94 Dopisi. V Londonu 11, marca. T. — Večkrat sem že v prejšnjih listih omenil Fenianov ali puntarskih za- 95 veznikov irskih. Kar se je popred skoro vsakemu nemogoče dozdevalo na Angležkem, da bi se vplametil ogenj, ki je tako dolgo le natihoma tlel, in da se bode redna vstaja in vojska prekucijna počela, to se je zdaj zgodilo. Že pred tremi tedni je velik hrup nastal, da so se Feniani vzdignili, pa to je bii plamen, ki je za-žarel in sopet zginil brez vse škode; nikdo ni življenja zgubil. Pa po noći pred pepelnico pričela se je bolj resna vstaja in te, ne vem, ako bode brž konec. Vstajniki napadli so brž prvo noč nekoliko policijskih straž, ki so raztresene po deželi, pri tem so se brž praske počele, pri kterih se je že marsiktero življenje pokončalo. Po zadnjih telegramih iz Irske se naznanja, da so že nekteri redni boji bili, vendar vse je tako zmešano, da se nič gotovega ne ve. Železnica in telegrami viri so na mnogih mestih potrgani, tako, da se v enem delu Irske ne ve, kar se godi v drugem; po vsem pa se vidi, da je vstaja po celi Irski razširjena in težko se bode z vso silo angležko brž zatrla. Časniki angležki sicer le zasmehujejo puntarje, in naznanjajo se iz Irskega stvari, ki so ali res tako absurdne kakor si jih le oholost angležka izmisliti more, ali pa, ako so resnične, kažejo, da so Feniani res le samo besnjaki, ljudje, ki so ob um in pamet. Naznanuje se, da se je od 6. do 10. marca že čez 500 Fenianov zajelo in med njimi tudi prvi general ali glavar revolucije in mnogo Head-centre-ov ali glavarjev niže vrste. Pa bodi si to kakor hoče, boj se je počel, Feniani razglašajo Irsko za republiko; voditelji ali puntarski glavarji so skoro vsi Amerikanci, pa po rodu Irci. Zdaj se potikajo večidel po gozdih, pri tem pa cela dežela strašno trpi. Varnosti ni nobene, ljudje, ki imajo denar in drugo premoženje, popuščajo Irsko in nikdo ne bo hotel kapitala svojega vporabiti tam, kjer si ni svest, da mu je varen in mu obresti nosi. Revščina in nadloga je na Irskem že tako velika, in ako še ti kapitalisti od tod pobegnejo, ki so dozdaj veliki množici delo in plačilo davali, kako še bode potem? Sedanji parlament je tudi mnogo koristnih naredeb za Irsko pričel, da bi se vsem pritožbam in nadlogam kar mogoče v okom prišlo; zdaj pa vse to prestane, in ako se boj dolgo mota, spravi nesrečno Irlandijo v največe nadloge in pahne v novo nesrečo. Da bi se Irska vlade angležke osvoboditi mogla, gotovo bi bilo najboljše za njo, ker Anglež ima svobodo le za-se kot monopol; krivice od strani vlade angležke se godijo Irski velike. Ta vstaja zdaj na Irskem je pa nov porok, da se Angležka nikako ne bode mešala v kristjanske homatije na Turškem in te so sedaj gotovo celo v rokah ruske in francoske vlade. Kristjanom še pod turško vlado zdi-hajočim je menda prišla rešivna doba; želeti je, da bi se ta brez prelivanja mnogo krvi izvršila! Da-si je bo-lehen Turek, a boril se bode gotovo po stari navadi trdovratno, predno pogine. Pa o tem kaj bode uboga Avstrija? Liberalizem se jej kaj ubogo razcveta, ako samovolja ministrova deželne zbore, ki ne plešejo tako kakor jim on gode ali celo tako ne mislijo, brž raz-žene, kakor šolmošter neubogljive dečke iz šole. Ali tako vlada celi rane deželi češki in moravski, ki jih je