Poštnina plačana ▼ gotovini« Leto XV., štev. 188 jpravmStvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 6. — Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratnl oddelek: Ljubljana, Selen, buirgova UL 8. - TeL 8492, 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica fit. 11. — Telefon fit. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica St. 2. — Telefon St. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št 11.842, Praga čislo 78.188, W:len št. 105.241. Ljubljana, petek 17. avgusta 1934 Cena 2.- Din Naročnina znaša mesečno Din 25* Za inozemstvo Din 40.- Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva uUca 5. Telefon 3122, 8123, 3124, 3125. 3126. Maribor Gosposka ulica 11. Telefon št. 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica št. 1. Telefon št. 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Nove fašistične intrige 2e pred dnevi smo na tem mestu opozorili na bedaste trditve italijanskega fašističnega tiska, ki Je hotel brez sence dokaza naprtiti naši državi soodgovornost za krvave dogodke v Avstrija. Pokazali smo, kako je bil olj najnovejše italijanske kampanje ta, da pred vsem prikrije sokrivdo Italije same, ki je s svojo politiko neprestano podpihovala trenja v Avstriji. Drugi cilj pa je bil tudi ta, da bi se v inozemstvu vzbudilo nezaupanje do naše države, m zlasti, da bi se zasejala kal nezaupanja med države Male antante. Noben teh ciljev ni bil dosežen. Ogromna večina inozemskega tiska, ki že prav dobro poena fašistične metode, je šla molče preko najnovejših italijanskih spletk. Mnogi listi pa so jih na kratko, a zato odločno zavrnili. Ravno danes objavljamo na drugem mestu, kaj pise^ln pravi o teh fašističnih mahinacijah češkoslovaški tisk. Z zadoščenjem lahko ugotovimo, da se je češka javnost tudi sedaj z vso odločnostjo postavila na stran naše pravične stvari. Kar se tiče Avstrije, je italijanska kampanja doživela torej popoln polom. A fašističnemu tisku ta ponovna lekcija še ne zadostuje. Poiskal si je sedaj novo snov, ki je ravno tako naperjena proti nam. Rad bd s svojimi spletkami zanesel nezaupanje med nas in Albanijo. Italijanski listi še niso dobro utihnili s senzacijami o naši udeležbi pri avstrijskih nemirih, pa so že začeli polniti svoje stolpce z drugačnimi sekcijami, toda enake kakovosti. Zapet brez vsakega dokaza zatrjujejo, da v Jugoslaviji neprestano rujemo proti notranjemu miru v sosednji Albaniji. Povedati vedo, da se pripravlja z naše strani nekaka ekspedicija v Albanijo, M naj tam zruši albanskega kralja Zo-<*a 'in njegov režim. Pri tem jih prav nuc ne moti razveseljivo in vsemu pozornemu inozemstvu znano dejstvo, da so se sosedni odnošaji med Jugoslavijo m Albanijo ravno v zadnjem času znatno '-boljšali in da se izboljšujejo še sedaj r d dneva, do dneva. Odrešilna misel sa-nostojnosti in solidarnosti Balkana dobi-™ vedno bolj čvrsta tla tndi v AJba-niji, ki se je doslej, največ po krivdi italijanskega vpliva, držala še^po strani a se je ravno v zadnjem času pre-orientrrala. Ze samo zato je najnove^a italijanska intriga ne samo prcaorno neverjetna, marveč naravnost smešna. Naša država, ki je prva in najjačja po-bornica načela »Balkan balkanskim narodom«, naj bd pripravljala aH pustila na svojih tleh pripravljati napad na balkansko državo Albanijo, in to ravno v času, ko živi z njo v boljših odnošajih kakor kdajkoli poprej! Težko se bo kdo dobil, ki bi to verjel. Fašistični način intrigiranja se res ne more ponašati z logiko. Kdor realno politično misli, mora, tudi če mu razmere niso podrobneje znane, uvideti in priznati, da Jugoslavija pač nima niti najmanjšega interesa na kakem puču ali kakih nemirih v sosedni državi, s katero živi v prijateljskih odnošajih. Obratno, ona je interesirana na tem, da tudi v Albaniji čim lepše napreduje notranja konsolidacija. Ako ima kdo razlog, da si želi prevrata v Albaniji, eo taki ljudje tam na oni strani Jadrana. Nehote se nam vzbuja sum, da se morda ravno z one strani, ki je doživela v Albaniji tako huda razočaranja, pripravlja teren za prevrat. Ako je tako, potem bi lahko razumeli tudi nesmiselne obdolžitve proti Jugoslaviji. Njihov namen naj bd bil speljati sled drugam, pač po onem starem nauku: »Primite tatu.