,,rARCI VSEH DEZEL.ZD®
mn...umil „
Pf4lnlf.wi plačana v golo vini.

Icimfa vsakega 7., !&, ’2S, bi 3®, v mesecu, •— Uredništvo in upravnlšfvo:Ljubljana, Kaila Marksa irg 2. — Naročnina znaša mesečno Din 4--
U JO III.
Ljubljana, sreda, 6. februarja 1924.
Kapitalisti se organiziralo za šiite napade na
delavstvo.
V	nedeljo 27. januarja so se zbrali na kongresu v Zagrebu zasiopniki »gospodarskih krogov«. Nad 300 delegatov iz cele države je konferiralo cel dan. Lepo in složno so sedeli za eno mizo radikali 'ai klerikalci, demokralje in samostojni Srbi in Slovenci, pravoslavni in katoliki, muslimani in protestantje in brezkonfe-sijonalci. Niso jih motile fraze o centralizmu in avtonomiji, ne druga politična -»nasprotja« s katerimi mečejo ljudstvu potom časopisja pesek v oči, ker zbrali so se, da se pogovorijo, kako nastopati proti svojemu skupnemu sovražniku — delavstvu. Enotna fronta, fronta kapitalistov je sklenjena in ti združeni kapi-Salisti so sestavili 30 zahtev, katere naj vlada upošieva. Vse njihove zahteve gredo za tem, da bi se jim olajšalo še hujše izkoriščanje delovnega ljudstva.
V	točki 5. zahtevajo, da se ukine progresivni davek. To se pravi, kapitalisti zahtevajo, da bi Sega ali Skubic plačal toliko davka, kot navaden delavec, da M veleposestnik plačal toliko, kot bajtar. to tako gre skozi 30 zahtev ena sama zahteva: bremena, ki jih nosi kapitalist. naj se naloži delovnemu ljudstvu. Ker pa delavci in kmetje tega danes ne zmorejo, naj se podaljša delovni čas, da bodo več producirali in da bodo potem tudi lahko več dali. Zahtevajo zaščitno carino no domače izdelke, to se pravi, če «p inozemski produkti tčevlji, obleka -».d.) cenejši kot domače blago, naj država za toliko poviša carino, da ne bodo inozemci delali konkurence. V stanovanjskem vprašanju se branijo zi-
dati nove hiše in zahtevajo, da se hišnim gospodarjem da zopet popolna prostost, da se ukine stanovanjski zakon. Oni v zaviti formi zahtevajo svobodo, da podražijo stanovanja za kolikor se jim baš poljubi in da vsakega neljubega najemnika lahko vržejo na cesto.
Točka 19. pa zahteva, da se čim preje revidira zakon o zaščiti delavcev In zakon o bolniških in nezgodnih zavarovalnicah in da se istočasno revidirajo pravilniki potom industrijskih in trgovskih zbornic, tako, da ne bo ovirano gospodarsko življenje.
Ročni in duševni delavci, ali razumele, kaj se to pravi?
To se pravi, da hočejo kapitalisti že danes nevzdržno stanje delavstva še poslabšati. Zahteve so poslali vladi in kapitalistična vlada bo gotovo upoštevala zahieve »gospodarskih krogov«.
Ali bomo ostali še naprej indiferentni? Se hočemo li kar brez odpora pustiti še boli pogaziti? Ne in ne! Mi ne smemo več držati križem roke. Pripraviti se moramo na obrambo, da zasiguramo vsaj to, kar smo še obdržali.
Kaj noj storimo? To so nam pokazali »gospodarski krogi«, ki so se za napad združili v enotno fronto preko vseh političnih nasprotstev.
Če se hočemo uspešno braniti, moramo tudi mi stvoriti enotno fronto vseh ročnih in duševnih delavcev.
Živeta enotna fronta ročnih in duševnih delavčevi
„Napačna sindikalna taktika Žorgancev“.
Tako se glasi naslov članka v 4. št. »Delavskih Novic«. Mi smo že večkrat povedali in to ponavljamo še danes, da na osebne napade, ki jih v nedostatku stvarnih razlogov izlivajo na nas »Delavske Novice«, ne bomo odgovarjali. Zato se tudi v tem odgovoru ne bomo ozirali na osebne napade, ampak hočemo samo povedati, da nam tisti »Sindikalist železničar«, ki je podpisal članek, imputira nekaj, kar ne odgovarja dejanskemu slanju. On nam namreč očiia, da je največja modrosi Žor-gancev v iem, da govorijo: čim slabše tem boljše in da v tem smislu tudi delajo. Pod »Žorgance« pa smatra oei-vidno neodvisne strokovne organizacije.
Kako je naše stališče, smo že davno pojasnili. Da pa osvežimo spomin »Sindikalistu železničarju«, objavljamo odlomke iz članka: Tri smeri v strokovnih organizacijah IReformizem, anarho-smdikalizem in revolucionarni socializem), ki je izšel v 20. šiev. »Strokovne Sorbe« z dne 30. maja 1923.
»Ravno v pogledu na razmerje med socijalnim! reformami in med končno odpravo izkoriščanja si naša naziranja ^nasprotujejo. Strokovna komisija sma-ira socijalne reforme kot cilj, za katerega se bori in si predstavlja socialistično dražbo kot rezultat vedno ob-
sežnejših reform in da se bo prehod iz kapitalizma v socijalizem izvršil v počasnem prehodu polom reform, ki bodo blažila obstoječa razredna na-sprolsiva in polagoma odpravljala izkoriščanje, tako da se bomo enkrat našli v socijalislični družbi. Po njihovem mnenju spreminjajo socijalne reforme, če se vedno razširjajo In zboljšujejo, ludi strukturo današnje družbe, iako da bodo potom reform odpravili kapitalistični družabni red in odpravili s tem tudi vzroke razrednega boja. To je teoretična podlaga protirevolucijonarne grupe v proletarskih vrsiah, ki ga Strokovna komisija imenuje ludi »evoluci-jonizem«. Ta grupa posveča svojo pažnjo vsem dnevnim vprašanjem kakor delovnemu času, mezdam, zavarovanju itd., pozablja pa popolnoma na glavno svojo nalogo: odstranitev kapitalističnega družabnega reda, na odpravo izkoriščanja. Socijalna evolucija se jim zdi škodljiva, ali pa sploh neizvedljiva. Verujejo pač na počasni prehod iz demokracije v socijalizem.
Teorefiki in praktiki reformizma smatrajo, da so realni politiki, ker se borijo za praktična dnevna vprašanja in ker si ne postavljajo nobenih nemogočih in nedosegljivih ciljev. V resnici pa je cela ta teorija največja utopija, kar jih je videl svet. Realno življenje
uničuje brez usmiljenja vsak dan teorijo o harmoniji med razredi, ki bo nastala potom mirnega razvoja, potom reform. Poglejmo naokrog, v vseh deželah besni kapitalistična ofenziva in se roga govorancam »o absolutni vrednosti socijalnih reform« za delavski razred.
Nič manj nevarni za zdrav, revoiu-cijonaren delavski pokret niso oni, ki vsako reformo zametujejo, češ: »če se bo delavstvu malo bolje godilo, bo postalo umemejša in manj borbeno in kapitalisti ga bodo smeli še nadalje izkoriščali«. To je načelo anarhistov in anarho-sindikalisiov, ki pri nas v Sloveniji še ne tvorijo organizirane grape, vendar' pa se najde med našim delavstvom dosti proletarcev, ki tako mislijo. Zavedajoč se, da reforme ne bodo odpravile kapitalističnega sistema, mislijo venomer na preobrat, na socijalno revolucijo in odklanjajo vsako reformo, češ: »čim slabši je položaj delavstva, tem večja je nezadovoljnost, tem bližje s 13.0 revoluciji.« Da hidi to naziranje ni pravilno, nam ni treba razlagati in ufe-meljevafi, ker socijalne reforme so 550-zicije, katere si je delavstvo priborilo v boju z buržuazijo in če bi kdo trdil, da take posamezne pridobitve ne pospešujejo in olajšujejo razredne borbe, bi taka trditev nasprotovala vsem do-dosedanjim izkušnjam v delavskem pokretu. Omalovaževanje socijalni!! reform je torej enako napačno kot je napačno naziranje, da bomo potom reform (evolucije) epremesiti današnji kapitalistični družabni red in vzpostavili socijalisiično družbo.
Ta naziranja so metafizično abstraktna in ne vpoštevajo dejanskega položaja, zalo jih moramo zavračati. Delavski razred mora v borbi za poboljšanje in razširjenje socijalnih reform vedno svoje uspehe kar najbolj izkoristiti in ne sme nikdar pozabiti na svoj končni cilj — ustvaritev socijali-siične družbe.
Vprašanje je torej, če zamore delavski razred potom posameznih socijalnih reform prevzeti celokupno pro-dakcijo ali sc mora zavzetje politične in gospodarske moči izvršiti potom ostrega, odkritega in oboroženega razrednega boja, i. j. polom meščanske vojne. Dolgoletne izkušnje razrednega boja dokazujejo, da so izgledi za miren prehod iz kapitalizma v socijalizem minimalni in da je revolucija edino sredstvo, s katerim proletariat lahko prisili buržuazijo, da se preda in da delavstvo zavzame gospodarski organizem države. Socijalna revolucija ne izključuje in ne omalovažuje reform, ampak jih izkoriščuje kot sredstvo za okrepitev splošnega boja, jih izkorišču-je v razrednem boju, kot osvojene pozicije, iz katerih lažje vodi boj z buržuazijo.
Posamezne spopade, ki se pojavljajo zdaj tu zdaj lam, moramo delavstvu predočiti ne kot izolirana lokalna dejstva, ampak iz vidika splošnega razrednega boja. Posamezni uspehi ne smejo delavske organizacije asjoevali in zadrževati na pridobljenih pozicijah, ampak one morajo prodirati naprej, naprej k svoji glavni nalogi, k uničenju kapitalističnega družabnega reda.

ŠIEV. 4. in 5.
Nezmiselnost teorije reformizma tiči v iem, da bazira (temelji) na pogrešeni osnovi, da si zamore proletarijat ustvariti idealne življenjske pogoje v okviru kapitalističnega družabnega reda in da je mogoč prehod iz kapitalizma v socijalizam brez socijalne revolucije. Strokovne organizacije, ki so prežete takih reformističnih idej, ne bodo nikdar poostrenega gospodarskega boja, ki pretresa danes svet, mogle izkoristiti za delavstvo, ker utopija o vzajemnost) v kapitalistični družbi je očitna.
Naš akcijski program se glasi:
30. V boju za izboljšanje delovnih pogojev, za čim višji eksistenčni minimum in za kontrolo nad produkcijo se moramo vedno zavedati, da je ta vprašanja nemogoče rešiti v okvir» kapiialičnega družabnega reda. Vedno je treba naglašati in masam delavstva razlagati, da se more socijalna vprašanja končno rešiti le z uničenjem kapitalizma.
Cc bomo izkoristili vse prilike in vse pojave, ki jih opažamo v današnji poostreni razredni borbi in tudi vse reforme, ki si jih bomo priborili v to, da se čim bolj približamo našemu končnemu cilju — odstranitvi kapitalizma, bomo vršili tisto nalogo, za katero so strokovne organizacije ludi poklicane.«
Iz gornjega je razvidno, da »Sindikalist železničar« piše »na pamet«, kakor pravijo v Srbiji, in da neodvisne strokovne organizacije zavračajo modrost sindikalistov: čim slabše tein boljše«.
A. H.
(Dalje prihodnjič.)
Razredna borba socijalpatriotov.
Brez komentarja in brez razlaganja objavljamo tekst dveh plakatov, ki jih je izdal Savez metalskih radnika v Brodu na Savi ob priliki poroke svojega tajnika. Kdor zna misliti, bo razumel, da ljudje, ki izdajajo take plakate nikdar niso spadali v vrste zavednega delavskega pokreta. Pripominjamo samo to, da v ta Savez spadajo po zadnjem ujedinjenju tudi kovinarji v Sloveniji, ki so še v osrednjem društvu kovinarjev in da so pri tem tudi oni osramočeni.
I.
Savez metalskih radnika Jugoslavije. Podružnica Brod n. S.
Delavcem in delavkam!
Sodrugom in sodražicam tvernke vagonov v Brodn na Savi.
Sodrugi in sodružiee!
