl nanje dol in na novo se je vzbudila jeza v njem.	«
Dva korakaj od gospodarja je setlela doga. Kako krtesen je, kako zloben je! Povratnik se blišči kakor sreblro, črni nos je nekaj zavohal, napeto strmi v zrak. V mutcu vzkipi, od zida odtrga kos opeke in — že mu pade z roke — Lord zacvili, grof skoči k njemu, dame ju obkolijo, iz gostilne pribite gostje, iz kuhinje kuharice, iz pisarne gospod.
Simonu se stemni pred očmi, tla se zazibljejo, strašna misel prešine možgane! Kaj bo zdaj? Srce stisne kes. Zakaj sem? Je-li bilo treba? Pozabil bi bil in dobro bi bilo. Tako pa — zdaj!
Dol pogledati si ni upal, glavo je zaril v seno in pritisnil roko na srce, ki je hotelo skočiti ra prs. Trepetal je in čakal. Počasi je pretekel popoldan, počasi strašnla, dolga noč. Nikogar ni bilo k njemu gor.
Zjutra* se je oglasil želodec. In Simon se je tiho priplazil v kuhinjo, kuharica je! bile, dobra žen--ska. Najprej mm je dala jesti, potem pa ga je pokarala, da je vrgel kamen \y Lorjlh,, ki je vsled tega bolan — zdravnik je moral priti k njemu — in rekla je tudi, da je gospod hud nanj: in da ne boi več rezal stelje pred hletvom, temveč da bo odslej gonil živino s planine v Miklavec k mesarju,! k|er je Roman za to prestar, in djala, da bo gospod pozalbil, če bo priden.
Tako je nastopil Simon novo službo. Po pon-deljkih in četrtkih je romal v planino, ob sredah in sobotah se je vračal z ovco ali teletom. Težka je bila ta služba proti prejšnji.1 Pot na Obir je strma, in pa sklalnata, okovane čevlje in palico z ostjo moraš imeti, še hočeš cel dospeti na vrh.
Poleg tega še vreme. Vihar v gorah je silen., kjer • ni drevja, na goli stezi te pritisne ob skalo. V pozni jeseni včasi, zapade sneg, predno jej živina prišla domov, in tedaj jo hoja; še napornejša.
Pred kravjim hlevom je tujec rezal steljo, Simon ga; ni poznal. Skozi okno je rad zrl tja in se spominjal prejšnje službe. In pil je in jedel, kar mu je prinesla kuharica za večerjo, ker bil je truden in lačen! in izmučen od dolgega pota. Hrepenel je po ležišču, da si odpočijejo trudne noge, jutri zgodaj morajo zopet gor.
Grofa in Lorda se je ogibal, kjer jej le mogel. Kadar ju je zagledal, ijdoča na lov, krenil jo je v strani	i
To je bilo začetkom jeseni. Planinski1 pastir mu je izročil ovna, da ga odpelje v dolino. Trdno je; držal za vrv, ker oven je divjal in se zaganjal zdaj na desno, zdaj na levo. Na golem pečevju ga je komaj, ujdržal. Kadar prideva med drevje, bo bolje, si je mislil. Ali tam je švigala žival sem ter tja in s težavo se je ogibal debelih debel.,
Pot je šla najprej nekoliko po ravnem, potem se je obrnila navzdol. Strmina je rastla in oven je hitel. Cim bolj je padalo-pobočje, tem več je dobivala žival moči in mutcu se je zazdelo,1 da je ne bo mogel več dolgo udržati, če bo šlo še'dolgo tako naprej. A kje ja še ravninica pod njim! Vsaj pol ure je do nje. Takodolgo ,nei bo mogel. Vrvi ne bo izpustil, oven ne sme uiti. Kaj bi djal gospod? Ujezil bi se in oditi bi morali proč od Miklavca, v tuj kraj,: po svetu.
Oven je krenil v stran in potegnil mutca za seboj. Tuj gozd se je odprl, tuja steza, povse neznana. Izginil mu jC( izpred oči pogled v dolino, ravnica, zelena. Vse tuje krog njega.	k 1
Oven poskoči1, se vzpn,e, pred njim leži prosta pot, nedogledna, strma. Mutca izpreleti strah. Oven beži iztegnjen, Simonu se zapletata nogi, no čuti jih več na. telesu. Vrv je trdno navezana okrog roke, ne more je izpustiti, če bi tudi hotel.