« Saj nam ni treba še posebej opozarjati. da so puči in prevrati ter politične intrige najbolj priljubljeno sredstvo ravno one strani, ki bluje zdaj ogenj in žveplo proti nam. Reči moramo, da nas italijanski na padi navdajajo prej z zadoščenjem, kakor z nevoljo. Saj so najboljši dokaz zopetnega poloma fašistične politike. Zvezda fašizma, ki je še nedavno svetlo sijala v Albaniji, v zadnjem času bolj in bolj bledi. Simpatije, ki jih je Italija nekdaj uživala v Albaniji, se pretvarjajo baš v nasprotno, ker je tudi albanski narod spoznal, da m fašizem oni, ki bi hotel in mogel zajamčiti neodvisnost Albanije, marveč da je ta neodvisnost najbolje zavarovana po dobrih odnošajih s sosedi in na osnovi balkanske solidarnosti. In v tem je glavni vzrok fašistične jetze. PONESREČENA RIMSKA KAMPANJA Tudi češki tisk energično zavrača klevete fašističnega časopisja o odnošajih Jugoslavije do avstrijskih dogodkov Praga, 15. avgusta, p. Skoro vsi češkoslovaški listi se bavijo s kampanjo italijanskega tiska proti Jugoslaviji v zvezi z narod-no-socialističnim prevratnim poizkusom v Avstriji Listi se postavljajo odločno^ na stran Jugoslavije in energično zavračajo italijanske napade. »Lidove Noviny« opozarjajo. kako skušajo italijanski listi zopet enkrat zanesti nezaupanje v odnošaje med državami Male antante, odnosno med Malo antanto in Francijo, češ da stališče Male antante v avstrijskem vprašanju ni enotno. Značilno je, pravi list, da italijanski listi ne prenehajo naoedati Mak antate, tudi sedaj ne, ko bi bilo misliti, da Italija ne želi biti z nami v neprijateljstvu.^Stališče Male antante v avstrijskem vprašanju ie odrejeno ter enotno: niti »anšlus«, niti povratek Habsburžanov, pa tudi ne Italijan ska hegemonija, temveč avstrijska neodvisnost ter prijateljsko sodelovanje vseh po-dunavskih držav s spoštovanjem legitimnih interesov velesil. Stvar Avstrije ni samo zadeva Italije, temveč vse Evrope. Narodi Male antante ne razumejo, zakaj bi daiali hegemoniji Italije prednost pred hegemonijo Nemčije. . ,. .. * Tudi »češke Slovo« m drug* listi nastopajo proti italijanskim napadom na Jugoslavijo. Listi dokazujejo, kako brez smisla so italijanske trditve, da je Jugoslavija sokriva prelivanja krvi v Avstriji. Pn tem ugotavljajo, da je bila ta trditev, objavljena brez vsakega najmanjšega dokaza, a se kljub temu ponavlja v poslednjih dneh tako sistematično, da jo j« treba ovreči. Avstrijska vlada je sama pred nekaj dnevi izrekla svoje priznanje ter zahvalo Jugoslaviji zaradi njenega lojalnega m korektnega zadržanja v času prevrata. Ta ugotovitev bi morala zadostovati, da bi se brez-smiselna novinska kampanja o vsem tem ne nadaljevala. V takih okoliščinah nastaja sum, da je kampanja samo uvod k nadaljnji akciji proti Jugoslaviji, za katero se hoče ustvariti na ta način razpoloženje. »Lahko se more zgoditi, piše »Češko Slovo«, da bo Jugoslavija, če se bo ta kampanja nadaljevala, spravila v javnost stvari m dejstva, s katerimi so zanesle druge države nemir v kraje Srednje Evrope kakor n. pr. ob priliki hirtenberške afere ter drugih primerih tihotapstva orožja ati sličnih dogodkov.