Dne 26. L m., t. j. v soboto bo poroka našega sodruga Mirka Petrinca, katerega vi vsi poznate kot iskrenega in odličnega borca, kot proletarsko dete, ki se je v gladu in bedi, v pretežkem delu, kot samouk šolal in ki pridobljeno izobrazbo uporablja za ustvaritev socializma in ki se je vsled pomanjkanja tako dobrih sodrugov dal angažirati za različno funcije v delavskem pokretu, tako da danes ta sodrug vrši sledeče funkcije:
1.	Angažiran je kot tajnik naše podruž-

Siev. 4. in 5.
ftSS,Bt9cSRK9b^u«^'w>Mfc^>«>V.'~
niče v Brodu na Savi. 2. Vrši vrlo delikatno dolžnost predsednika delavskih zaupnikov. S. Clan je centralnega odbora našega Saveza. 4. Redni član je delavske zbornice za Hrvaško in Slavonijo z Zagrebu. 5. Vrši dolžnosti pokrajinskega tajnika Socialistične Stranke Jugoslavije za Osječko pokrajino. 6. Je član mestnega odbora podružnice S, S. J. v Brodu na Savi.
V	znak priznanja za neutrudljivo desetletno delovanje v delavskem pokretu sploh — v kolikor ga ni ouemogo-čevalo svetovno klanje (vojna) — a posebno v naši podružnici, kjer ima posebne zasluge; v znak tega prirejujemo na dan njegove poroke v
tovarniški kantini VESELO PLESNO ZABAVO
s sodelovanjem prosvetne sekcije, pevskega društva »Enakost< in tambura-škega zbora, na katero najvljudneje poživljamo sodruge in sodružice s cenjeno obiteljo.
Poroka se vrši ta dan dopoldne v Teslicu, tako da bosta novoporočenca lahko pravočasno prišla na zabavo.
Začetek zabave ob 9. uri zvečer. — Vhod skozi uradniško sobo, kjer bo tudi garderoba.
V	Brodu na Savi, 17. januarja 1924.
Odbor podružnice.
II.
Savez Meialskih Radnika Jugoslavije.
Podružnica Brod n. S. prirejuje 26. januarja 1924, na dan poroke sodruga M. Petrinca, tajnika podružnice, člana centralnega odbora, predsednika delavskih zaupnikov, rednega člana delavske zbornice za Hrvatsko in Slavonijo v Zagrebu itd.,
veselo plesno zabavo
v vseh prostorih tovarniške kantine, s sodelovanjem prosvetne sekcije, pevskega društva »Enakost« in tamburaškoga zbora, na katero se cenjeni naslov s cenj. obiteljo najvljudnejše poziva.
Pričetek zabave ob 9. uri zvečer.
Za mnogobrojni obisk prosi
veselični odbor.
Ti pozivi se pošiljajo samo gg. članom ravnateljstva in nadzorstva naše tovarne in članom iste tovarne in vsem osebam, s katerimi stoje delavci v službenih od-nošajih ali če so s sodr. Petrincem v osebnem prijateljstvu.
Vsak zavedni proletarec mora biti naročnik „Strokovne Borbe“.
Janka Petakovič slovenskim rudarjem.
(Vsled tehničnih ležkoč moremo šele danes nadaljevali započeto pismo. Pismo je zelo obširno in se bo nadaljevalo še nejmanj skozi pet številk.)
Ce se upošteva, da je vaše življenje pri težkem delu pod zemljo vedno izpostavljeno smrtnim nevarnostim, tedaj je pr ikra j sevanje vašega zaslužka pravi barbarizem.
Sodrugi, vi veste, da ste uvideli potrebo, da se organizirate v vaši strokovni organizaciji v Savezu Rudarskih Radnika in potem, ko je reakcijonarna vlada razpustila to organizacijo, v vaši Z. R. D., da bi organizirano hranili svoje življenje in svoje pravice in tako izboljšali svoj mizeren položaj. Oprti na upravičene razloge in v očigled vedno naraščajoče draginje ste bili prisi-geni, da ste morati vložili svoje zahte ve. Četudi so bile vaše zahteve skromne, ssj niste zahtevali več kot 10—15 i>in na dan, je profitarska T. P. D. potom svojih agentov in plačanega časopisja zavpila, da so vaše zahteve pretirane. Da vaše zahteve niso pretirane, dokazuje že dejstvo, da ima T. P. D. od vsakega rudarja od 103 do 118.63 Din dnevno profita, s katerimi gradi krasne palače in urejuje nove rudnike. Vidi se, da vaše zahteve niso bile pretirane, ampak še preskromne.
Tudi če bi T. P. D. ugodila vsem važim zahtevam, bi j' ostali še ogromni dobički, 93—103 Din dnevno pri vsakem delavcu. Toda ona ni hotela ugoditi vašim zahtevam, raje pusti vas in vaše družine še naprej stradati in poginjati v bedi, kot da bi za majhen odstotek znižala svoje ogromne profite. T. P. D. je pomagala kapitalistična vlada, ki je zainteresirana na jarofitih T. P. D., in vašo mogočno borbo so nasilno udušili.
Vi bi v borbi s T. P. D. zmagali, če bi te družbe ne ščitila vlada, tista narod-
na vlada, ki je raje dopustila, da je umiralo 20.000 proletarcev v revirjih, kot pa da bi pritisnila na židovsko družbo. Mesto da ščiti delavce, je vlada T. P. D. dovolila povišanje cen premogu in jo tako odškodovala za zgubo med štrajkom. Jasno je, da so kapitalistične vlade pa naj bo to že radikalna, demokratska ali klerikalna navadno orodje kapitalistov.
Iz navedenih številk in iz gornjih konstatacij lahko vsakdo vidi. da smatrajo kapitalisti delavce samo za sredstvo, s katerim si ustvarjajo bajna bogastva. Vsaka »dobra« beseda, vsaka obljuba, ki jo da kapitalist, mora biti v mejah njegovih interesov. Kjer pa sama »dobra« beseda ne zaleže in kjer se delavci ne zadovoljijo s samimi besedami, tam kapitalist upotrebljava silo in nasilje, ki mu ga daje na razpolago država.
Ce kapitalisti, oziroma kapitalistični razred smatra delavce za orodje s katerim si pridobiva bogastvo, potem je razumljivo, da se oni ne ustrašijo niti pred nasiljem, ako je treba zaščititi profite.
Sodrugi! Konstatirajoč gornja dejstva moramo reči, da smo mi delavci, v prvi vrsti rudarski delavci — na slabšem kot so bili svoj čas sužnji, če tudi smo, kar tudi buržuazija priznava, glavni faktorji in edini tvorci zemeljskega bogastva. Ce bi ne bilo nas rudarjev, ki riskiramo življenje vsakokrat, ko gremo pod zemljo, bi vsa vrednost premoga bila ničeva.
Jasno je, da imamo mi delavci, kot tvorci zemeljskega bogastva tudi vso pravico do plodov našega dela in truda.
(Dalje sledi.)
Proti indirektnim davkom na delo.
Kapitalistični razred, ki gospodari z državo, odreja tudi višino in porazdelitev davkov. Vsled tega je razumljivo, da ta razred, ki ima moč v svojih rokah, ne plačuje niti ‘/a vseh davkov, dočim pa revni široki sloji, torej delavci, kmetje in nižji uradniki, plačujejo čez a/8 vseh davkov. Delavci, kmetje in nižji uradniki pa niso deležni državnih dohodkov niti za 10%, ker je država, t. j. kapitalistični razred, porabila 90% za »narodne potrebe« (kakor oni pravijo), ki jih je požrlo vojaštvo, novi generali, višji uradniki in liferanti. Indirektne davke, s katerimi so obremenjene najvažnejše življenjske potrebščine, kakor meso, kruli, sol*, petrolej, sladkor, kava, riž itd., prenaša proletarijat sam, t. j. ročni in duševni delavci, ker oni to največ konsu-anirajo. Taki davki npropaščajo toliko
delavca kot kmeta in nižjega uradnika, da se komaj bori med smrtjo in lakoto, medtem ko na drugi strani premožni plačujejo zelo malo indirektnih davkov, ker so maloštevilni; direktne davke pa z lažnjivim priglašanjem postarije na minimum.
Ali niso bili odkriti mnogi slučaji (ki se vedno ponavljajo), da so neki debeli bogatini in veliki trgovci priglasili svoje dohodke za dvakrat, trikrat in celo deset- in večkrat manjše, kakor so v resnici. Ali niso temu dokaz mnoge afere? Pogostoma se dogaja, da kapitalisti, industrije!, banke in veliki trgovci sploh /e vedo kolik jim je dobiček. Razen tega obstoja splošni dvom, da kapitalisti sploh plačujejo kake davke, ker oni vsa j svoja bremena zvalijo na hrbet delov-j nemu ljudstvu, t. j. potom zvišanja sta-
narine, cen produktov ter znižanjem plač in dnin itd. To pomeni, da kapitalisti ne plačujejo nobenih davkov, razen nekaj malega na osebno potrebo, da pa celokupno breme državnih izdatkov nosi proletarijat, ročno in duševno delavstvo.
Tej krivici se more odpomoci le s ufei-njonjem inclirclunih davkov.
Buržuazni učenjaki seveda tolmačijo indirektne davke kot absolutno potrebo in trdijo, da država brez teh ne more obstojati. No, ta vidili je izšel pod uplivom
W3BSI IfVMWWNMJ IMMIM Ml I fflMjflli	&&i*ES5SUSBam
buržuaznih klasnih instiktov. Ako tri »s z monopolizacijo velikih pridobitnih podjetij od strani države energičneje in pametneje postopalo in ako bi se z nMaje-njem indirektnih davkov pristopilo k obdavčenju premožnejših slojev, pokazalo bi se ne samo, da bi država izhajala, ona bi celo napredovala.
Vpoštevajoč to, je naša zahteva:
Odprava vseh indirektnih davkov, sukcesivno zvišanje davkov na dotriivk-imetja in nasledstva.
Mednarodni pregled.
Mednarodni kongres sindikalistov
se je vršil 2.-4. XII. 1928 v Innsbrucku. Ta kongres, na katerega so prišli zastopniki iz Argentinije, Nemčije, Holandske, Italije, Norveške, Švedske, Uru-guaya in Nemške Avstrije, je pokazal, da je sindikalistično gibanje v vseh deželah zelo brezpomembno. Sklepi tega kongresa so bili:, obsodilo se je delovanje nemških proletarskih strank, češ da zasledujejo cilj: zavzeti oblast v roke, kar škoduje delavstvu. Ta sklep je posebno proti K PD (komunistični partiji Nemčije) naperjen; sklenilo se je, da z amsterdamskimi in moskovčani sindikalisti ne morejo sklepati kompromisov in da sekretarijat IAA (Internationale Arbeiter-Association) izda posebne propagandne znamke, da dobi materijalna sredstva, (kaj hočejo sindikalisti, glej v članku »Napačna sindikalna taktika Žorgavcev«. Ured.)
Boji nemškega delavstva proti podaljšanju delovnega časa.
Da bi rešili bankrotno gospodarstvo, so nemški kapitalisti v sporazumu z amsterdamskimi organizacijami izdali parolo: Rešitev Nemčije leži v povečani produktivnosti dela. V zvezi s tem so podjetja nabila razglase, da se podaljšuje delovni čas pri nekaterih strokah od 8 im 12 ur, pri drugih od 8 na 10 in pri rudarjih od 6 na 8 ur. Delavstvo je pri glasovanju odklonilo podaljšanje delovnega časa, nakar so podjetja izprla delavce, ki so tako ostali brez zaslužka. Vršijo se velike protestne demonstracije, ki se na mnogih krajih končajo s krvoprelitjem, ker vojaštvo nastopa s strojnicami proti demonstrantom. So-cialitična stranka Nemčije in amsterdamske organizacije svetujejo delavstvu, da v »interesu države« sprejme podaljšanje delovnega časa. Na nekaterih krajih so ped uplivom patrijotov delavci že sprejeli podaljšanje na 10 ur dnevno, ali pričakovati je, da bodo ponovno stopili v boj za osemurnih, katerega so zaprarili amstenlamci.
Redukcija uradništva
je tudi v Nemčiji na dnevnem redu. Poleg že obsežne redukcije, je ponovno sklenjena še 10% redukcija.
Plače (v lirah)	1921	1922	1923
V Piemontu . . .	18.97	17.29	16.54
V Lombardiji . .	19.10	17.49	26L51
V Genovi (Liguria)	22.90	22.65	26.2«
V Bologni (Emilia)	19.—	17.95	iaM
Z Mussolinijem delajo z roko v roki italijanski socialpatriotje z đ’Aragono m čelu.
Teror fašistov še ni prenehal. M ga dneva, da ne bi fašistični banditi ubili ali smrtno ranili enega ali več detereev. Policija sicer »vrši preiskavo«, ki pa je vedno »brezuspešna«.
Hordivjer teror na Madjarske».