zadnja vojska prizadjala, ali si s tem pridobiva mir in zadovoljnost? V Buda-Peštu 15. marca. *) V. B. — Prihod cesarjev v Buda-Pešt v torek 12. dne t. m. ste gotovo po časopisih zvedeli; pristavljam le, da je bila prvi večer po cesarjevem prihodu v Buda-Peštu jako krasna svečava; ravno ko se je cesar okrog 8. ure od pregledovanja razsvetljenih ulic Buda-Pešta v svoj grad v Budin nazaj peljal, počelo je dobro rositi, al iz malega •) Vse prejeli; hvala! Vred. dežja je v kratkem prava ploha postala, tako, da je bilo svečnice brž konec. Včeraj o pol 12. ure so ma-gjarski ministri v kraljevem gradu v Budinu ogerskemu kralju zvestobo prisegli, in zvečer je bila velika ba-klada. Govori se, da se cesar konec prihodnjega tedna v Beč vrne. Preteklo nedeljo, to je, 10. marca so se vsa uradna opravila magjarskim ministrom izročila. Zastonj človek zdaj dvoglavih cesarskih orlov išče; ni jih nikjer več; zginili so; ali so na Dunaj zleteli, ali so jih na Ogerskem med starinsko šaro vrgli; tega ne vem. — V kraljevem reskriptu od 17. novembra 1. 1. je bil govor, da se bodo samo neposrednji davki niagjar-skemu ministerstvu za deželne potrebe prepustili; ali temu ni tako, vse finančne zadeve, vsi posrednji in neposrednji davki so magjarskemu ministerstvu prepuščeni. Magjarski deželni zbor je dovolil, da se davki do konca leta 1867. v taki razmeri pobirajo , kakor jih je dunajsko finančno ministerstvo za to leto razpisalo. Tudi na-biro 48000 vojakov je magjarski deželni zbor za to leto dovolil, ravno tako tudi vpelanje županijskih ali ko-mitatnih uradov, kakor so bili od deželnega zbora leta 1867. potrjeni. — V današnjem „Pester Lloyd" je natisnjena cela okrožnica, ktero je bivši vodja ogerskega c. kr. finančnega rediteljstva, dvorni svetovalec Mar-cher, k slovesu svojim bivšim uradnikom razposlal. Iz te okrožnice se očitno kaže, da so uradniki prejšnjega deželnega ces. kr. ogerskega finančnega rediteljstva na milost in nemilost magjarskemu finančnemu ministru Lonyay-u odkazani. Avstrija konec jemlje! Gotovo je, da si bode finančni minister svoje uradnike še le po cesarjevem odhodu iz Buda-Pešta odločno izvolil; toda zaznamovani so pa neki že vsi, kteri ostanejo, in kteri bodo na cedilu ostali. Lepo število jih bode neki ob kruh prišlo; brž ko ne, bodo morale ne-ogerske dežele za to skrbeti, da od ogerskega finančnega ministerstva zavrženi uradniki v „Cislajtaniji", to je, pri vas, sopet službo dobodo. Prva potreba vsakega uradnika, kteri bode pod magjarsko vlado v službi ob-držan, je e-ta, daje zmožen, po magjarski svojo službo opravljati. — Magjarski ministri neizrekljivo hitijo, da vsako stvarco odstranijo/ ktera bi na to opominjala, da je do sedaj ces. kralj, ministerstvo na Ogerskem vladalo! — Okrajna finančna rediteljstva so že prekrščena v „finančna nadzorništva" (Finanz-Inspektorate). V nekem časopisu sem čital, da je tudi magjarski vojskovodja Gorgey privoljenje zadobil, da se sme iz Celovca v svojo domovino vrniti; je li to res ali ne, tega ne vem; nikakor pa se ne da več dvomiti, da bi Gorgey tega privoljenja ne zadobil, ako se le magjarsko ministerstvo za to reč na noge postavi. — Kaj čudno je to, da se Magjarom prav vsaka želja tako naglo spolnuje, v tem ko se druge dežele morajo puliti za zmerne narodne