« Umik italijanskih čet z avstrijske meje Lond°n, 16. avgusta. Reuter poročate Rima: Predsednik italijanske vlade Mussolini je odredil, naj »e italijanske čete, po številu 50.000, takoj umaknejo z avstrijske meje. Na mejo jih je poslal, kakor je znano, po zadnjih dogodkih na Dunaju. Iz tega sklepajo, da smatra Mussolini avstrijsko krizo za rešeno in da bo Avstrija zdaj lahko sama uredila svoje zadeve Verjetno je, da Je Mussolini izdal svoj sklep po razgovoru s knezom Starhem-bergom v Rimu. Del čet pojde nazaj v garnizije v Bolcan, Videm, Verono in Milan, druge čete pa krenejo v Bologno, da se udeleže manevrov, ki se prično 18. avgusta. Starhembergove študije v Rimu Dunaj, 16. avgusta, d. Podkancelar Starhemberg, ki je včeraj odpotoval iz Rima, je pri svojih razgovorih v Rimu, kakor trdi režimska »ReichsposU, dosegel zelo dragocene uspehe. Kot minister za varnost je imel priliko, da je bližje spoznal notranjo organizacijo italijanske državne policije, kakor tudi druge posebne ustanove za javnost varnost. Na vpogled so mu dali tudi vse gradivo o sodelovanju med fašistično milico ter državno ekseku-tivo v Italiji. List pravi, da se lahko smatra da bo po tem potovanju Starhember-ga'prišlo do praktičnega sodelovanja med avstrijskimi in italijanskimi varnostnimi oolastmi v še večji meri za varstvo zunanjega in notranjega političnega miru. Dalje pravi »Reichspostc: »Popolnoma napačni so oni komentarji lisrtov v Nemčiji ki skušajo med seboj izigravati potovanja zveznega kancelarja ter podkance-larja. Potovanje Starhemberga v Rim ni prehitelo nameravanega potovanja kancelarja dr. Schuschnigga v Italijo, niti nima v političnem pogledu značaja senzacije. Služilo pa je na drugi strani poglobitvi sodelovanja z Italijo v okviru celotne avstrijske politike« Schuschnigg pojde v Rim prihodnji teden Dunaj, 16. avgusta, č. Zvezni kancelar dr. Schischnigg bo v začetku prihodnjega tedna odpotoval v Rim. da poseti Mussolimja. Njegovo jx>tovanje spremljajo v političnih krogih z največjim zanimanjem, ker naj predstavlja zunanjepolitično manifestacijo, e katero hoče Schuschnigg pokazati, da zeli ne samo ohraniti dosedanje odnošaje med Avstrijo in Italijo, marveč jih še bolj poglobiti na gospodarskem in kulturnem polju. Povečanje avstrijske vojske London, 16. avgusta d. Angleška vlada bo izročila v nekaj dneh avstrijskemu posla-niteu v Londonu odgovor na prošnjo avstrijske vlade glede podaljšanja sporazuma o povečanju avstrijske oborožene sile. — Kakor Je znano, je avstrijska vlada lani 30. avgusta poslala velesilam noto, v kateri je prosila za dovoljenje, da sme osnovati ipomožni (policijski izbor to • tem povečati svojo stalno vojska na 30.000 mož. Velesile so dovolile osnovanje pomožnega zbora 8000 mož za leto dni. Sedaj pa je avstrijska vlada zaprosila za podaljšanje tega dovoljenja do leta 1935. Viljem ni zadovoljen s Hindenburgovo oporoko Zdi se ma, da se Je maršal premalo odločno izrekel za povratek HohenzoUemcev na nemški prestol . * 1 TT!_ miol i 1 tr\ Žitna konferenca London, 16. avgusta. AA. Na današnji popoldanski seji žitne konference je zastopnik Zedinjenih držav naglasil. da se je položaj zaradi letošnje slabe letme in slabega pridelka leta 1933 temeljito spremenil. Navzlic temu je zastopnik USA izjavil, da so Zedinjene države nrinravljene omejiti poševno površine, četud' druge države vztrajajo pri tem, da se žitni pridelek uredi. Poučeni krogi trde, da bo konferenca po vsej priliki omejila poševne površine za jesen in da bo tudi na novo razdelila kontingente za izvoz leta 1934/35. Amsterdam, 16. avgusta. AA. »Nederland Telegraf Agenechap« poroča: Iz krogov, ki eo v zvezi z Doornom, poročajo, da je bivši cesar Viljem prečatal z velikim zanimanjem politično oporoko