Znano je, da so bili pred kratkim n® energično zahtevo sovjetske Rusije izmenjani z madjarskimi grofi in drags gospodo vsi politični jetniki, ki so ME obsojeni na smrt ali nad 5 let. In zopet so zapori polni. Z Szegedinu sedi zopet 87 političnih jetnikov, ki so skupno obsojeni na 668 let. V Vazeni sedi 156 političnih jetnikov, obsojenih n® 1237 let, in eden obsojen na dosmrten ječo. V drugih zaporih sedi še nadaij-nih 561 političnih jetnikov, ki imajo Izdržati 3500 let zapora. »Nepszava«, socialistični list, je bil konfisciran, ker je objavil to statistiko.
Naraščanje števila strokovno organisž-ranih v Rusiji.
Da se ruska industrija vedno bolj razvija, dokazuje tudi naraščanje Merila organiziranih v strokovnih organizaeijalz. V Petrogardu je bilo 1. oktobra 1023 315 tisoč 571 organiziranih zaposlenih deiav-cev, t. j. za 5.5% več kot 1. februarja 1923. Naraščanje števila organizacij je še toliko večje v kolikor se je istočasno vršila redukcija nastavljencev v državnih in komunalnih podjetjih.
Produktivnost dela narašča od meseca do meseca in z njo se naravno fedl poboljšujejo plače. V teku 8 mesecev j© produktivnost narastla za 39%.
Izboljšanje plač v Rusiji.
Od oktobra 1922 do septembra 1923 se se plače delavstva v industriji zboljšale: povprečno za 2414%. Privatna podjetja' plačujejo nekaj odstotkov več kot država Usnjarski delavci so dobili 53%, grafičko 49%, tekstilni 28%, kovinarji 21%, živilski 14% in kemični 7%.
Rdeče strokovne organizacije,
h katerim je delavsko v masah pristopilo, ko jo na lastnih plečih občutilo izdajstvo amsterdamovcev, je general Seeckt prepovedal. Za polnomočje gene- j ralu Seecktu so glasovali tudi socialisti j in on jim v zahvalo razpušča Rdeče j Strokovne Organizacije, da bo tako ohranil amsterdamske. Pri nas pa pravi minister Vujič: Kaj hočete svoje organizacije, saj imate Glavni Radnički Savez, to so dobri ljudi!
Brezposelnost.
3' nezasedenem ozemlju Nemčije je bilo 1. XII. 1923 1,150.000 brezposelnih in 1 milijon 830.000 delno zaposlenih, ki prejemajo podporo. V zasedenem ozemlju pa je čez 2,000.000 brezposelnih in na stotisoče delno zaposlenih. V zasedenem ozemlju (po Francozih) živi oez 5 milijonov ljudi od podpor.
Fašistični blagoslov.
Mussolini kriči v svet, da je delavstvo pod fašistično diktaturo zadovoljno. Kako se godi delavcem pod fašisti, dokazujejo naslednje številke:
1922	1923
Brezposelni .... 324011 199.694 IzseUlo se je . . . . 245.000 408.000
569.011 607.694
Delovni čas v Kanadi.
Iz neke statistike je razvidno, da đels v Britisch Columbiji 34.000 delavcev v«£" kot 48 ur tedensko. 8000 dela do 54 uf,
107.000	do 60 ur, 381 do 72 ur in 256 dte 90 ur tedensko. Dognani so posamezni slučaji, da se je delalo tudi 91, 94 in 1Ö4 ure tedensko, t. j. do 17 ur dnevno. Internacionalna Transportna Federacija..
K transportni internacionali so na novo pristopile naslednje organizacije. V Romuniji »Zveza pristaniških delaveev in vozni kov« v Canadi »Zveza železničarjev« v Argentiniji, »Železničarska ted.©-in voznikov« v Canadi »Zveza železnižar-skih poštnih in telegrafskih delavcev;«;
Bodoči kongres ITF se bo vršil v tek® avgusta 1924 v Hamburgu.
lavni železničarski shod
»Splošne železničarske organizacije« m' vrši v četrtek, dne 7. februarja t. L ob pol 8. zvečer v dvorani Mestnega
Dnevni red: Položaj železničarjev I» sklepi k temu.
Železničarji, katerim se slabo g»ü, vsi na shod!
Društveno vodstvo
»Splošne železničarske organizacije«.

rasa
IZ RAZNIH
Zelena internacionala se imenuje kmečka zveza v Pragi, katero so ustanovili predsedniki kmetijskih strank Švehla (češka), Stambolijski (Bolgarska), Vitoš (Poljska) in Avramovič (SHS).
Tudi »Slovenec« priznava ko piše o Leninu: »dasi je povest o tem, da je bil plačan od Nemčije in 1917 v »plombiranem vagonu« od Nemcev vtihotapljen v Rusijo, izmišljotina njegovih nasprotnikov.
Podkupljeni meščanski časopisi. V Parizu v 160.000 izvodih izhajajoči komunistični dnevnik »Humaniie« prinaša dokumente, katere mu je dala sovjetska J vlada, iz katerih je razvidno, da so pa- i riški meščanski listi »Petit Parisien«, | »Journal«, »Figaro« in drugi dobivali po
100.000	frankov »mazila«, da so pisali v prid caristični Rusiji. Iz teh dokumentov je razvidno, da so ti listi pisali za onega, ki jim je več nudil. Agent, ki je podkupoval te časopise, poroča v svojem pismu: »V Evropi so državni poglavarji, ministri itd. nepodkupljivi. Fa-brikanti municije pa se poslužujejo indirektnih metod, da vplivajo na javnost in potom te na ministre. Pokupijo ali podkupijo časopisje, ki udari na pairi-joisko struno in piše o vojaških pripravah sosednjih držav in apelira na energično protiakcijo. Generale se vabi na bogate večerje, kupi se lepe ženske, ki sedijo pri teh generalih in ki ostanejo pri njih tudi celo noč in na take rafinirane načine dobijo fabrikanti nova naročila orožja. — Naša vlada je dobila pred kratkim v Franciji 300 milijonov frankov posojila pod pogojem, da kupi za ta denar orožje v Franciji. Kdo je tu zaslužil, bomo zvedeli, kadar bo delavstvo dobilo arhive v roke in ko bo 300 milijonov že davno plačanih na račun delavcev in kmetov.
Delavska zbornica v Zagrebu namerava započeti akcijo za izvedbo nedeljskega počitka v vseh obratih in za ustanavljanje otroških zavetišč, kakor to predvideva zakon o zaščiti delavcev.
— Kaj pa naša liublianska delavska zbornica? Zanjo se sploh ne ve več, ali še obstoja ali ne.
Angleška vlada je priznala sovjetsko Rusijo brez da bi stavila kake pogoje. Po šestletnem obotavljanju in pričakovanju se je odločila Anglija vendarle in priznala sovjete. Druge države bodo hočeš nočeš morale slediti Angliji, ker brez Rusije danes ni mogoče živeli nobeni državi. Medtem ko vse druge valute padajo, se je sovjetski červonec povzpel na višino angleškega funišter-linga, tako da je danes červonec najboljši in najbolj z zlatom krito menjalno sredstvo. Vodijo se pogajanja in kmalu bo červonec notiral na vseh večjih borzah.
»Blažev žegen«. Pretečeni teden se je vršila v parlamentu debata o interpelaciji poslanca Kremžarja o zadnjem rudarskem štrajku. Ministri so zagovarjati postopanje orožništva okrajnih in rudarskih glavarjev in sodišč, češ, da so morali tako postopati, ker so po poročilih TPD rudarji najboljše plačani v Sloveniji. Končno je bila sprejeta resolucija, v kateri se pozivlje vlado, da v smislu izjave ministra za šume in rude izposluje rudarjem povišanje plač za 4 Din dnevno in da ukrene, da se odpuščeni sprejmejo zopet na delo.
Trboveljska se seveda požvižga na parlament, vlada pa itak dela to, kar kapitalisti želijo. Zanimivo pa je, da se te debate ni udeležil socialistični poslanec Divac, ki ni hotel spregovoriti niti besede v korist rudarjev.
Rudarji ne smejo pričakovati pomoči od zgoraj. Niti parlament, niti vlada, niti posamezne visoke osebe ne bodo rudarjem pomagale. Rudarjem lahko pomaga samo močna organizacija ZRD. Kolikor moči, toliko uspehov. Rešitev proletariata mora biti delo proletarijata j samega.
Svetovna vojna in svetovna revolu- ; cija. Pred kratkim je prevzela vlado na Angleškem delavska stranka in njen vo-
POROČIL
ditelj Ramsay Macdonald je postal ministrski predsednik »Njegovega Veličanstva kralja Anglije«. To priliko izrabljajo meščanski časopisi in hočejo dokazati, da je prevzemanje oblasti tudi mogoče brez revolucije, potom parlamentarne borbe. Res je, da je danes vlada na Angleškem v rokah predstavnikov delavske stranke, ali razlika med sovjetsko Rusijo in Anglijo je še vedno tolika, kakor med sovjetsko Rusijo in vsako drugo meščansko državo. Medtem ko so v Rusiji boljševiki vzeli oblast in produkcijska sredstva v svoje roke, razveljavili vse zakone, ki so temeljili na bazi privatne lastnine in pričeli vpeljavah socialistični družabni red, ki one-mogočuje izkoriščanje delavne sile, bo v Angliji ostalo vse pri starem. Samo mesto dosedanjega konzervativca Baidwina bo vladal pristaš delavske vlade Macdonald po isiih kapitalističnih zakonih, kot je doslej Baldwin. Rusija je postala last delavcev in kmetov, v Angliji bo pa Macdonal samo upravljal državo, ki je 'lastnina kapitalistov. Medtem ko so boljševiki v Rusiji odstranili vzroke izkoriščanja — kapitalistični sistem — bo Macdonald v Angliji mogel samo ublažiti izkoriščanje delavskega razreda, kolikor mu bodo kapitalisti dopustili. To dejstvo se bo pokazalo šele v par mašečih in dokazalo se bo, da delavska vlada, ki je vezana na kapitalistične zakone, ni vlada delavskega razreda, ampak sredstvo buržuazije, ki rabi počitka, da zbere svoje moči za ofenzivo proti proletarskemu razredu. Delavski razred ne zahteva sprememb v osebah, ampak spremembe sistema. Sistem pa ostane v Angliji nespremenjen, zato prevzem vlade v Angliji ni nobena revolucija in tisti meščanski listi, ki hočejo na ta način odvrniti proletariat od prave revolucije, pokazujejo, da niti ne vedo kaj proletariat hoče in za čem stremi.
STANJE RUDARJEV V RUSIJI.
Strokovna organizacija šteje 293.933 čalnov. 15% je ženskih in 6.3% mladoletnih delavcev. Organizacija ima 304 odgovornih funkcijonarj'ev. Članske prispevke plačuje v Sibiriji 22%, v Aser-beidšanu 75%, v Grosny 54% po pro-slovoljni individuelni požrtvovalnosti.
V kolektivnih pogodbah je vpeljano 17 mezdnih razredov. Razmerje med najnižjo in najvišjo stopnjo je skoraj po-vsodi 1:8. Kolektivne pogodbe veljajo za ,330.000 delavcev. Inženirska sekcija ima 4490 članov. V rudarskih podjetjih je zaposleno 20.917 mladoletnih, ki pa imajo letno 2 meseca dopusta in ne smejo opravljati težka dela. Mezde so sledeče: I. kategorija 20.5 zlatih rubljev (srednja (4) stopnja stoji s I. v razmerju 1:4). Povprečna plača znaša mesečno: za kopača 50 do 55 zlatih rubljev, drugi 35 do 40 zlatih rubljev, nameščenci in uradniki 50 do 60 zlatih rubljev (1 zlati rubelj predstavlja danes vrednost od dolarja).
RDEČA POMOČ NA STRAŽI.
Mednarodna rdeča pomoč si je nadela nalogo podpirati vse žrtve razrednega boja brez razlike stranke. Ona podpira vse politične preganjance, ki prehranjuje zaostale padlih revolucionarnih idej. Rdeča pomoč podpira in prehranjuje za ostale padlih revolucionarjev in ustanavlja otroška zavetišča za sirote revolucionarjev.
43.263 dolarjev je rdeča pomoč v preteklih 6 mesecih izplačala podpor.
35.000	dolarjev se bo v bodočih treh mesecih poslalo žrtvam bolgarskega upora.
40.000	dolarjev je dovoljeno za prihodnje štiri mesece za podpore političnim žrtvam v Nemčiji.
Povsod v vseh deželah zbirajo in žrtvujejo za žrtve razrednega boja. Podpore se izdajajo vsem brez razlike stranke, tudi angleški sinfeinovci prosijo in dobijo. Zato pa se mora tudi nabirali pri vseh proletarcih brez razlike strank.
I

To je kratek izvleček iz poziva rdeče ; pomoči. V vseh deželah že poslujejo s odbori internacionalne rdeče pomoči, f samo mi v Jugoslaviji, oziroma v Slo- ! veniji ^e ne ganemo. Ali res ni nobe- j nega čuta solidarnosti med nami!