pravice. — Kako se bodo volitve v ljubljanskem deželnem zboru dognale? — Slovenci! če nečete pred svetom na sramoti ostati, volite vse tiste može, ktere ste volili meseca januarja; gre vam sedaj za narodnost, za poštenje in čast slovenskega naroda! — Ne morem si kaj , da bi ne omenil, da „Pester Lloyd" od 9. sušca pravi, da francozka in angležka vlada nikakor ne morete in ne smete v nemar puščati, da ste v poslednji vojski z Rusi toliko ljudi in premoženja za obrambo Turčije žrtovali; al mar „Pester Lloyd" ne ve, koliko krvi je dunajska vlada žrtovala, da magjarske nakane leta 1848. zabrani — o ti presneta magjarska logika! — Sploh so Ma-gjari najgorečnejši prijatli Turčije — da-si tudi magjarska zgodovina dosti očitno kaže, kako se je Magjarom pod turškim jarmom godilo; ali zdaj se pravi „Turčijo varovati" to, da se iz stoletnega jarma ne rešijo Jugoslovani! 96 Dunaj 15. marca.*) — V torek obhajajo jugoslav-janski dijaki dunajskega vseučilišča imendan biskupa Strossmaj erja v veliki dvorani „pri treh Angeleih" na Vidni. Pri tej lepi priliki se bode tudi program za društvo jugoslavjanskih dijakov predložil in gotovo tudi sprejel. Obširneje o tem vam pišem prihodnjič. Iz Kastva 9. sveč. —č\ (Prva veselica v mladi čitalnici.) Mesto naše ima Čitalnico, kakor so „Novice" že priobčile svojim čitateljem. Živili rodoljubi, ki so namest „kazine" stavili narodno čitalnico. 27. svečana bila je prva veselica. Ker je mnogo dijakov reške gimnazije iz kršovite Kastavščine, zato jim je poslal odbor vabilo. Vrla mladina popevaje „Naprej" doide in podpredsednik gosp. Anton Rubeša jo srčno sprejme. Dvorana bila je lepo nakinčena z bršlinom, narodnimi zastavami, sliko sv. apostolov Cirila in Metoda in slikami jugoslavenskih prvakov : Jelačića, vladike dja-kovačkega, Bleiweisa, Tomana itd. Mnogo rodoljubov prišlo je iz bližnjih mest, med kterimi tudi g. Henrik pl. Klesius, c. kr. okrajni predstojnik. Mesto predsednika pozdravi goste velečastni gospod Ernest Jelušić, ravnatelj glavne plovanske šole z lepo besedo. Zakaj gospod predsednik ni prišel, ne znam pravega vzroka. Saj vendar ne zavoljo plesa? Na kvarnerskih otokih je dan danes navada, da svečenik (duhovnik) pri novi maši prvi ples pleše z rojakinjo. Ali ga je oplašilo pismo iz Trsta, v kterem se Kastavci opominjajo, naj se varujejo, da ne bi zavoljo čitalnice prišli v velike neprilike. Ne unega ne tega ne moremo verjeti, al za-molčati nismo mogli, da ga ni bilo, ker bi ga bili radi imeli med seboj. Beseda se je jako dobro vršila. De-klamoval je „Slogu" po Iliji Gromoviću^ Sreincu gosp. Ivan Lučić, sedmošolec, „Iharač" iz Cengič-Age po Ivanu Mažuraniču gosp. Vinko Zamlič, osmošolec, „Cernogorac" po Sundeeiću gosp. Izidor Mark o vi č, osmošolec; zatem govoril je vredni g. lečnik Franjo Bahman dvakrat v češkem jeziku. Veselica z plesom trajala je do jutra. Iz Li burnije 9. marca. G. — Dva učitelja ka-stavske dekanije sta prejela zlati križ s krono za zasluge. Ta dva odlična možaka sta: g. Jožef Jane c, kaplan v Rukavcu, rojen v Begunah radoliškega okraja na Gorenskem, in pa g. France Župan, kaplan pri sv. Petru, veprinske plovanije, rojen v Smokuču, brez-niške fare radoliškega okraja. Oba se okoli 20 let ne-vmorno v ljudskih šolah trudita in prav istinito jima je došla