maršala Hindenburga. Njegovo posebno pozornost je vzbudil odstavek, ki govori v prilog vzpostavitve Hohenzollerncev. Ti krogi pa poudarjajo, da 6e bivši ceear popolnoma zaveda, da v sedanjih okoliščinah ne more bati govora o tej vzpostavitvi. London, 16. avgusta. AA. Rejterjev urad poroča iz Doorna: Bivši nemški cesar je prepričan, da bo Nemčija zavzela svoje prejšnje stališče in dobila sv>jo nekdanjo moč le pod Hohenzollernei. Zato je bivši nemški eesar z mešanimi občutki čital Hindenburgovo oporoko. Hindenburg Sicer veruje v končno obnovo cesarstva, kar misli tudi bivši cesar, toda v drugem dela svoje oporoke se je Hindenburg dokončno epoprijaznil s sedanjim režimom. Tega pa bivši ceear ne odobrava. Bivši nemški cesar se zaveda, da Hitler na lepem ne bo zapustil svojega sedanjega močnega položaja. Berlin, 1«. avgusta. Tukajšnji politični krogi smatrajo, da je Hiindenburgova oporoka odstranila vse nesoglasja. Hindenburg smatra r tej svoji oporoki weimarsko ustavo za (pripravo'k nacionalnemu soci-lizmu. Iz načina, kako pokojni Hindenburg poveličuje nacionalni socializem in Hitlerja, W se dalo sklepati, da je maršal tik pred svojo smrtjo odpovedal zvestobo ho-henzollernsk' dinastiji, in da smatra Hitlerja in ne dosedanjo dinastijo za tistega, ki naj ddtoomča usodo Nemčije, To brezpogojno zaupanje v Hitlerja in dejstvo da Hindenburg to pot ne poziva Boga, dokazujeta da Je Hindenburg umri v prepričanju, da Je zaščitil usodo domovine, ko je Nemčijo izročil Hitlerju. Avstrijski odmevi Dunaj, 16. avgusta AA. Vsebina Hinden-burgove oporoke je izzvala v tukajšnjih političnih krogih pravo senzacijo. Posebno pozornost Je itfbuitlil odstavek o vzpostavitvi monarhije v Nemčiji. Smatrajo, da se to indirektno tiče tudi Avstrije. Vprašanje je, ali je pokojni maršal mislil na Bis-marekovo cesarstvo ali na veliko Nemčijo z Avstrijo vred. Dunajski krogi ao mnenja, Pariz, 16. avgusta AA. V zvezi z zahtevo avstrijske vlade, da poveča svojo vojaško silo, je francoska vlada otbvestUa avstrijsko vlado, da to njeno zahtevo sprejme. Po poročilu poluradnega vira je francoska vlada obvestila dunajsko vlado preko avstrijskega odpravnika poslov v Parizu. Sporočila ji je, da s svoje strani ne bo delala nobenih težkoč, da se sprejme avstrijska zahteva za nov enoletni rok. Ta zahteva naj bo začasna. 270 policajev na Dunaju aretiranih Dunaj, 16. avgusta, d. V torek s0 aretirali na Dunaju 270 aktivnih policistov, ki s« osumljeni, da so bili v zveri s prepovedano narodno socialistično stranko. Proti vsem je uvedeno disciplinarno postopanje. Razpust kmečke garde Dunaj, 16. avgusta. AA. Državni tajnik za javno varnost je razpustil in odredil, naj razorože vse člane avstrijske kmečke brambe, t. j. oborožene ustanove bivšega Landbunda. Kdor ne Izroči orožja bo strogo kaznovan. Vzrok tega ukrepa še ni znan. Papen in Miklas Nastopna avdijenca novega nemškega poslanika na Dunaju — Papen in Miklas izražata željo po izboljšanju odnošajev med Avstrijo in Nemčijo Dunaj, 16. avgusta, č. Danes opoldne je novo imenovani nemški poslanik na Dunaju Papen po običajnem ceremonijelu izročil predsedniku avstrijske republike Mikla-su svoja poverilna pisma. Pred predsedniško palačo mu je četa vojske izkazala predpisano čast. V nastopno avdijenco sta ga spremljala dva uradnika nemškega posla ništva in zastopnik avstrijskega zunanjega ministra. Uradni komunike samo omenja, da so bile pri tej priliki med Miklasom in Papenom izmenjane prisrčne izjave. Že f>red tem je Papen posetil zveznega kancc-arja Schuschnigga in zunanjega ministra Berger-Waldenegga. Papen bo že jutri zopet zapustil Dunaj in odpotoval na več te denski dopust, ki ga bo prebil na svojem posestvu v