Na žagi v Slatini je do pred kratkim bi! v veljavi 10 urni delavnik. V smislu določb zakona o zaščiti delavcev so zaupniki izvedli glasovanje, pri katerem je 180 delavcev glasovalo za 8 urni in 20 za 10 umi delavnik. Inspekcija dela j je na podlagi tega prisilila podjetje, da l uvede 8 urni delavnik.
V tovarni kemičnih in eksplozivnih snovi Tiianit v Karlovcu se nahaja delavstvo pred štrajkom, ker je podjetje znižalo plače delavcem za 33%, delavkam za 40%.
Transmisija je raztrgala 23. januarja v Zagrebu 22 letnega Imbro Jajetiča, ko je delal na cirkularni žagi. Uradna komisija je izjavila, da se je nesreča dogodila vsled njegove »nepazljivosti«. Kdaj je oblast še prišla do drugačnega zaključka?
la ossmuml delavnik.
I
j
I
1
!
I
Kadarkoli so delavci zahtevali Sumi delavnik, so naleteli na razne pritožbe kapitalistov, češ da so take zahteve v najmanjši meri »uničenje domače industrije« in so predbacivali, da je delavstvo leno in da s to zahtevo ustvarja demoralizacijo v industriji. Ako delavstvo zahteva Burni delovnik, ono s tem samo želi, da se odpočije in da pridobi časa za izobrazbo. Taka zahteva pa ne uničuje industrije in pokazalo se je, da povsod, kjer obstoja Burni delavnik, ne samo, da ni bilo škode za podjetje, nego se je isto še bolj razvijalo, ker je delavec pri delu postal vestnejši in sposobnejši, navdahnjen s plemenito težnjo, da on poleg tega, ko vstvarja in množi bogastvo človeštvu, dela še za svojo izobrazbo. Skrajšani delovni čas dviga moralno delavca, dviga njegovo zdravje in znanje; in to je tudi v interesu narodnega gospodarstva.
Brezposelnost, ki zavzema ob danes vladajoči gospodarski krizi vedno večji razmah, ne občuti samo delavstvo. Tudi narodno gospodarstvo in vlada sta zainteresirani, da se brezposelnost odpravi ali vsaj omili.
Z uvedbo 9- ali celo lOurnega delavnika se brezposelnost favorizira. Število brezposelnih se bo zmanjšalo, čim bo v vseh podjetjih uveden Burni delovnik.
Nočno delo.
Delo ne sme biti ne po kvantiteti ne : po kvaliteti škodljivo za zdravje delav-; ca. Človek je bitje, ki je po svoji naravi i ustvarjeno, da se po dnevu udejstvuje,
■ po noči pa spi. Obratno stanje ruši nje-i govo zdravje v toliko hitreje, v kolikor
ä
je njegov organizem slabši. V takih obratih, kjer je nemogoče odpraviti popolnoma nočno delo, kakor je to železnica, pošta in teletgraf, je potrebno, da se žene in mladino popolnoma izključi od nočnega dela.
Nedeljski počitek,
36 nepretrgoma, je stara socijalno-poli-tična zahteva in je zategadelj ni treba posebno utemeljevati.
Naše glavne zahteve v tem oziru so torej:
1.	Delovni čas za vse delavce in vse obrate ne sme presegati 8 ur na dan; trgovine, obrati, delavnice, pisarne, skladišča itd. ne smejo biti odprte po 6. uri zvečer; v soboto popoldan se ne dela in mora biti najmanjši tedenski počitek 36 ur nepretrgoma.
2.	Ženske in mladostni delavci se morajo zaščititi od izkoriščanja. Ne sme se vposliti deca pod 16. letom. Mladostni delavci od 16. do 18. leta ne smejo več delati kot 6 ur dnevno, oni pa od 18. do 20. leta v nobenem slučaju več od 8 ur. Za ženske sploh in za mladostne delavce do 18. leta je nočno delo v vsakem slučaju prepovedano.
Od energičnih akcij celokupnega ročnega in duševnega proletariata je odvisno, ako bodo ti nedostatki popravljeni in naše zahteve uveljavljene. Apeliramo na celokupni proletarijat Jugoslavije, da ne dovoli, da vladajoči faktorji to vprašanje zavlačujejo,
Ako se bo celokupni ročni in duševni proletariat za stvar resno zavzel in za isto delal vstrajno in požrtvovalno, bo zmaga na naši strani.
I letej v spominsko knjigo g. ravn. Nacetu Šegi.

Ker kljub težkim očitkom, iznešenim proti Vam v strokovnem in političnem časopisju, ne smatrate za potrebno izvajati konsekvenc in javno ovreči težke obdolžitve, ali pa v drugem slučaju, da Vam io ni bilo mogoče, odstopite kot ravnatelj preje največjega privatnega, sedaj važnega državnega podjetja, Vas pozivamo tem potom javno, da odstopite kot ravnatelj državnih železnic in odidete v pokoj, ker ne uživate med Vam podrejenim železničarskim osob-jem že zdavnaj nobenega zaupanja, o čemur ste se že lahko davno prepričali.
Vsemu osobju ste znan po svojem grobem obnašanju, po neštetih obljubah in zagotovitvah organizacijam, ki jih pa niste nikdar izpolnili. Vsak pošten človek smatra za svojo dolžnost, da dane obljube izpolni. Vam pa to ni mar, kakor Vam niso mar interesi železničarjev, še manj pa interesi železnice same. — Vam so v prvi vrsti mar materijalne pridobitve lastnega jaza.
Ni Vam zadosti, da vlečete ravnateljsko plačo, ubogim uslužbencem strojnega oddelka odjedate premogovne in delavniške premije v zneskih po več stotisoč kron letno.
Na Vaše priporočilo so se ukinile vozne ugodnosti pri brzovlakih in ukinitve prostih vozovnic itd. Vkljub zahtevanju vestnosti pri drugih, za Vas niso veljavni predpisi, ki pravijo, da ne sme biti odločujoč faktor pri železnici v zvezi s privatno tvrdko, ki ima kak vpliv na razne dobave. Vkljub tem predpisom ste prevzeli mesto podpredsednika upravnega sveta Strojnih tovarn in livarn v Ljubljani, kakor je iz letnega poročila te tvrdke, ki je v stalnih trgov-
skih zvezah z železnico, razvidno. Seveda tantijeme so res zapeljive.
Vašega kristalno čislega političnega žonglerstva ne bomo omenjali, ker je vsem predobro znano, kako ste prišli kot veličina iz demokratskega tabora do radikalnega glavnega blagajnika.
Na vesti imate marsikatero žrtev. Ni i še pozabljeno, kako ste se obnašali pri I zadnji stavki v Mariboru lanskega leta. \ Brez vzroka ste pometali na cesto dru-! žinske zavedne očete. Znano je Vaše obnašanje ob času protestne obustave dela dne 3. avgusta lanskega leta. Imamo se le treznemu nastopu ostalih gospodov šefov zahvaliti, da ni marsikdo zletel na cesto.
Vi ste brez vsakega povoda, na golo J sumničenje, premestili g. viš. rev. Jagra [ iz Maribora v Ljubljano in ste ga spravili tekom dveh let na rob propada. — s Ker dotičnikov, ki so napadali slabo j upravo, niste mogli izslediti, ste si iz-I brali njega za žrtev. Ko Vas je pred l kratkim upravičeno ožigosal neki ča-; sopis, ste ga nahrulili, da ako ne bo \ pisanja po časopisu konec, bo zletel j eden iz direkcije. Vi ali g. Jager! Odidi-te, gospod ravnatelj, magari na konec ! zemlje, da ne bomo slišali več Vašega j imena in da se bodo zacelile naše rane, i katere ste nam vsekali Vi. Da ga ne i boste zopet neupravičeno napadali, po-* vemo Vam že sedaj, da nimamo infor-; macij od njega, temveč od nekoga iz-' med onih, ki se Vam najbolj prilizujejo : in igrajo pri Vas stalno vlogo denunci-S jantov.
1 Niste se pa tudi bali oškodovati upravo, kjer ste jo le mogli. Kolikokrat j so se vozili z brezplačnimi vozovnicami

ama
HSKJSS

delavci iz kurilnice v Vašo vilo v Radovljici, ki ste jo »težko« in s »pristra-d„nimi novci« zgradili. Delali so ti od železnice plačani delavci Vam po cele dneve. Kolikokrat ste izrabili pisarniškega slugo, da Vam je delal tlako (ali po radikalski »kuluk«! ob vsakem času. Zanimivo bi bilo pogledati po Vaših sobah in Vas vprašati, pri katerih tvrdkah ste si nabavili razne stvari.
Ako nimate toliko poguma v sebi, da bi se umaknili v pozabljeno zatišje in tam mirno in sladko uživali »težko« pridobljeno premoženje in če g. Deroko ne smatra za potrebno Vas odstraniti, bomo poskrbeli, da se bo obravnavalo vse Vaše početje iz avstrijske in seda- | nje dobe pred merodajno inštanco.
Več južnih železničarjev.
Cenjeni sodrugi! Na vaše pismo vam odgovarjam:
Ni resnično, da se tukaj zasluži samo 14 frankov, ampak zaslužki so različni. Kdor ima dobro delo, zasluži tudi več, nekateri zaslužijo do 30 frankov brez doklade. Delo je večinoma v akordu. Akord je pa različen. V rovu je 2.60 fr. na en voz (hunt), vozovi so težki po 1000 kg. V odkopu se plača za voz 2.30 fr. Vsak kopač ima potem še premijo od vozička in premijo, ako se na potu nikdo ne ponesreči. Odtegne se mu pa od tega smodnik ki stane 1 kg 4 fr.; karbid in papir se mu tudi odtegne, Oženjeni dobijo družinsko doklado za vsako osebo 1 fr. na storjeni šiht. Na gosposki šiht (Herrenschicht) se plača 14 fr. Oženjeni, kateri stanujejo v rudniških stanovanjih, plačajo stanarine mesečno 22 fr. Če je pri rudniku že več let, potem plača manj. Premoga dobi vsak na mesec 400 kg, ki stane 23 fr. Povprečni zaslužek, katerega ravnateljstvo na sprejemnicah obljublja, ni resničen. Nas Slovence je plačal od začetka, ako zaslužiš na akordu to ali ne, povprečno z vsemi dokladami 19.50 fr. Taka plača je bila tri periode. Potem pa plača, kar kdo zasluži.
Zivljenske potrebščine stanejo: 1 kg govejega mesa 7 fr., 1 kg svinjskega mesa 12 fr., 1 kg slanine 9 fr., 1 kg bele moke 1.50 fr., 1 kg kruha 1.25 fr., 1 kg sladkorja sipa 3.80 fr., kocke 4.20 fr., 1 kg kave 12 fr., 1 liter piva 1 fr., 1 liter vina (navadnega) 1.10 fr., 1 liter vina (boljšega) 2 fr., 1 liter mleka 0.90 fr., 1 tucat jajc okoli 7 fr. To so povprečne cene.
S tem naj vsak sam presoja, ako se tukaj da živeti ali ne. In kje je boljše, trboveljskim rudarjem ali nam tukaj v Franciji? Pripomnim tudi cene obleke in obutve: Ena srajca za delo stane
* Kakor smo v 3. številki »Strokovne Borbe« poročali, smo pozvali sodruge v Franciji, da nam podrobneje in resnično poročajo o položaju naših rudarjev v Franciji. Prvi se je odzval s. Pajtler iz Rajhenburga, katerega pismo danes priobčujemo. Ko dobimo odgovore tudi od ostali sodrugov, jih bomo takoj priobčili. Uredništvo.
okoli 12 fr., spodnje hlače 10 fr.; obleka pražnja okoli 160 fr., in to najboljše sukno. Par delovnih čevljev stane okoli 45 fr., za praznik 50 fr.
Tukaj rudar lahko zasluži na šiht za 20 litrov vina ali pa okoli 25 litrov piva. Ali ima mogoče to rudar pri Trboveljski družbi? Hrana je tukaj za rudarja dobra: vsaki dan po dvakrat meso. Ako ima rudar primerno hrano, potem tudi lahko dela. — Z istim dopisom se svari ostale brezposelne rudarje, naj se ne podajo v Francijo, ako nočejo biti sužnji. Mislim pa, da večjih sužnjev ni, kakor tam pri Trboveljski družbi. Ako te Trboveljska vrže na cesto in po celi Jugoslaviji delo zapre, kje je potem večja sužnost, presojajte sami. Ako tu- \ kaj komu pri rudniku ne ugaja, si lahko \ vsak čas spremeni rudnik, in dela je dovolj. Če tukaj pogledam okoli sebe, lahko vidim same rudnike, večinoma za železo. Ako pa kdo hoče delati pri pre-mogokopnih rudnikih, pa se tudi ni tre-; ba daleč peljati do njih. Če mu v Fran-! ciji ne ugaja, je blizu Belgija, ah pa tudi j Nizozemska. Pot je vsakemu odprta, da ; se lahko preseli.
i Z istim dopisom se svari ostale brezposelne rudarje, naj ne potujejo v Francijo, da so podpisani zapeljani in sicer hudo zapeljani. Čudno se mi zdi, da so mogli že v par tednih pozabiti na bedo in pomanjkanje, katero smo trpeli pri Trboveljski družbi, posebno pa zadnjih šest mesecev. S tem, da boste samo revolucionarne pozdrave pošiljali in ne resnice poročali, boste prav malo koristili našim ostalim brezposelnim kakor tudi vsem drugim sodrugom. Ne samo z besedo, ampak z dejanjem jim morate pomagati, da pridejo zopet do kruha.