slavna odlika: „Za zasluge." Srčno vama čestitamo rojaki in prijatli vaši. Slava! Iz Istre. — „Novice" poznajo marljivega svilorejca Pužmana iz Poljč na Gorenskem, pa tudi v narod-skem obziru pravega poštenjaka; al nesrečen je vrli oče s svojima sinovoma, iskrenima rodoljuboma. Stareji Janez Pohar, publicist in ministerski uradnik v Belem-gradu, ob pamet je! — drugi sin Jožef Pohar, zapu-stivši 6. gimnazijsko šolo se je podal lani po vseh Svetih na morje na Frankovičev trijarbernik „Eotvos" s takim veseljem, kakor da gre na pir (svatbo); v kratkem se je v mornarstvu tako izuril, da ga je kapitan visoko čislal. Al žalostna mu osoda! 2. dne svečana ob 6. zjutraj je padel v morje; v sredozemnem morji 15 milj od Malage so ga valovi požrli. Vsa pomoč bila je zastonj! Žalostnim starišem naj so v tolažilo kapitanove besede: „in tako je končal vrli mladeneč svoje nadepolno življenje. Za istino, škoda! Bog naj sprejme lepo njegovo dušo! Da vam pravo povem, ta žalostna zguba mojega bodočega brata (v malo letih go- *) „Novice0 se bojo gratis pošiljale gosp. očetu Vašemu. Vred. tovo bi bil kapitan) mi je močno srce ranila; od onega časa sem ves zbegan; kajti odkritosrčno Vam povem, da mi je bil (med 16 mornarji) najdražji in najljubši. Nikoli nisem imel na brodu tako izvrstnega in omikanega mladenča, in nikoli več ga ne bodem imel." Tako piše iz Bordeaux-a 23. sveč. 1867 kapitan Paikurič svojemu gospodarju g. Frankoviču na Reki. Iz Ptuja. — V nedeljo 24. sušca t. 1. ob 8. uri zvečer bode v tukajšnji čitalnici „beseda" z glediščem, tombolo in petjem. v Odbor. Iz Jelšan — Čitalnico našo smo na pustni pon-deljek odprli se jako sijajno „besedo". Nate popis-njen! (Vse, tudi izvrstni govor predsednikov natisnjemo prihodnjič, ker danes narn prevažne volitvene zadeve se jemljejo mnogo prostora. Vred.) Iz Smartna pri Litii. — Za župana občine naše je izvoljen posestnik in mlinar Jožef Koprivnikar. Iz Podgadovca blizo Dola 13. sušca. — Delj časa že nisem nič pisal „Novicam", danes pa moram pero vzeti v roke, da pišem par vrstic. Žalosten sem bral v 10. listu „Novic", da je naš deželni zbor razpu-ščen in da so zopet nove volitve razpisane. Čemu neki? Volilci brdskega in kamniškega okraja, kakor povsod, zaupamo tudi danes našemu poslancu prečastitemu g. dekanu To manu; volili ga tedaj bodemo vsi ene misli, enega djanja. Mi smo do dobrega prepričani, da gosp. tehant za nas dobro delajo, in da bodo tudi kaj opravili, da bo le večina zborova tega duha kakor so oni. Gospodar še dobrega posla rad ne zgubi, kako da bi mi iskali druzega poslanca, ko imamo skušenega dobrega! Naj gospodje v Ljubljani nikar ne zamerijo kmetu, ako jo tako pove, kakor pri srcu misli. Zato stokrat rečem: kdor ima kaj dobrega, tega naj se drži, še Bog, da ga ima! „Boljši je drži ga, kakor lovi ga" — tak je star naš pregovor. Mislim, da pametni ljudje povsod tako mislijo, Podgadovec. Iz Ljubljane. Dramatično družtvo, ki se je ustanovilo v Ljubljani, je sprejelo cesarsko potrjenje. — (Morivec lastne svoje matere.) V petek 15. dne t. m. je na vislicah smrt storil trinog, ki je lastno svojo mater umoril. C. k. deželna sodnija ljubljanska v smrtni sodbi popisuje to dogodbo tako-le: „Anton B. v St. Vidu pri Vipavi rojen, 24 let star, katoliške vere, neoženjen