Tu nekjb bo Strma peč, lovci pripovedujejo o njej. Se je utegnil misliti. Kakor bi odrezal, jo nehala pot, noga izgubi tla, pred očmi se, zabllišči globin,a- brez dna------
Simona ni bilo v Miklavec in čakali so, da pride jutri. Pa ni ga bilo in; pričakovali so ga tretji dan.	I
V soboto je šel grof np, lov. Pod Strmo pečjo je zalajal Lord. Grof je našel med grmovjpm Simona in ovna1 mrtva.
Dva hlapca sta ga zanesla v Miklavec in v nedeljo so ga pokopali. Pogreb je bil velik. Udeležila se ga je vsa miklavška, gospoda fini mnogo ljudi iz okolice. Saj miklavškega mutca je poznal vsakdo.
OIOIOIOIOIOIO
OIOIOIOIOIOIO
o
Pozor ! ....Čitaj ! 111
Bolnemu zdravjeI	Slabemu modi
Pakrašk^ želodčne kaplfice
PnhraiU« xrl«rfčne iiinjtljlrr dplujejo iz Trstno pri vseh želodčnih in črevesnih boleznih ter odstranjujejo krče, bolesti iz želodca, vetrove in čistijo kri, pospešujejo prebavo, izganjajo male in velike gliste, odstranjuje mrzlico in vse druge bolezni, ki vslcd mrzlice nastanejo. Zdravijo vse bolezni na jetrih in vranici. Najboljše sredstvo zoper bolezni maternice in madron; zato ne smejo manjkati v nobeni kmečki in meščanski hiši. Naj vsakdo naroči in naslovi:
Peter Jurišič,
lekarnar v Pakracu štv. IOO
■	Slavonija. —
Denar se pošilja naprej ali a poštnim povzetjem. Cenaje sledeča (franko na vsako pošto):
>9 ateklesale (1 dueai) 5 K,	94 stekleutčle (9 dueata) 94 8*40
30 atekleailčte (9 ducati) 19 14.
3^»».j od. 12 sta3clo3a.l&lc aa xre razpošilja.
-------------------------------
OOOIOI9909I
Rodoljubi!
Slovenci!
Spominjaj Us «8 oh vs&ki priložnosti nnie
družbe sv. Cirila in Metoda.
•09000009I« IOOOOOOOO •
Slavonska zel:
Se rabi s prav sijajnim in najboljšim uspehom proti zastarelemu kašlju, bolečinam v prsih, z»-'*"*"""***"***"^**x***i<**aB*mmaMmaam molklosti, hripavosti v grlu, težkemu dihanju, »stm, proti bodenju, kataru in odstranjuj« goste sline ter deluje izvrstno pri vseh, tudi nfjstarejših prsnih in poučnih katarih. — Cena je sledeča (franko na vsako pašto):
9 •rlfftralul steklenici 314. 40 v 4 originalne •teklentee ft 14 »Oz O originalnih stekleenl „ M 90 v.
a, aa. j od. d. "v e la. ste3sle».lc so xl e razpošilja..
Prosim, da oe naročuje naravnost od mene pod naslovom:	620 25
P. Jurišič, lekarnar v Pakracu 100, Slavonija.
Ustanovljeno leta 1860.
M. Jlger-jev sin
urar
zaloga zlafnlne In srebrnine
pooblaščeni izvedenec
Maribor, Poštne ulice štev. 1
Urelod gld. 1‘50 do gld. 200--
BC* Cenik brezplačno. “Tfm
Slovenci!
Pristopajte h Kmečki zvezi!
Zairte-va^te
zastonj, da se Vam pošlje ilnstrovani cenik z nad 1000 slikami.
"UV St 865. Srebrna damska remontoar ara gld.
3-60
"W Št. 822. Srebrna remon-	3-60
toar ara za gospode	
"W Št. 837. Srebrna anker	
ura, 15 kamenov, gld. 5,	650
dvojni pokrov gld.	
Št. 341. Srebrna anker	
ara, dvojni pokrov, 15 kamenov, zelo močna gld.	7-9’60
Ga.x»iei.nGiJa ve6 let.
Blago, ki ne ugaja, vzame se proti polni sveti nazaj.
Anton Kiffmann,
Slika 1 pol nar. velikosti.	ialo$» nr »rebrnine in zlatega
y	vou.	blaga. Ekspert v vse dežele.
IMIaribor IsA. ©, Štajersko.
Vzajemna zavarovalnia v Ljubljani
Dunajska cesta 19. * v ffiedjatovi hiši v pritličju * Dunajska cesta 19.
i. Proti požarni škodi vsakovrstna poslopja zvonove, premičnine in pridelke.
I a. Proti prelomom zvonove, in
zia/var-uje
I
Svoji le svojim!
3. Za življenje oziroma doživetje in proti nezgodam.
Edina domača, slovenska zavarovalnica.
12—7