Z dejanjem in sodružno pomočjo bode šele končna zmaga naša! Izjavljam tudi, da je g. dr. Dimnik le na moj nasvet svetoval, da odpotujete v Francijo za delom.
i S sodružnim pozdravom
Pajtler Mariin.
Tucquegnieux, 16. januarja 1924.
Drugo pismo iz Francije*

Za železničarje.
Bakšiš:
Zanimivo je, kaj se vse dogaja pri nas na železnici. In nikdo ne vidi, to se pravi, nikdo noče videti, ker so vsakomur — iz oblastnikov, kajpada — z bakši-šem zavezane oči. Na Teznu pri Mariboru stoje vagoni. Zbirajo se tam in stoje. Že jih je nad 1000. Pa ne SHS železnice, nego Češkoslovaške. Železniška uprava si jih je od Češkoslovakov izposodila, češ premalo ima svojih. In za vsak dan posojila za tak vagon stane 25 frankov, t. j. nekako 100 Din, katere plača, seve, železniška uprava SHS. Za te vagone ima denar, za nas, železničarje pa ga ni in ga ni. In še bi nič ne rekli, če bi res rabili vagone. Ali kaj, ko pa naši nimajo kaj voziti in stoje po postajah. Ves promet iz Češkoslovške v Trst gre čez Leoben. Čehoslovaki so namreč praktični ljudje in ker jim SHS-železnica ni dala 40% popusta od tarif, so se raje obrnili k Lahom, ki so to storili. Slovanstvo pa 40% popusta, to vendar ne gre skupaj in 40% popusta je več vredno. Vidi se pa, da tudi iz Avstrije v Trst ne gre tovor preko ozemlja SHS. Edino še Ogrska vozi preko naše ozemlje. Po Avstriji si šepetajo in se sprašujejo, kdo neki je potegnil zopet »bakšiš«. Tako vidimo, da se ministri, kakor je | bil Jankovič, vsedejo na ministrski stol- j ček reveži, zapuščajo pa ga kot bogataši, j
Železničar, ti pa le delaj in gladuj — zato pa smeš stopiti k radikalom in snovati razna društva strojevodij, sprevodnikov itd. To ti bo namreč pomagalo, da boš smel še bolj trdo delati in bolj junaško gladovati.
Kanade.
Pametni so gospodje pri železnici. Tisti namreč, ki ukazujejo pri železnici. Pa so potuhtali nekoč, kako dobro bi bilo najti nekaka skrita vratca, skozi katera bi se sipal denar. In so našli. Osnovali so premije. Tako na primer premijo za šteden premog. In glejte, strojevodje in kurjači so se lotili dela. Štedili so, skrbno kurili lokomotive in vneto gledali, da čim več prištedijo in tako zaslužijo čimvečjo premijo. Oboji so bili zadovoljni (in še so, mislimo), strojevodje in gospodje gospodarji. Prvi, to so strojevodje, ki so v resnici štedili s premogom, so dobili in dobijo premije nekako 200 kron. Drugi, to so gospodje, ki so izmislili tista vratiča o štedenju, ki pa sicer ne štedijo, pa dobivajo po 100.000, 60.000 kron itd. (Glej poročila v listih in naši »Strok. Borbi«). Kajpada, da je društvo strojevodij ponosno na to, da dobe gospodje takšne nagrade — ; premije. Saj je vendar strojevodja za to j tukaj, da dela in skrbi drugim za pre- I mije. Saj dobi zato tudi majhen »Trink- j
geld«. Pri vsem tem pa je zanimivo to, da je to štedenje premoga eksperiment. Ko več ne bo mogoče odpirati tista skrivna vratiča premij, pa bodo rekli gospodje: »Dokazano je, da se porabi na km, recimo, toliko in toliko premoga. Pod kaznijo je zabranjeno porabiti več.« In društvo strojevodij bo ponosno, da je edino ono pripomoglo do novih bodočih šikan.
Kdor ima možgane v glavi in oči in ušesa, sprevidi kam gre cepljenje želez-ničarstva in koliko in kako in komu pomagajo takšne organizacije po katego-rijah.
Veselje.
Roke si mencamo, mi, gospodje pri ravnateljstvu železnice in tiha radost je na naših obrazih, ko slišimo, da se je zopet ustanovila, oziroma se ustanavlja kakšna organizacija po kategoriji. »Pametni so ti ljudje,« pravimo z resnimi obrazi, v srcu pa nam je vršalo: »Pametni so. Ne bomo jih sicer oficijelno priznali, radi drugih, ali na roko jim pa bomo šli tu in tam, posebno posameznikom.« Še jaz sem se razveselil, ki to pišem, ko gledam njih obraze in šiišim naše besede. Kako bi ne. Tako imenitno drobijo železničarji svoje sile, da bo nam, ravnateljem, prav lahko zlasati sedaj tega, sedaj onega, prav po zaslu-ženju. O, le tako naprej. Bilo je pred 2 leti. O, takrat smo se vas bali, resno bali. Bili ste tako enotni, da nas je obhajal resničen strah. A bog že ve, kateri kozi rep skrajša in zato se vas sedaj prav nič ne bojimo. Le organizirajte se. Separatno, po kategorijah, ker to je prav in nam v korist. Društvo strojevodij, glejte, kaj nam je prištedilo?! Po 48.000 dinarjev. Zakaj bi kaj takega ne moglo na primer društvo vlakovodjev, ali društvo sprevodnikov?!... Samo skupaj ne hodite. Saj je prav lepo, da ste vsi železničarji, ali več ste vendar, nego pre-mikači ali progovni delavci, ali kakšni delavci v kurilnici itd. Sami zase bodite in pridno agitirajte samo zase. Kaj vam drugi mar. To vas bomo mi lepo gledali, in ko bo prišel čas ocene, se bomo o vas pohvalno izrazili. Nikakor pa ne, to bi bilo napak, če bi šli vsi v eno železničarsko organizacijo. Ce to storite, nam grenite naše brezskrbne ure in nas prisilite, da bomo morali misliti o vas in vas vse do zadnjega upoštevati. Nočemo, da bi nam delavstvo diktiralo, ali nas sililo, da naredimo to in to, kar je njemu prav. Mi hočemo tako, kakor je nam všeč. Vidite, zato je naše veselje tako veliko, ker vidimo, da ste prišli k pameti in ste sprevideli, da treba, ne skupne, enotne organizacije, katere nas bi bilo strah, nego po kategorijah, nedolžne organizacije, ki niso za nas nič, vi pa imate, ker ne morete biti brez organizacije, vseeno nekakšno igračico, kjer se v svojih lokalih (kje v gostilni, seve) malo pridušate in razjezite, kar pa, seve, ni nič hudega.
Ne zamerite, železničarske pare, da sem moral v imenu nas vseh tudi v »Strok. Borbi« izliti na papir svoje veselje. Hotel sem vsem odkrito povedati, kako nas veseli vese cepljenje.
„Lepa žetev“.
Radikalski agenti nabirajo. Nabirajo po državni železnici železničarje v radikalno stranko, kakor otroci in ženice jeseni kostanje pod kostanji. Baje zato državnim železničarjem gre mnogo lepše, nego drugim, ki se nočejo dati nabrati v radikalno cajnico ali bolje, ki se nočejo obračati v tisto smer, od koder nameravajo pečeni golobje sami leteti v usta. Ali je ta pojav bolezen korumpiranosti, ki je že sedla v možgane tistih, ki mislijo, da jih bo cepljenje železničar-stva odrešilo, ali pa je znak hlapčevstva, da pod plaščem radikalije zavaruje še to svojo siromašno eksistenco, ki mu je dana po božji in radikalni ali drugi milosti, še ne vemo, ker še ni analiza dovolj izvršena. Gotovo pa je, da je to dokaz nezaupanja v samega sebe. Obračati plašč po vetru je kaj neprijetna stvar. Kajti s tem se ne zavaruje proti pišu vetra, nego navadno tako, da piše veter tudi skozi plašč in je takrat še do-tičniku bolj mrzlo. Tembolj, če je plašč raztrgan. In radikalski, plašč ni cel.
Toliko, da beležimo ta pojav in v pomislek vsem, ki prodajajo svojo kožo. Vsa čast pa tistim trdnim, neomajanim in značajnim železničarjem, ki kljubujejo vsemu in se nočejo osramotiti. Oni vedo, da je rešitev le edino v železničarjih samih v trdni in krepki, a ne razcepani, železničarski organizaciji.
Kako poslujejo železničarski zdravniki.
To skico nam je pripovedoval železničar in potrdili so jo vsi, ki so prizadeti in to že videli na svoje oči. K zdravniku pride železničar. On ve, da mora plačevati bolniško blagajno in iz tega denarja se izplačuje tudi honorar zdravniku. Zdravljenje pa se vrši tako-le: Bolni železničar pride k zdravniku, potrka na njegov kabinet jn na odziv stopi pred njega. Zdravnik sedi pri mizi s peresom v roki pred seboj prazni recepti. »Kaj vam je,« vpraša in mimo-leteče pogleda na bolnika in že piše recept. Še ni bolnik prav povedal, že škrta zdravnikovo pero in izpod njega se pojavljajo besede zdravila, ki naj ga potem izda lekarna. Vse drugo, kar bolnik govori in toži o svojih bolečinah, zdravniku malo mar. Recept je napisan, bolnika se ne preišče in hajd na delo. To je zdravljenje, ki se mu lahko reče »ekspres«. Železničarji sedaj ne vedo, ali je tista ceremonija pri privatnem zdravniku, kjer se plača določen honorar, ko se treba sleči in ko se potrkava po prsih in posluša na zato konstruirano cevko in gleda na jezik itd., le primerno honorirana formalnost in da je edino resnično zdravjenje to, kakor zdravi železničarski zdravnik, ali pa je način zdravljenja železničarskega zdravnika formalnost. To je sedaj uganka, ki jo je težko rešiti. Kdo je sedaj bolj učen in kdo bolj navihan: Ali privatni ali železničarski zdravnik. Išče se modrijan, ki nam to sporoči.
„Oaiamo noč in dan“ — za redukcijo.
Sedaj, ko preti redukcija in visi nad vsemi kot Damoklejev meč, je zanimivo gledati gospode, ki tudi nas, železničarje, radi pri vsaki priliki, če že ne takoj reducirajo, pa vsaj skrbe, da se enkrat to zgodi. Tako n. pr. sedaj gospod višji revident Gnezda, bivši strojevodja in bivši predsednik društva strojevodij (prvi član radikalne stranke za g. Šegom — to pišemo v oklepaju, ker še ni »bivši«) toži in se boji: »Delamo noč in dan, kaznujemo ljudi, kar se da, nazaduje bo pa zasluga to, da nas bodo ven vrgli.« — Hudič je to, gospod višji revident. Premalo še kaznujete, vse premalo in zato Vaša zasluga najbrž še ni našla milosti pred obličjem mogočnih ...
Posmrtnina.
Društveno vodstvo »Splošne železničarske organizacije je izplačalo sodrugu in članu Ivanu Rant 500 Din posmrtnine, ker mu je umrla žena.
Seje društvenega vodstva »Splošne železničarske organizacije so vsakih 14 dni ob petkih ob 8. uri zvečer. K sejam ima vsak član pristop, člani odbora pa so obvezni prihajati na seje.
Članske knjižice so v delu. Knjižico dobi vsak član, ki je eno leto član, novi in ostali pa dobe še »Začasne izkaznice«. Ko preteče eno leto članstva, se mu zamenjajo te Začasne izkaznice s člansko knjižico. V knjižici so pravila centrale in podružnice, pravilnik in drugo, kar je potrebno članu vedeti. Dobivali jih bodo člani pri svojih podružnicah.
Kaj ia z nami, južnimi železničarji?
Govorilo se je, da dobimo sedaj predujme na tisto povišanje plač, ki je predvideno v novi pragmatiki. Tam je predvideno tako povišanje, ki ga skoro nič ni, in ti predujmi, o katerih se govori, so takšni, da jih tudi skoro nič ni ali jih skoro nič ne bo, ali pa, da jih sploh ne bo. 100 Din bi naj bili visoki za sluge, za poduradnike pa 300 Din. Če je to povišanje, res ne vemo. Toliko, da je ime in da bodo trdili, da so nam dali in povišali. Kakor, če se da beraču na ulici krajcar.