kajžarjev sin, razuzdanega, brezvernega življenja, postopanju in tatvini udan človek, je živel s svojo materjo, Ano B. v vednem prepiru; večkrat je ž njo grdo ravnal in jeseni leta 1864. še celo sklenil jo umoriti. Od tega časa, ko je grozoviti ta sklep storil, je vedno priložnosti iskal, da svoj namen spolni; trikrat je tudi sam poskušal, svojo mater umoriti, in tudi najemnike iskal, da bi to grozovitost za plačilo storili. Pa akoravno se je vselej pripetilo, da svojega hudobnega sklepa dovršiti ni mogel, vendar ni poslušal glasu svoje vesti, dokler grozoviti sklep njegov dopolnjen ni bil. Dne 17. svečana leta 1866. zvečer po Ave-Marijinem zvonjenji se poda mati v sosedov vinograd in reče sinu, naj jo tje spremi. Pri tej priložnosti, ko je ona tukaj trto izkopavala, on pa malo na strani od nje v temnem mraku stal, sklene še enkrat svojo grozovitost doprinesti ; hudobnež še moli poprej, da bi se to krvavo 99 100 delo po sreči izšlo in da bi pri vsem tem na skrivnem ostal. Na to gre tiho s trtjim kolom proti materi, ktera je na zemlji pripognjena čepela, in jo, za njo stoječ, trikrat s kolom na glavo udari. Akoravno je mati na te udarce omedlela, se je vendar po slabi svoji moči v bran postavila; tako sta se nekoliko časa boru vala; sin vrže mater na tla, jo s peto svojih škorenj v obraz suje, še večkrat s kolom na glavo udari in jo potem usti tam v krvi ležati. Predno je kraj tega strašnega udodelstva zapustil, ukradel je še v sosednem vinogradu nekaj trtjih kolov, ktere je potem v St. Vid nesel. — Drugi dan potem najde hlapec France Sk. Ano B. vso otolčeno in mrtvo na mestu umora; po sodnijskem ogledu so izvedeni zdravniki izrekli, da je Ana B. zavoljo na nji doprinešenih telesnih poškodeb, posebno zavoljo razdrobljenja vseh kosti na levi strani obraza, za mrtvudom možganov morala umreti. — Anton B. je sam obstal, da je več časa ta hudobni namen v sebi gojil, da ga je večkrat sam spolniti skušal, in da je tudi druzega najeti hotel, da bi to hudobno delo dovršil; obstal je tudi sam natančno in obširno, da je on morivec svoje lastne matere. Toraj je c. k. deželna sodnija ljubljanska s sodbo 29. velikega srpana 1866 štev. 6916 spoznala, daje Anton B. hudodelstva skrivnega umora po §§. 134 in 135 št. 1 kazenske postave, in hudodelstva napeljevanja k naročenemu umoru P° §§• 8, 9, 135 št. 3 in 138, potem tudi prestopka tatvine po §. 460 ko neposrednji storivec kriv in po §. 136 k. p. na smrt obsojen. Ker je to sodbo tudi c. kr. deželna nadsodnija v Gradcu, in najviša c. kr. sodnija na Dunaji popolnoma potrdila in ker obsojeni pomilostenja ni dosegel, je bila zgorej imenovana smrtna kazen danes nad Antonom B. po postavi izvršena s tem, da je bil na vislice obešen. — (Program „besede" v naši čitalnici) prihodnjo nedeljo 24. dne t. m. je ta-le: Dva zbora: eden A. Jelenov, eden Masekov, — en samospev za sopran, — Beethoven ova sonata za glasovir in gosle, — Mozartova čveterogodba D-dur, — glediščina igra, poslovenjena po dr. Prelogu „Zakonska sol". Pred igro gode čitalničin orhester Titelnovo „slov. over-turo" in Prohaskovo „polko". — Tukajšne in vna-nje ude v to besedo, ki se začne ob yft8 zvečer, uljudno vabi ' odbor. — Deželni zbori kranjski, češki in moravski so sklicani na 6. dan prihodnjega meseca.