Ruske-japonska vcjska. IVa Kmheni. Iz bojišča v Mandžariji aedaj dobaja jako malo poročil. Ia še ta, ki dohajajo, so si tako uasprotujoča, da ai mogoče spozaati pravega položaja. Novi poveljaik geaeral Liaevič poroča jako malo ia a teru prikriva gibaaje svojih čet. Iatiaa je, da Rasi pridao poailjajo čete aa bojiače. List ^Novoje Vremja" piae, da so veeti o gibaaju Japoncev, da bi obšli rasko armado, aeosaovaae. Japoaaka arinada je očividao valed bitke pri Mukdean tako oslabljeaa, da je za poldrugi mesec aatavila vaako večje prodiraaje. Tako je omogočila ruski armadi, da je ta apoaobaa za boj ia da si je zgradila celo vrsto aovih utrdb. Nasprotao pa poroča liat BRuau, da se je 120 vrat severozabodao od meata Kvaagfieagtsi pokazalo 6000 Huaguzov ia aekaj tisoč japoaskih jezdecev z 22 topovi. To bi bilo zopet zaameaje, da hoeejo Japoaci obiti Rnse. če pa tudi tega Be aameravajo, gotovo pa hočejo a tem prisiliti Ru8e, da poaljejo močae čete aazaj, ki bi aaj stražile železaico. Tudi v aeverai Koreji ao ae vršili ostri spopadi med japoaakimi četami ia kozaki, ki ao ae morali umakaiti. STa morju. Na morju še vedao ai prialo do bitke, vedflo se še ae ve, kje je pravzaprav rusko brodovje ia kje japoaako. Miaoli tedea je baje bilo Roždestveaakijevo brodovje aekaj dai v zalivu Kamraak, ki je laat Fraacoske. Takoj je Japoaska agovarjala proti temu, da ae je brodovje predolgo mudilo v vodah aepriatraaske države in je predbaciTala Fraacoaki, da a tem krši medaarodao pravo. S tega se vidi, da se Japoaci veadar boje ruskega brodovja. Meaeca oktobra laaskega leta, ko je to brodovje zapu8tilo Ruako, so pisali aagleški listi, da Roždeatveaaki ae bo aikdar pripeljal brodovja v Vzhodao Azijo. Pisali so, da mu bo prvi vihar te rstare akatlje" pogrezail ia da mora biti vesel, če priplove % tretjino brodovja do Japoaake. In to je verjel vea svet. Zato ae tudi Japoaci aiso aič bali niskega brodovja. Niso agovarjali, ko je bil Roždestveaski a avojim brodovjem cele tedae pri trancoakem otoka Madagaakar. Sedaj pa, ko vidijo, da je Roždeatveaski veadar pripeljal nte stare škatlje" do Kitajske ia da ao te škatlje jako aevarae za aje, postali ao Japoaci aaeakrat grozao občutljivi ia so takoj ugovarjali proti dolgemu bivaaju ob obali fraacoake Kohiabiae. Tadi v drugera oziru je zaačilBO, da se Japoaci sklicnjejo aa medaarodao pravo, ko so ga pa sami že večkrat prelomili m ga ae tadi daa aa daa prelamljajo. Proti določbam medDarodaega prava ao po tolovajski aapadli ladje v Port Artarju, predao je bila aapovedaaa vojaka, aapadli so raski ladji nKorejec" ia ^Varjag" v aepristraaaki korejski luki, izkrcavali so svoje čete v aepristraaskih korejBkih lakab, poaedli 80 aepriBtraBako deželo Korejo, vdrli so v Maadžarijo, ki je po pravici Kitajaka,- ne da bi vpraaali to državo, maogokrat ao že tekoai vojske poailjali svoje čete čez kitajsko ozemlje itd. Vae to je budo kršeaje raedaarodaega prava. Za nje bi aaj to pravo ne veljalo, aamo za Raae. Sedaj ko se jim Roždeatveaski vedao bolj bliža ia jim grozi a avojim brodovjem, aedaj kličejo svojo zavezaico Aagleško, aaj ae dopusti takega kraeaja mednarodaega prava, da bi spravili aasprotaika v aepriliko. Iz vaega pa se kaže strah, ki jim raate, bliže ko prihaja rusko brodovje. Kakor smo že zadajič omeflili, kroži po liatih maogo domaevaaj, kaj da aamerava Roždeatveaski. Daaes aavedemo domaevaaje zaaaega aagleškega atrokovaega liata BArmy aad Navy Gazette", ki izreka o bodoči bitki med raakira ia japoaskim brodovjem tole sodbo: Mi amo raaeaja, da se pričakovaaa pomorska bitka ae vaame v kitajakem vodovja, marveč v aepoaredai bližiai Japoaake. Roždestveaaki aiore imeti aamo edea cilj: uuičiti aovražaikovo brodovje. Da bi pa pod kolikor mogoče agodaimi pogoji pričel bitko, mora akašati, jo izailiti v aeposredBi bližiai Vladivo8toka. To ai aamo ediao priataaišče, odkoder se sme aadejati pomoči