Ali stvar za južne železničarje je pa


tatic oj clo.ri.atrIiio svoji strolcovrtf orpatolasatcljl I

»STROKOVNA BORBA«
Siran 5.
štev. 4. in 5.
Ttawmwüfj ifcWMiiWMifflili* »WiiiWMWWBWHBaBWBgawwwM
le draga. Pravijo, da akcijonarji južne železnice vlado SHS tožijo, ker ni izpolnila svoje obljube in . plačala prvega obroka, kakor se je dogovorila in obljubila. Akcijonarji menda ne vedo, da se pri nas v SHS rado obljublja in dogovarja, nikoH pa ne izpolni. To je zadnji dokaz o plačah državnik uslužbencev in pa nas. Če je torej tako, da sedaj kapitalisti tožijo kapitalista, potem še mi, južni železničarji ne bomo podržavljeni in to, kar smo že, kmalu ne bomo. Južna železnica ne bo savska, nego še nadalje južna in mi ostanemo pri stari pragmatiki. Niti preveli nas ne bodo in ne reducirali, čeprav je že sestavljena lista in za prevedbo izdani trije» izpre-minjf vakik ukazi, preiskanih dokumentov in egaliziranih cele kupe. In vse to za špas, ker ni denarja.
Kdo reža naše kupone?
Bilo je pred nedavnim časom. Menda leta 1921. Na tedanjem državnem kolodvoru, sedaj na kolodvoru gorenjske železnice, smo leta 1921 imeli za načelnika Krašovca. Ta mas je naravnost silil, da podpišemo notranje državno posojilo, češ ker smo država mi, ubogi železničarji, moramo jo tudi iz naših ubogih prejemkov rešiti zagate in ji posoditi to, česar drugi, ki imajo mnogo (in niso država) nočejo. Mi, državni železničačrji, pa že po svoji naravi ubogljivi služabniki, smo poslušali to zahtevo, kakor jo poslušamo vselej, če se nam kaj ukaže, tudi če treba iti v radikalsko stranko •ali osnovati razna društviča, da oviramo enotnost železni čar siva — in podpisali. Vsak po svoji uvidevnosti, nekateri več, nekateri manj. Po preteku enega leta so potem dobili nekateri za te zneske obligacije (po preteku enega leta, da se ne pozabi) iu ti sedaj režejo kupone. Mnogo pa še nas je, ki sploh še nismo dobili nobenih obligacij, dasi je že sedaj od tega malone četrto leto. Prosimo, da se ne pozabi, četrto leto. Posojilo se obrestuje po 7 % iu sedaj smo radovedni, kdo reže sedaj tiste kupone cd itafk-Rfl posojila m obligacij in spravlja v žep 1% obresti. Mi smo že večkrat intervenirali radi tega. Ali uradniki, ki so v tej stvari merodajni, se izgovarjajo eden na drugega in nikdo ne ve, kaj bi nam odgovoril. Zdi se nam, kakor, da bi jim žal bilo naših odstotkov in tistih kuponov, vendar nočemo misliti, da je to res.
Da pa naredimo enkrat temu konec, poživljamo ravnateljstvo nove direkcije, da stvar preišče in uredi, ker smo dru-gače primorani, da izročimo to zadevo sodniji. Ta svota, za katero še nismo dobili obligacij, presega namreč več tisoč dinarjev in ne bo naša sramota, ako se bo ta zadeva pojasnjevala pred sodiščem.	Prizadeti.
Kakor oiiialo ure
so državni železničarji. Tavajo sedaj v to, -sedaj v drugo smer, kakor pae verjamejo raznim agentom kapitalistov. Danes so radikali, včeraj so bili narodnjaki — .zvezarji, jutri bodo menda klerikalci. Ta žalosten pojav izhaja od tod, ker državni železničarji niso bili nikdar strokovno organizirani (o častnih izjemah, vsi molčimo). Zato jih vedno potegne vsak veter in vetrič k sebi. Samostojne hrbtenice ni pri njili in zato se jim ne sme zameriti, če so si osnovali nekako pogrebno društvo »vlakospremnega osobja«. Zla razredni boj niso, za enotnost železničarstva niso, so pa za to, če -bi jim kdo od kod kaj dal brez težav in žrtev. In zato naj mirno uživajo v svojem pogrebnem društvu. — Tako nam piše železničar državne železnice. Mi pa pravimo, da je škoda, da so iako krat-fcovidnl in strahopetni in babjevemi, če mislijo, da jim bo radikalija in pogrebna društvi ca olajšala življenje in službo. Zavedne železničarje in našega dopisnika poživljamo, da se lotijo tež--kega dela in spreobrnejo zapeljane in kratkovidne in jih pripeljejo v »Splošno železničarsko organizacijo«, da se podkrepi in izvojuje boj za pravice železni-čarstva.
Društvo „Udruženja prometnikov kraljevine SHS“.
Prometniki so si osnovali svoje dru-Uvo. To so železničarji pcduradniki, ki pa jih je toliko, da morajo imeti svoje separatno društvo, ker v »Splošni« ni menda prostora za nje in bi bila pre-
močna. Ali pa je njih stanovski ponos tako velik, da ne marajo biti v eni organizaciji z delavci. Če bi pa kdo mislil, da je to res stanovsko društvo, kakor pišejo v prvi številki svojega glasila »Prometnik«, se moti. Kum in oče in mati so jim radikali. »Predsednik Pompe preskrbi društvu potreben les za inventar brezplačno na razpolago. Ker društvo še nima nikakega kapitala, se sprejme ponudba tov. Pompeta, (predsednika), da preskrbi potrebna denarna sredstva na razpolago.« Tako stoji dobesedne v poročilu I. odberove seje, dne 9. januarja 1924, objavljenem v 1. štev. »Prometnika«. Odkod ta sredstva in brezplačni les, in to dandanes, ko je tako trda za denar? Na cesti ne leži in na tepkah tudi ne raste — torej ga nasip-Ijejo radikali. Tam ga je dovolj. Vsak železničar, ki kaj drži nase, to razume in se na da prodati. Mi obžalujemo prometnike (hvalabogu jih ni veliko), da niso mogli najti, kam pravzaprav spadajo in so zašli v hlev k tulečim volkovom. Če ne verjamejo, naj samo še enkrat preči-tajo velikanski plakat laži, ki je bil plakatiran po vseh postajah ob priliki podržavljenja južne železnice s podpisom tedanjega ministra Saobračsja g. Veli-zarja Jankoviča.
Še nagrade — živijo 1
Znani gospodje na ravnateljstvu (»slučajno« zopet Člani radikalske stranice, kar pa je za nas postranska stvar) in o katerih smo v zadnji »Strokovni Borbi« pisali, da so za božična darila dobili lepe svote, so si sedaj zopet pustih iz-j plačati nagrade, menda nalašč vsemu že-I lezničarskemu delavstvu, ki niti predujma ne dobi, in pa v zasmeh vsem, ki so jim do tega pripomogli. Te, že vdrugič izplačane premogovne premije so pa sedaj »nekoliko« večje, nego za Božič. Tako so dobili tekom enega meseca izplačano:
Kavnaielj inž. Nace (srečni Nace! op. uredništva) Šega 100.000 kron, (beri in piši stotisoč kron); strojni referent inž. Ogrinc 100.000 kron; inšpektor Škraba
60.000	kron; viš. rev. Valand S0.000 kron; inšpektor Zelinka 25.000 kron; -viš. rev. Gnezda, (Id dela noč in dan)
25.000	kron; viš. rev. Lauter 25.000 kron; viš. rev. Zupanc 25.000 kron.
Koliko pa so dobili tisti, ki so v resnici prišiedili premog, nam pa bo pojasnilo slavno Društvo strojevodjev in njega predsednik odlikovan za štrajkbre-herstvo Dežman.
Srečni gospodje, ki so jim priletele »iežkozaslužene« pare v žepe, so sldeni-11, da se korporativno udeleže Bračičevega poslovilnega večera.
Ali ti lačni in raztrgani človek, ki se | še pustiš zmerjati z nazivom železničar, | ali še res ne boš spregledal? Ali boš j še naprej cepil svoje moči na razne or- j ganizacije, samostojne sekcije in poleg j denarnih nagrad gopodom prirejal še to veselje? Ali ne vidiš, kako se delajo vsi ti gospodje iz tebe norca, ko ti podajajo tisto miloščino v obliki mesečne plače ? Vedi, da te čaka težak boj, da iz-vojuješ tiste primitivne pravice, ki ti gredo kot človeku. Izvojevati pa jih boš 1 mogel le v močni armadi, v enotni disciplinirani železničarski organizaciji. Za- \ to ne odlagaj več in ne daj se več za- j sramovati iu pristopi takoj k »Splošni železničarski organizaciji«, da uničiš vso to korupcijo in nesramnost.
v Čast si šteje
baje g. Gnezda, da smo v predzadnji številki objasnili njegove strokovne zmožnosti za katere je dobil skupno svotico 25.000 kron premij tekom enega meseca. Tudi nas veseli, da smo ustregli g. višjemu revidentu. Še bolj bi nas pa razveselil, če bi se odločil, da bi obdeloval doma svoj vrt, ki ga je dal prepisati na svojo služkinjo samo, da lahko vleče draginjske doklade za ženo.
G. višji revident Gnezda je namreč študiran človek z dvema razredoma ljudske šole, kar pa pragrr.ati.ko nič ne briga.
Nabiralne pole štev. 200, 202, 203, Logatec smo prejeli od s. Jurjevčiča. Ker se nahajajo pri policiji, zneska za sedaj ne moremo priobčiti.
Odbor »Splošne žel. org.«.
Iz pianarna seje CJI S. OJ.
¥ Beogradu.
27., 28. in 29. januarja t. 1. se je
vršila plenarna seja C. R. S. 0. J. Seji so prisostvovali poleg članov plenuma tudi delegati od posameznih savezov in glavni urednik lista.
Plenarna seja je pretresavala vsa aktuelna vprašanja in napravila potrebne sklepe.
Iz poročila I. O. se je moglo konstatirati gotove negativne, kakor tudi precej pozitivnih rezultatov.
Ob zaključku svojega dela 29. I. se je izvolil nov I. O. in sicer;
Laza Stefanovič, Vladimir Mirič, Milivoj Kaljevič, Janko Petaković, Milan Grojić, Miodrag Manojlovič, Dragutin Bukvić, Stanko Bogdanovič in Stojan Stankovič.
V prihodnji številki bomo o plenarni seji pričeli objavljati obširno poročilo.
Dopisi, it
Odgovor 4. številki »Delavca« z dne
24. januarja 1924.
Tja je vodila ta pot, piše pisec članka. Nadalje: Ti kričači so vpili ob razkolu prejšnje enotne kovinarske organizacije —- e masa in vi, socijalpatrijotje, bodete videli kakšne akcije bomo vodili mi, moskovski, kajti mi bomo vodili čisto politiko razrednega boja. Tako pravi pisec tega članka, kateri pa v svojem srcu, ako ima še kaj poštenja, misli drugače. Sedaj k stvari. Pisec članka, spomni se nazaj — vsaj do tedaj, ko je nastopil trenutek, katerega trenutka razredno zavedna proletarska duša ne bo in ne bo mogla pozabiti, ker fakt je to, da se je izvršil čin, katerega bi ne bil mogel izvršiti proletarski voditelj, kateri zastopa 2000 sestradanih in izmučenih ljudi in stremi za izboljšanjem gmotnega položaja onih, kateri so pošiljali mesec za mesecem ogromne vsote krvavo zasluženega denarja v Ljubljano pod pogojeni, da se jim v odločilnem trenutku, ko se jim bo šlo za večji kos kruha, odpomore. Da e ta masa! Vprašaj, pisec to maso, ki je čista in poštena, kdo je bil tisti, ki ji je oropal vso vero in upanje v organizacijo? Pisec, vprašaj pošteno, kot pošten mož, brez vsake demagogije, in dobil boš odgovor, katerega že v svojem srcu čutiš. Ne pa, da se vsa stvar- zavija in se išče tatu tam, kjer ga ni in ni mogoče najti. Tako mora pisec govoriti in pisati pošteno in iskreno, ne pa po ovinkih in z demagoško zahrbtnostjo ter s tem razbijati še ono, kar je še.