Posaarju. da bo mogel tako še nadalje sodelovati pri pripravah za liudsku glasovanje. Dunaj, 16. avgusta w. O priliki Izročitve poverilnih listin sta predsednik avstrijske republike Miklas in novi nemški poslanik Papen izmenjala pomembne izjave. Ko je P&pen izročil zveznemu predsedniku Miklasu svoje poverilne listine, Je imel naslednji nagovor: Gospod zvezni predsednik! Od gospoda državnega kancelarja .poslan na Dunaj kot poslanik in pooblaščeni minister v posebni imisiji, imam čast izročiti vasi efcselenci svoje poverilne listine, k vsebujejo obenem sporočilo o odpoklicu mojega prednika. Ko prevzemam častno nalogo, da zastopam nemško vlado pri avstrijski vladi, ss zavedam velike važnosti in odgovornosti, ki Izvira la nalog, ki mi jih nalaga moj« mesto beti v sedanjih razmerah. želja nemške vlade ln obenem zadnja oporoka blagopokojnega državnega predsednika Je, da se žalibog skaljeni odnošaji med Nemčijo in Avstrijo spravijo zopet na normalno prijateljsko pot. Moje največje prizadevanje bo, da zastavim vse svoje sile na izpolnitev te želje in da tako doprinesem po svojih najboljših močeh, da se v naših meddržavnih odnošajih vzpostavijo čustva prijateljstva, kd odgovarja o naši tisočletni plemenski to kulturni skup- nosti. Za podel bom to nalogo s zavestjo, da so zveze med našima državama, ki izvirajo na krvnem sorodstvu in skupna zgodovini, nerazdružljive in neobhodno potrebne za sodelovanje na duhovnem, socialnem Ln gospodarskem polju za obnovo Evrope. Zaradi tega se nadejam, da morem v svojem delovanju računati na podporo vase ekscelence in na neobhodno potrebno sodelovanje avstrijske vlade. Zvezni predsednik Miklas je odgovoril takole: Gospod poslanik! Z veseljem sprejemam iz vaših rok listine, ki vsebujejo imenovanje vaše ekscelence za izrednega in pooblaščenega ministra nemške države na Dunaju in to od strani gospoda nemškega državnega kancelarja. Obenem sprejemam na znanje odpoklic vašega prednika gospoda poslanika Kurta Rietha. Z zadovoljstvom sem povzel iz vaših besed, da je vaši ekscelenci v prvi vrsti poverjena posebna misija v smislu vašega sedaj blagopokojnega državnega predsednika Hindenburga, da se odnošaji med Avstrijo ki nemško državo zopet spravijo na normalno pot. Prosim vaso ekscelenco, da sprejmete zagotovilo, da je tudi moja odkritosrčna želja, da bi se tem odnošajem dal zopet oni prijateljski značaj, ki odgovarja zgodovinskemu rdizvoju in skupnosti obeh držav. V prizadevanju za izvedbo te naloge, bo vaša ekscelenca vedno našla polno podporo od moje osebe in avstrijske vlade. V zvezi s tem izražam tudi nado in pričakovanje, da se bodo odstranile tudi motnje, ki Obstojajo na gospodarskem polju med obema državama in da nam bo dano v sodelovanju v ostalimi državami Evrope doprinesti svoj delež za rešitev splošne gospodarske krize in za pospešitev blagostanja narodov. S tem, da prosim vašo ekscelenco, da računate v tem smislu na moje sodelovanje, vas iskreno pozdravljam kot nemškega poslanika na Dunaju. Oficielmim govorom je sledil prisrčen razgovor med zveznim predsednikom to nemškim poslanikom. da je maršal Hindenburg mislil predvsem na Nemčijo iz leta 1871. in to da bi zato sedanja Avstrija ne spadala v njegovo zamisel bodoče nemške države. Glasovi angleških listov London, 15. avgusta g. Angleški tisk komentira politični testament Hindenburga in njegovo objavo v splošnem neugodno in nezaupljivo. »Daily Express< pripominja ironično, da se je naenkrat našel ta dokument, ki so ga dolgo pogrešali. O njegovi avtentičnosti pa ne more biti dvoma, ker jamči za to g. Papen. >Daily Te-legraph« objavlja tozadevno vest z naslednjim sarkastičnim naslovom: »Hindenburg zapušča Nemčijo Hitlerju.