ia podpore, marveč iato ae tudi pričakuje v luki od njegovih ladij. Takiato pa mora biti tudi za admirala Toga Bajrjgodflejae bojišče obo, ki bi bilo aajbližje Bjegovemu zbirališču ladij. Vrhu tega pa mu lahko ruako brodovje aploh uide i'b srežno doape na mesto svoje določbe brez bitke. V tem alučaju bi bil ta ajegov moralni poraz eaak veliki izgnbi. Ob se torej aa nobea nafiia ne sme oddaljiti od svoje postojaake, marveč mora aknaati, da čim uspeaBejse zastopi sovražaiku pot proti Vladivoatokn. Od otokov Anambas, ki bodo v alučaju, da bi se rusko brodovje razločilo, brez dvoma zbiraliače ruakih ladij, se lahko pride v Vladivoatok po različaih potih, ki ae pa vai atraejo v Japoasko morje. Tn je torej meato, kjer se bo postavil japoaski admiral ia čakal aa sovražnika, tu je toriače, kjer ae bo bila odločibia bitka. Sploano ae pričakuje — in kakor se nam zbi brez zadoataega razloga — da 8e bitka vaame že tekom prihodfljih dni; m sicer temelji to aa domBevaBJu, da bo Togo Bavalil aa aovražaika že med potoma \n ma akušal povzročiti čira več akode. Lahko ai predatavljamo, da ai japoaaki admiral to želi, toda to je lažje rečeao, kakor pa atorjeno. Torpedovke morajo imeti blizu svojo luko; križarke pa so valed avoje Bezadoatne zaloge premoga omejeae v avojem gibanja. Za Japonce m aobeao zbiraliače ladij bližje potu, za katerega ae bode aajbrže odločil admiral RoždeatveBaki, kakor otoki Pescadores. Toda velika daljava od tod, v kateri bo aajbrže plulo ruako brodovje, bo aajbrže učinila, da bo admiral Roždestveflski Iahko utekel, če plove v vzhodai 8meri od otoka Formoze ia ob severni obali filipinskega otoka Lucob. Zdi 8e skoro, kakor da bi Japonci to že uvideli m si zbog tega izvolili za avojo začasBO zbiralisče pristanišče Kelung aa aeverBem obrežju otoka Formoze. RoždestveBakemu so torej odprta tri pota v Japonsko morje. Izmed teh je aajkrajša pot skozi moraki preliv Tauaima med Korejo in Japoaako, a obeBem tudi aajnevaraejaa ia smatrati bi bilo za samoumor, ako bi ai Roždestveaaki izvolil to pot. Oatajata še torej oba morska preliva aeverao ia južao od otoka Jedo. Morska ožiaa Taugara južbo od Jeda je v ravni črti zvezaaa z Vladivoatokom ia tvori aajbližjo pot v to pri8taflišče. Ta preliv je precej airok ia poBoči ae pač lahko poareči, da ga prepluje celo brodovje, ae da bi je kdo opazil. Najdaljša, a zato tadi flajmaj Bevarna pot pa bi bila rnorska ožiaa La Peroaae med SahaliBom ia Jedom, ki ima ae to predaoat, da ai Roždestveflaki lahko brez težava izbere, ako bi bilo potreba. primerao zbiraliače na otoku Sahalinn. Ako bi se aodilo po teh okolBostih, bi bilo aajverjetBeje, da si Roždeatveaski izbere baa to pot, za katero se je odločila tudi križarka »Novik", ko je po pomorski bitki dae 10. avgnata m. 1. hotela uteči v Vladivoatok. Ta Bačrt bi ae jej bil tudi poarečil, ako bi ji med potoma ae poael premog. Z veliko gotovoetjo ae torej ame trditi, da bo Roždeatven8ki plnl akozi morsko ožiao La Perouse. Samo eaa okolaost je, ki bi mogla to preprečiti. Vpraaaaje je aamreč, ako je ta moraki preliv že v tem čaau proat ledu; ako je torej morska ožiaa ae zamrzajeBa, potem aeveda Roždeatveaski ae more račuaati ž ajo, ako ee aamerava že v kratkem napotiti v Vladivostok. V tem alnčaju mu potemtakem preoatajata samo dve poti — korejska morska ožiaa ia preliv Taugaru. Ia v bližiai enega izmed teh prelivov se mora vaeti odločilaa pomorska bitka! Vzrok, da je admiral Roždeatveaski tako dolgo ostal v zalivu Kamraflk, je baje ta, ker je čakal tam aa tretje brodovje pod admiralom Nebogatov. Pariski listi pa sedaj poročajo, da se je admiralu Nebogatovu, kakor javljajo aajaovejae vesti z otokov Suada, prigodila Beka aezgoda. Brodovje vsled tega ai moglo v določeaeai čaau doapeti v zaliv Kamrank. kjer je Banje čakal admiral Roždeatveaaki. Podrobaosti o aezgodi ao zaaae v vladaih krogih, ki jih pa prikrivajo javaosti.