Da gremo dalje. Kar pišeš v »Delavcu« in da se dotaknemo rane jeseniških kovinarjev, katera še ni zaceljena in bo preteklo še mnogo, mnogo časa, da se jeseniškemu proletarijatu ozdravi rana, katero ste mu prizadeli vi, voditelji
0.	D. K., sedaj S. R. M. J. Ali se še spominjaš, pisec, kako je bilo tedaj, ko je bila kovinarska organizacija enotna? Ali se še spominjaš, da takrat na sestankih ko je bil še nezavisen Ferčej in Mulej voditelj kompaktne mase kovinarjev, da se ti ni dopadlo, ko je bila dvorana nabito polna te mase. Ali se še spominjaš, kako si kričal nad to maso in jo psoval z demagogi, lopovi in barabami? Ali misliš, da je ta e masa, kakor jo že ti imenuješ, že vse pozabila? Ali se še spominjaš, ko se tvoj najboljši pristaš ni strinjal s tvojim predlogom, kako si ga nahrulil z demagogom in pijancem? Da, tako je bilo delo tvoje in tvojih, tebi enakih bratcev v O. I). K. in sedaj S. M. R. J. In sedaj zopet stoji e ta masa v mezdnem gibanju in vi ste zopet pokazali kaj ste in kaj hočete. Pokazali ste zopet taktiko, katero izvaja amsterdamski voditelj, gospod Bračinac in v Nemčiji Noske in Scheidemann, ki sta glasovala proti Burnemu delovnemu času, za katerega se je razredno-bojevni proletariat boril deset- in desetletja. Čuješ, pisec, in to se je zgodilo v oni državi, v kateri je bil celokupni proletariat organiziran v amsterdamski internacionali.
H koncu pa še zadnji stavek tebi, pisec. čuj in pazi, da ne pade šiba kapitalizma po naših hrbtih! Takrat bo prepozno, ko se bomo krivili pod težo udarcev!
Kssraa?.-
Da, tu si pogodil pravo. Ozri se in videl boš, kako kruto nas tepe ta šiba brez prenehanja že leto za letom. Da, druže, ozri se po vsem svetu in videl boš, kako krute zareze in sadove je zapustila amsterdamska internacionala nad proletariatom v zvezi z internacionalnim kapitalizmom in kako kruto trpi danes proletariat Nemčije in Bolgarije, in takrat ne boš samo pričakoval udarcev, namreč se boš le branil.
Vidiš, pisec, tako je in tako so se cepile mase proletariata ne samo na Je«. Senicah in v Jugoslaviji, marveč po celem svetu.	—A—
IZ JAVORNIKA.
1.	Popravek.
Podružnični odbor Saveza Metalskih Radnika Jugoslavije na Javorniku je na svoji seji sklenil, zahtevati od Vas, đa priobčite v prvi prihodnji številki »Strokovne Borbe« na istem mestu in z istimi črkami na podlagi § 19. tisk. zak. z ozirom na notico »Kratek odgovor odboru kovinarske podružnice na Javorniku«, ki je izšla v 1. številki »Strokovne Borbe«, naslednji popravek:
Ni res, da bi se kdo izmed odbornikov naše podružnice soudejstvoval pri Orjuni, ali pa pri klerikalcih, pač pa je res, da se udejstvujejo in delajo v socialističnem pokretu. Ni res, da odborniki pošiljajo svoje otroke v. vzgojo k Orjuni ali k klerikalcem, res pa je, do otrok nimajo.
Ni res, da odborniki denuncirajo pri mojstrih ali pa pri g. ravnatelju Luck-mann-u, res pa je, da ne denuncirajo nikogar.
Ni res, do bi odborniki zahtevali previsoke stavkovne podpore, pač pa je res, da so se isti držali dosledno pravil in pravilnika.
Za Savez metalskih radnika Jugoslavije, Podružnica Javornik:
Celar Fr., preds., Ant. žagar, tajnik.
2.	Pojasnilo:
Na gorenji popravek smo dobili sledeče pojasnilo:
V živo je zadel naš dopis v 1. številki »Strokovne Borbe« z dne 2. januarje t. k, v katerem smo odgovorili odboru kovinarske podružnice na Javorniku na napade v 50. štev. »Delavca« z dne 13. dec. m. k, naperjen proti »nezavis-nežem« na Jesenicah. Da je bila odboru kovinarske podružnice na Javorniku z naše strani povrnjena zaušnica precej občutljiva, nam dokazuje jokajoči ion j v 4. številki »Delavca« z dne 24. janu-I arja t. k, v katerem jadikuje podpisani i predsednik in nam očita laž in dema-I gogijo ter nas poživlja, da naj pridemo j z dokazi na dan. Verjemite nam, da smo v svojo obrambo na vaše napade morali poseči v vrečo vaših storjenih grehov in imamo za naše trditve tudi neizpodbitne dokaze v rokah ter jih vam na vašo zahtevo tudi serviramo, in sicer: i t. Organizacijski zaupnik, katerega ! smatramo za odbornika kovinarske po-j družnice na Javorniku, je neki B. Š., elan i Orjune, kateri je šele dne 27. januarja : t. 1. na vaš pritisk podal izjavo, da ni j več član Orjune (torej, ko je izšel nas i očitek v »Strokovni Borbi«, je bil član i Orjune). Isti organizacijski zaupnik je j bil nosilec kandidatne liste »Narodno-j naprednega in radikalnega bloka« pri j volitvah občinskih odbornikov na Ko-i roški Beli dne 27. januarja t. L, kaiero listo so volili tudi »Orjunci«.
2.	Otroci odbornika kovinarske podružnice na Javorniku J. 2, so prejemati Miklavževa darila na zadnji Miklavžev večer, katerega so prirediti Sokoli-Orjunci v dvorani »Pri Koniču«, Sin odbornika kovinarske podružnice na Javorniku J. B. zahaja z materjo na klerikalne prireditve v cerkveno hišo na Koroški Beli.. Priče na zahtevo na razpolago.
i 3. Odbornik kovinarske podružnice na Javorniku J. B. je z ozirom na očitke sodelavcev, ako se mu družine radi tatvine železa v tovarni od dela odpuščenih ne smilijo, šel po njegovi lastni izjavi k ing. Luckmannu, tožeč svoje sodelavce radi njihovih očitkov; prišedš» iz pisarne je izjavil, da mu je naročena od g. ravnatelja, da naj vsakogar neznani z imenom radi očitkov, kateri bodo kaznovani z globo. Priče na razpolago.
4. Odbornik kovinarske podružnice na Javorniku K. A. je ob priliki popis«-
vanja vprašalnih pol (glede stavke in stavkovne podpore na teden v mesecu juniju 1923) stavil v zapisnik Din 300, kar so žigosali vaši lastni pristaši. (Dokaz zapisnik in istega lastnoročni podpis na vprašainih polah.)
V slučaju, da zahtevate k vsem tem dokazom tudi imena istih odbornikov, pe se obrnite s prošnjo do odgovornega urednika »Strokovne Borbe«, kateremu so imena in priče stavljene na razpolago.
Svetujemo vam, da nas »nezavisneže« v bodoče prav lepo v miru pustite ter imejte pred očmi prislovico: »Kakor se v gozd kliče, tako odmeva.«
Litija. — Gorostasnosti nadmojstra naše predilnice bodo dosegle kmalu svoj višek, ta človek se že šteje tudi kot zaupnik delavstva (seveda časti), ker pa ima delavstvo svojih šest zakonitih zaupnikov, ki imajo polno moč spreminjati delovni čas in vse druge reči sporazumno z delavstvom in podjetjem, mu povemo, da naj ne piha preveč v žerjavico, ker se zna opeči. Nikakor ne bo delavstvo dopustilo, da desetorica potom nadpriganjača določa čas dela, kakor se je to zgodilo 19. jan, da se je delalo eno uro manj, ker se mora iti gospa lišpat za na veselico in da se bo ta ura doprinesla drugič. Seveda gospej je to všeč, ali, plemeniti nadpriganjač, volja ljudstva je druga in treba bo vsekakor, da se boste uklonili volji zaupnikov in delavstva, da sc ne bo treba enkrat kesati svojih grehov.
Trbovlje. — Pri plačilnem dnevu dne 12. jan. 1924 se je nabralo za brezposelne rudarje 1275 Din in 75 par. Nabirali so: Slapšak Franc, pola št. 21, 255 Din 75 par; Zelič in Vresk, pola št. 16, 519 Din 50 par; Spiler in Basiič pola št. 17, 362 Din; Bastič Dominik, pola št. 19, 128 Din 50 par; v lokalu 10 Din. Ta vsota se je razdelila na: Cepin Ivan 79.25, tilastan Martin 59.25, Koritnik Leopold 7925, Bigles Kristi 59.25, Brinar Karl 34.25, Amon Frančiška 74.25, Gorjanc Ivan 34.25, Erjavec Albin 34.25, Grrvec Fran 8925, Ramšak Ivan 7925, Saje Franc 89.25, Aškerc Matevž 99 25, jazbec Ivan 5925, Rus Jože 4925, Fri-drih Jože 5925, Kostanjevic Neža 6425, Žužek Vinko 48.50, Blatnik 4925, Pie-erski Franc 34.25, Blažič Albin 34.25 dinarjev. — Darovalcem in nabiralcem najlepša hvala? — Brezposelni.
.JAVORNIK. Ne ljubim osebnega boja, ker pa se g. Celar Fr., predsednik kov. org., huduj nad menoj v 4. štev. »Delavca« z dne 24. januarja, hočem na kratko odgovoriti njegovim frazam. — Resnica je, da sem se izjavil, da ne vstopimo v neodvisno strokovno organizacijo, ako se ustanovi iz kakega razdiralnega namena. Bilo mi je za to, da se na-prävi red v centralnem odbora in odstrani ljudi, ki so proti zboljšanju delavskega položaja. (To so pokazali pri mezdnem gibanju pri K. I. D.) in da ostane organizacija enotna. Pokazala se je takoj neznačajnost odbora Javorniške podružnice pri prvih sklepih. Sklep se odobri, jutri se ga že potepta. Enkrat je vse proti centralnima zastopnikoma, drugi dan jih odobrava in ne ve nobene krivde več. Taki ste bili gospodje demagogi. Tako more delati le človek, ki ne misli s svojo glavo, ki pričakuje povelja, ki pride od zgoraj ... Predsednice, ne jezite se nad nezavisneži ako Vas zapušča članstvo, ker sami ste tega krivi. Vprašam Vas, kedaj se je vršil izredni kongres kovinarjev? Kedaj je bil objavljen sklep razsodišča? Kaj je sklenil? Da Vam ni bilo za razčiščenje v organizaciji ste kmalu pokazali, ljubše Vam je bilo, da se izključi jeseniški odbor, kakor da se napravi red v organiza-oiji. Ali se več ne spominjate, da se je najprvo razpravljalo na odborovi seji javorniške podružnice, da se prekine zvezo s centralo do razjasnitve cele situacije. Za tem je bil takrat cel podružnični odbor. Kje je bil g. Celar takrat? Ali ste že pozabili, da bi najrajši z obema rokama glasovali za resolucijo na skupni seji vseh teh podružničnih odborov? Ko pa se je predložila resolucija članom in članskemu sestanku, ste bili proti nji, proti svojim lastnim sklepom. — Ako g. ni znano, naj vzamemo v na znanje, da je odločilo članstvo na članskem sestanku ali se ustanovi lokalna organizacija ali se priključi k neodvisni. Izjavilo se je za zadnje. Ni tu odločeval pripravljalni
odbor. Podla laž je, da sem nosil 3 tedne resolucijo v žepu, nemesto, da bi jo poslal na merodajvo mesto. Podal sem izjavo na članskem sestanku, da jo sploh ne pošljem, dolžnost Vas, kot namestnika je bila, da bi to storili. Da Vam ni za delovanje se je pokazalo, ko ste bili 8 mesecev predsednik odseka za pripravljanje zgradbe »Delavskega doma«, pa se ni vršila niti ena odsekova seja. Tako vršite svojo dolžnost. Toliko za enkrat.
Franc Dolinar.
Trbovlje. — Poslana vsota za brezposelne rudarje iz. Amerike v znesku 2G00 Din in iz Zagreba v znesku 548 Din se je razdelila na: Zagorje 1178 Din, Hrastnik 248 Din, Huda jama 100 Din in na sl. sodruge v Trbovljah: Kosia-njevič Neža 43, Grivec Franc 51, Janc Rozika 25, Blažič Albin 25, Koritnik Leopold 51, Brinar Kari 25, Gorjanc Ivan 25, Erjavec Albin 25, Janc Ivan 25, Hlasian Mariin 39, Cizej Martin 45, Amon Frančiška 49, Deželak Alojz 45, Rus Jože 33, Krajnc Rok 45, Bigles Kristi 39, Saje Franc 51, Jazbec Ivan 39, Zupan Ivan 39, Pleterski Franc 25, Babič Jože 45, Aškerc Matevž 50, Fridrih Jože 39, Cepin Ivan 51, žužek Vinko 33 Din in 60 Din koledarji, ki so jih vzeli na račun te vsote v Francijo odišli so-drugi.