« List pravi, da je objava testamenta v sedanjem trenutku mojstrovina propagande. Končno opozarja list, da je testament datiran od 11. maja, torej še pred justifika-cijami 30. junija. Francoski listi Pariz, 16. avgusta AA. Havas poroča: Listi ne gredo tako daleč v svojih komentarjih o Hindeniburgovi oporoki, da bi dvomili v njeno pristnost. Vendar pa jih Je zelo iznenaidil način objave in pa vsebina te oporoke v zvezd s plebiscitom, ki bo 19. avgusta. Tudi gredo listi narazen v vprašanju, kako tolmačiti vsebino kodicila, ki vsebuje pravo Hintdenbungovo politično oporoko. »Le Matin« smatra, da to ni nacicnatao socialistična oporoka. Zadmja maršalova misel je bila ta, da Je treba obnoviti srtaro oesarstvo s cesarjem. K novemu cesarstvu z državno brambo, to je bistvo Hindenibur-gove oporoke. »Le Journal« pa smatra, da Je bistvo te oporofce v tem, da je Hindenburg potndil Hitlerjevo delo. Zato naj objava oporoke omogdči uspeh plebiscita. »Le Jour« je mnenja, da ta listina še ne predstavlja Hindenburgovega pristanka k politiki tretjeoa cesarstva brez vsakih pridržkov. »Petit Journal« zaenkrat še ne razpravlja o pristnosti oporoke, toda vsebina te oporoke in pa njena objava tik pred plebiscitom predstavljata premišljeno pripravljeno gledališko igro. Valutni eksperimenti v Zedlnjenih državah Izvoz zlata je zopet dovoljen - Vlada o^n^ vsaK ukrep za stabilizacijo dolarja - Angleži v skrbeh Nexvyork, 15. avgusta. w. Guverner federalne rezervne banke Harrison je predsedniku Rooseveltu poročal o rezultatih svojega nedavnega potovanja po Evropi. Oli-cielnega sporočila o teh rezultatih do sedaj še ni, vendar se doznava iz uradnih krogov, da ameriška vlada za bližnjo bodočnost ne namerava izdati nobenih ukrepov ta stabilizacijo dolarja. Smatrajo, da bo tudi poset guvernerja angleške Narodne banke Normana Montaguea brezuspešen ker obstojajo sedaj med Zedinjenimi državami in Anglijo velike diference v denarnih vprašanjih. Rekordno zlato kritje francoskega franka Pariz, 16. avgusta. AA. Zlato kritje francoske Narodne banke je doseglo rekordno točko 809f London, 16. avgusta. AA. Angleški listi priznavajo, da je nekaj tehtnega ▼ sklepu ameriške vlade, s katerim je dovolila izvoz zlata. Navzlic tema izražajo precejšnje pomisleke. >Timeec smatra, da valutnih eksperimentov v Zedin jenih državah še ni konec. Tudi če bi ameriška vlada razvrednotila dolar do 50 centov, bi to še vedno bila za dolar previsoka stopnja. »Financial News< vprašaje, ali se bo angleški funt za primer novega dolarjevega razvrednotenja nagnil na stran francoskega franka ali na stran ameriške devize. Po mnenju lista »Daily Mail< bi izdatna ameriška inflacija po vsej priliki zvišala cene in pomnožila obseg podov. To pa bi pomenilo novo izdatno potrošnjo sirovim, zlasti kavčuka in kositra tako, da bi od tega imeli-veliko korist predvsem angleški producenti. Temni oblaki na Vzhodu Japonci vedno na novo izrivajo — Razpoloženje je tako, kakor da bo vsak hip prišlo do spopada Moskva, 16. avgusta, d. Po vesteh iz Ha-barovska pripravljajo japonske vojaške oblasti proklamacijo vojnega stanja na vsem področju vzhodno-kitajske železniške proge, da bi mogle na ta način izvesti zaplembo te važne železniške proge. Pogajanja med Rusijo in Japonsko glede odkupa te železnice so se. kakor znano, nedavno razbila. Zato poizkušajo Japonci sedaj vse mogoče druge načine, da bi se polastili ze- ^oTuvod v japonsko akcijo se smatra v tukajšnjih krogih tudi aretacija vi9>ih železniških uradnikov te proge, ki so ruski državljani. Sovjetske oblasti so zaradi teh T«-i mandzurski vladi ener- nT7J! VI lnll] jv wav - -- - aretacij viožile pri mandžureki vladi energičen protest Prav tako je ruska vlada protestirala