JESENICE. Iz doline pod Triglavom se glasi članek v Napreju št. 8. z dne 27. januarja t. L, v katerem predobro poznani člankar predbaciva nam nazavisne-žem lažnjivost, razdiraštvo, pavšalno demagogijo itd. Ton omenjenega dopisa se da primerjali le še klepetavosti nestrpne tercijalke, katera ne zamudi nikake prilike, da se izklepeta, pa čeprav pri tem izgubi svoje poštenje, samo da opravlja druge s prirojeno obrekljivostjo in laž-njivimi izmišljctami. Mi se prav nič ne čudimo, ako primerjamo napredovanje naše nezavisne strok, podružnice in pa onemoglo jezo dopisnika, kateri v svoji jezi izgublja spomin, kar izvira iz zmedenosti njegovega prvega nadstropja
Da pa pojasnimo bralcem »Strokovne Borbe« celo zadevo, smo primorani podati javnosti sledeče: V sled prednešenih pritožb naših članov smo ugotovili, da glavna zaupnika na Savi in Dobravi izvršujeta svoje posle povsem strankarsko. Z ozirom na to smo začutili potrebo opozoriti izvrševalni odbor obratno - za-upniškega zbora na Savi, da opusti v nadalje vsako strankarsko postopanje, kakor tudi vsak teror nad našimi člani.
Na naš protest smo prejeli od iste strani dopis s pozivom, da navedemo detajlne slučaje. Ker pa poznamo demagoge v dno duše, da bi imeli kedaj namen opustiti svoje strankarske smernice v njihovem delovanju, smo rajši molčali osobito že vsled tega, ker se nam je grozilo, da nas oblatijo v javnosti, na kar smo tudi računali, da bomo prej ali slej primorani javnosti odgovarjati in doprinesti dokaze, skaterimi prihajamo danes na dan in sicer:
1.	Načelstvo »Stavbene in gostilničarske zadruge Delavski dom« na Jesenicah se je zavedalo, da je potreba z ozirom na zadražne člane, ki pripadajo po svoji orijentaciji deloma Nezavisni strok, ohrganizaciji, deloma pa Osred. društvu kovinarjev, da napravi red in določi dneve zborovanj v dvorani Del. doma že z ozirom na to, ker se je od nasprotne strani stremelo za tem, da se nam »nezavisnim« onemogoči vsako zborovanje. Sklep načelstva pa ni bil povšeči par osebam ter so isti pričeli gonjo, da naj se vrši izredni občni zbor zadruge in se na ta način iznebijo dveh članov zadružnega načelstva, računajoč da iz njihovih vrst nadomeste ovržena člana. V svrho sklicanja izrednega občnega zbora zadruge, pa je bilo potreba pridobiti eno tretjino zadružnih članov potom podpisov, katero nalogo je prevzel (poslušaj Jurček) glavni zaupnik Kovačič, da pod raznimi spletkami pridobi določeno število podpisov. Mi smatramo to delo glavnega zaupnika za strankarsko, osobito, ker ne spada to v njegovo področje, pač pa naj izvršuje posle, katere ima za reševati.
2.	Neki naš sodrug je pri glavnem zaupniku prijavil nekega brezposelnega sorodnika, da ga vpiše v evidenčno knjigo za slučaj, kadar bo podjetje rabilo delavce, da ga obvesti, kateri je bil pripravljen sporočiti prijavljenemu. Ker pa
je gl. zaupnik poznal, da ima opraviti z I našim zavednim sodrügom, je sicer na- j pisal na listek ime prijavljenega, pač pa | je isti listek izročil dotičnemu sodrugu s j pripombo, da ga bo obvestil kadar bo s podjetje zopet sprejemalo delavce. Za- I kaj ni gl. zaupnik prijavljenega vpisal v j evidenčno knjigo, vemo mi ravno tako 1 dobro, kot ve to g. Kovačič.
Sicer se ne bomo prerekali o zadnjem dokazu, ker je že ustreženo na eni strani prosilcu, ki že dela v podjetju, na drugi sirani pa našemu sodrugu, ki še vedno nosi v žepu listek z imenom prijavljenega prosilca in ga bo še dolgo nosil v dokaz »nestrankarstva«, ki ga izvajajo demagogi.
Na nadaljna denuncijanstva v Napre-jevem dopisu pa odgovarjamo, da nas ni strah, pač pa ob enem ponovno ugotavljamo, da ste kot označeni policaj-soci-alisti vredni tega imena, đa ste zvesti hlapci nadašnjega reakcijonarnega režima v državi. Mi pa smo ob enem uver- j jeni, da dokler bodo nezavisne strok, j organizacije stale na braniku delavskih j interesov, do tega časa bodo podvržene j preganjanju režimskih hlapcev; v slu- j čaju pa, da bodo prejemale darila iz rok j policije v obliki zaplenjenih delavskih j domov in kas, takrat pa se bomo uve- * rili, da so pričele tudi Nezavisne strok, organizacije izdajati interese proletarijata, katere bo pa na to zavedni proletarijat tudi zapustil, kot je zapustil izdajalsko O. D. K.
KOLAJNE BI RADI.
Po vzorcu Dežmana hočejo ustanoviti — ker se jim je zahotelo zlatih kolajn — nekateri koristolovci novo društvo. In to za vlakospremno osobje. Vprašam pa te ustanovitelje, ali so železničarji še premalo razcepljeni na razne organizacije? Ali se vam, vi agentje buržuazije, zdijo še vedno nevarni? Iz te moke ne bo kruha, vi »razni« tovariši. Značilno je pa to, kar naj vzamejo železničarji na znanje, da ustanavljajo to društvo vlakospremnega osobja bivši odbornik »Zveze jugoslovanskih železničarjev« (mu je še premalo radikalna) in pa sedanji predsednik »Prometne zveze« [klerikalne) z nekaterimi odborniki tudi od »Prometne zveze«. No in pred nekaj dnevi sem pa bral v »Slovencu« članek, ki pravi, kako nespametno je, da se zopet ustanavlja novo društvo in da so železničarji že itak preveč razcepljeni v razne organizacije in društva, dalje, da naj se železničarji rajši vsi organizirajo pri »Prometni zvezi«, ako hočejo, da bodo kaj dosegli. Nasvetujem pa dopisniku omenjenega članka, da naj se gre drugič rajše preje prepričat predno agitira za »Prometno zvezo«, ako ona sploh še obstoja. Predsednik vendar, kakor že gori omenjeno, snuje novo »svoje« društvo in tako razbija sam to, kar je prej gradil, ali bolje ludi razbijal. Tukaj imale železničarji zopet jasen dokaz, kje so razdirači železničarskih vrst. No pa železničarji na gorenjskem kolodvoru predobro poznajo gori navedene tovariše, radi tega jim tudi popolnoma nič ne zaupajo. Zato pa železničarji, zganite se in organizirajte se v naši pravi »Splošni železničarski organizaciji«, da postane zopet silna in v strah vsem, ki nam delajo krivice, taka kot je bila leta 1920. Takrat šele bodemo lahko zopet računali na boljše čase.	železničar.
KDO KALI JAVNI RED IN MIR?
Kakor povsod, smo ludi mi zagorski proletarci izobesili žalno zastavo ob priliki smrti našega največjega proletarskega voditelja in osvoboditelja milijonskega ruskega naroda izpod barbarske ruske caristične uprave, sodruga Lenina. Zastavo se je potegnilo kakor običajno iz zagorske steklarne čez cesto na nasprotni hrib.
Vedeli smo, da bi to najraje preprečila zopet oblast, ker pa za črno zastavo ni domnevnih zakonov, se to ni moglo izvršiti, pač pa se Je temu pripomoglo na drug način in potom rezervne garde vladajoče reakcionarne vlade, po banditskih tolpah fašizma — Orjune. V soboto dne 26. jan. ponoči se je zbirala banditska inteligenca, člani Orjune Zagorje, v tukajšnji rudniški restavraciji, kjer so se pripravljali na svoj junaški čin do pol 2. ure zjutraj — kot Čaruga.
Kdo so bili vsi ti pobalinci? Nekaj
poduradnikov in učiteljev, na čeiu pa mladic, ki je šele letošnje šolsko leto prilezel iz šolskih klopi, sedaj pa je nastavljen kot učitelj v Zagorju, po imenu Vrabič. Torej učitelj? Višji šolski svet vprašamo, kako naj taki'elementi vzgajajo mladino, kakšen nauk naj jim dajejo, da bodo pijančevali in kradli v nočnih urah tujo lastnino? Kej bosta ukrenila gospodo šolska nadzornika gg. Levstik ih Kozjak proti učitelju Vrabiču, ki krade?
Gremo k stvari nazaj. Kakor že omenjeno, so se omenjeni lopovi zbirali v noči 26. jan. v rudniški restavraciji. Žalna zastava je že drugo noč plapolala nad žalujočo industrijsko kotlino zagorsko. Kakor je dognano, so jo omenjeni zlikovci ob 2. uri ponoči odrezali na mestu, kjer je bila privezana 40 m visoko v skalovja, odnesli vrv in pa zastavo v skupni vrednosti 350 Din.
Drugi dan se pa jc po poizvedbah' dognalo, da se zastava in vrv nahajata v posesti učitelja Vrabiča, nakar se je zadevo javilo na tukajšnjo orožniško-, postajo. Izvršila se je tudi pri omenjenem preiskava in našla se je zastava., Pa glej, zastava se nam ne vrne prej, dokler višje oblasii tega ne odločijo. Mar ni zastava naša lasi, ali ni bila ukradena steklarjem, ampak višji oblasti?? Kje je enakopravnost? Kje garancija, ki jo daje ustava? Qk>čno za-htevamo ukradeno blago nazaj 11
Okrajnemu glavarstvu pa naj bo to slika, kje se pričenja kalenje javnega miru in reda in kdo ga kali. Rodi tatvine je omenjeni bandit ovaden pri sodišču. Lep učitelj, ki bi moral biti obsojen radi tatvine! Kar ste pričeli, bomo mi končati. Zob za zob! Orjunčki, tudi revolverji vam ne bodo pomagali!
!i!3Sä&Bü£83»iäa@ia&aBia3iiaBa:
^MSIo na elitni zbor
»Splošne gospodarske zadruge Delavski dom v Zagorju,« ki se bo vršil v nedeljo, dne 2. mare& 1924 ob 3. uri popoldne v prostorih gostilne g. Borišek v Toplicah.
Dnevni red:
1.	Poručilo načelstva.
2.	Poročilo nadzorstva. '
3.	Nadomestne volitve.
4.	Raznoterosti.
Ker je občni zbor zelo važen, prosimc vse sodruge zadružnike, da se občnega zbora gotovo udeležijo.
Načelstvo.
sasaflBisaHBsma&BBaBaMBHBaBMm
Za radarski dom so darovali: Pol«
št. 25, nabiral s. Miklavčič v Cementni tovarni: Hudarin Anton 20 K, Miklavčič Vinko 20 K, Durič Franc 4 K, Hostnik Valentin 4 K, Mravlja Pavel 4 K, Jagodič Franc 4 K, Meraušič Rud) 8 K, Stojan Anton 6 K, Hartman Franc 20 K, Beline Jože 19 K, Gorišek Anton 8 K, Feržič Hinko 12 K, Skoberne Franc 12 K, Rautar Ivan 10 K, Mešiček Štefan 4« K, Žabkar Franc 20 K, Bradula Ivan 4 K, Brilej Miha 12 K, Haložan Jurij 8 K, Sere Ivan 8 K, Kucler Karol 8 K, Barle Anton 8 K, Osterman Anton 8 K, Kutnjak Matija 8 K, Novak Hinko 8 K, Jošt Avgust 8 K, Poglajen Julij 10 K, Strmečnik Alojz 10 K, Češnovar Vinko 20 K, Češ-novar Ivan 10 K, Mencin Anton 10 K, Cvrte Jože 20 K, Turnšek Ivan 10 K, Sirbenk Rezi 20 K, Strumelj Tončka 4 K, Čretnik Albert 20 K, Gumzek Martin 20 K, Strbenk Matija 8 K, Šmit Miha 16 K, Macur Jože 20 K, Neimenovan; 20 K, skupaj 509 K.
Zadruga »Rudarski Dona« v Trbovljah sklicuje svoj
BEDNI OBČNI ŽBON
dne 15. marca 1924 ob 3. uri popoldne v prostorih »Rudarskega doma« z dnevnim redom:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Spopolniiev načelstva.
4.	Sprememba pravil.
5.	Razno.
Načelstvo.
Hi5hiikT"Žveza Neodvisnih Strokov-nih organizacij za Slovenijo. Odgovorni urednik: Vergelj Anion Tisk tiskarne »Merkur« v Ljubfianj.