tudi zaradi incidenta z ruskim generalnim konzulom, ko je s salonskim vagonom nameraval odpotovati na dopust v Rusijo. Ko je z ženo in otroki ze vstopil, 1« planil v kupe mandžurski policijski uradnik in vse skupaj hudo ozmerjal. V Moskvi so mnenia. da ima tudi ta incident značaj provokacije. kakor mnogi drugi maniSi incidenti, ki se dogajajo dan za dnem. Harbin, 16. avgusta, č. Dnevni spopadi na rusko-mandžurski meji in vedno večja nevarnost vojne med Japonsko in Rusijo so dovedli do tega, da so začeli ruski državljani v velikem številu zapuščati Mandžurijo in se izseljevati v Rusijo. Svoja posestva in trgovine prodajajo za vsako ceno, samo da bi mogli čim prej zapustiti nevarno ozemlje Tokio, 16. avgusta. AA. Agencija Ren-go poroča, da so mandžurske oblasti odbile zahtevo Sovjetske Rusije, naj izpu»te 20 sovjetskih uradnikov severnomandiur-ske železnice, aretirane zaradi soudeležbe pri protimandžurski zaroti. Pariz, 16. avgusta. AA. Havas poroča :z Moskve, da so po vesteh iz Habarovska v noči med 13. in 14. avgustom aretirali večje število višjih uradnikov vzhodno-kitajske železnice. Med aretiranci so postajena-čelniki najvažnejših postaj na tej progi Tako so aretirali postajenačelnike v Pogra-ničnaji. Halinu, Madaosu in Imiamtu. V dobro poučenih krogih v Harbinu smatrajo te aretacije kot začetek provoka-ciia širšega obsega s strani japonske vlade. Jesensko zasedanje Društva narodov Najvažnejše točke dnevnega reda bodo: spor med Bolivijo in Paragvajem, razširjenje manjšinske zaščite na vse države in vstop Rusije v Društvo narodov Ženeva, 14. avgusta Za jesensko zasedanje Društva narodov dnevni red sicer še ni določen podrobneje, vendar vlada v nekaterih krogih precejšnja bojazen, da bi tako v zasedanju sveta, kakor plenumu lahko prišlo do neprijetnih presenečenj. Razna politična, gospodarska in upravna vprašanja, ki čakajo rešitve, seveda ne morejo vzbuditi nikakega večjega zanimanja. Edina izjema bi bil morda spor med Poragvajem in Bolivijo za ozemlje Chaca. Ta zadeva bo namreč to pot obravnavana pred plenumom in že sedaj mislijo nekateri, da se ne bo dala drugače poravnati nego na način, ki ga pozna svet iz japonsko-kitajskega spora in ki ni zadovoljil nikogar. Že anketa, ki jo je v tej zadevi priredilo DTuštvo narodov med svojimi člani in ki naj bi vse države obvezala, da vojujočima se državama ne dovolijo nikakršnih pošiljk orožja, je pokazala veliko neenotnost v pogledih posameznih držav na to vprašanje. Nekatere države so stavile pri tem take nesprejemljive pogoje, da je prizadevanje Ženeve postalo skoro ilu-zorno. Vendar pa kljub temu mislijo vodilni krogi, da se bo v plenumu dalo doseči popolno soglasje in s tem lep moralni uspeh ženevske institucije. Druga važna točka, ki je na delovnem sporedu letošnjega jesenskega zasedanja, je predlog poljske vlade za razširjenje obveznosti manjšinske zaščite n® vse člane DN. Varšavski predlog vsebuje tako železno logiko, da je za primer njegove odklonitve mogoče misliti samo na to, da se obveznost manjšinske zaščite vsaj znatno zrahlja, ako že ne popolnoma odpravi. Podoba je, da poljski predlog namerava slednje, dasi v formalnem oziru odločno zagovarja razširjenje obveznosti na vse države. Poljska ima svoje narodnostne manjšine le v Nemčiji in Litvi, o neznatnih drobcih v Latviji in Rusiji skoro da ne more biti govora. Pri tem si nemška, manjšina na Poljskem in poljska v Nemčiji držita številčno ravnotežje, kar olajšuje možnost sporazuma med Berlinom in Varšavo. Z Litvo je stvar sicer nekoliko drugačna,^ ker tam znatnj odstotek poljskega življa dale-ko nadkriljuje litovsko manjšino na Poljskem. vendar se Poljaki nadejajo, da se bo stvar dala poravnati, brž ko se v Litvi nekoliko pomiri politična strast in se mladi šovinizem nekoliko vnese. Zato pa Poljsko močno obremenjuje v notranjosti obveznost manjšinske zaščite, saj ima poljska država med svojim prebivalstvom celih sedem milijonov drugorodnih manjšin: Belo-rusov, Ukrajincev, Nemcev in Židov, ki kot verska manjšina uživaio enako pravico manjšinske zaščite. Za Beloruse in Ukra- jince se Rusija zaradi svojega današnjega pogleda na narodnostna vprašanja zelo malo zavzema in tudi nima za tako zavzemanje pravega ideološkega temelja. Tembolj pa se zaščite poslužujejo Nemci, osobito oni iz Gornje šlezije, ki so pripravili poljski vladi že nemalo težkoč. Zaradi popolnosti poročila je treba omeniti še neznatno poljsko manjšino na Tešinskem, ki pa pod čsl. oblastjo uživa tako svobodo, kakršno bi si samo želele vse druge narodnostne manjšine križem Evrope. Poljska ima tedaj mnogo razlogov, da se bori za razširjenje manjšinsko zaščite na vse države, na žalost pa je položaj v Evropi tak, da more bili rezultat njenega boja le negativen. Odprava ene izmed največjih pridobitev mirovnih pogodb bi zadela nekatere manjšine prav neprijetno, Poljsko pa bi v notranjosti morda le nekoliko razbremenila. Ako bi razširjenje manjšinske zaščite res postalo dejstvo, bi bilo to tudi za jugoslovenski narod izredno velikega pomena. Morda na vsem svetu ni narodnostnih manjšin, ki bi bile izpostavljene tako nečloveškemu in barbarskemu ravnanju, kakor so ravno Slovenci in Hrvati izven meja naše države, med tem ko tujerodci v Jugoslaviji vživajo popolno svobodo ter jim nihče ne streže po življenju in imetju zaradi njihove narodnosti. Največje zanimanje pa se samo po sebi zgoščuje okoli kandidature Rusije za članstvo in za stalni sedež v svetu DN. Temu pristopu naklonjene države smatrajo sprejem Sovjetske zveze za prirodno dopolnilo mirovnih prizadevanj in za končno dosego političnega ravnotežja v svetu. One smatrajo vstop Rusije v DN za politično nujnost prvega reda in vsako nasprotovanje bi pomenilo naravnost afront proti ženevski instituciji. Rusija je pač tako močan in politično tako velepomemben činitelj, da bi obilno nagradila Izstop Nemčije in Japonske. Z Rusijo ojačeno Društvo narodov bi lahko na vse drugačen rtačin nastopalo proti imperializmu, ki ga propovedujejo z besedo iri z nasilnimi dejanji razne evropske in azijske države. Uradna mesta v Ženevi proglašajo, da gre sedaj le še za formalno stran pristopa in sprejema. Ogorčena kampanja desničarskega tiska, zlasti tudi švicarskega, ne bo mogla nič izpremeniti na nujnem razvoju. Pristop Rusije v Dru^ štvo narodov je največji dogodek, odkar obstoji ženevska institucija in letošnje jesensko zasedanje utegne zaradi pristopa Rusije dobiti značaj preloma z dosedanjimi metodami in neuspešno politiko te vele-pomembne mednarodne institucije. — O.K. sija In Društvo narodov Odstraniti je treba še odpor Poljske, Nizozemske in Švice — Poljska zahteva stalen sedež v svetu DN Pariz, 16. avgusta, d. Vstop Sovjetske unije v Društvo narodov se zdi zagotovljen. Bržkone bo Rusija sprejeta že na septem-berskem zasedanju Društva narodov. Kakor poroča »United Press«, so dovedli diplomatski razgovori v glavnih evropskih mestih do odstranitve vseh večjih političnih ovir, ki so bila še na poti vstopu Rusije v Društvo narodov. Med ženevo in Moskvo so bile baje dogovorjene celo že tehnične podrobnosti, kakor n. pr. višina letnega prispevka za Društvo narodov. Preden se bo sestala skupščina Društva narodov, ,pa se vendar morajo odstraniti še nekateri ugovori Poljske, Nizozemske in Švice proti sprejemu Rusije v Društvo narodov. Na ipoljski strani se strinjajo s tem, da se Rusiji prizna stalen sedež v svetu Društva narodov, zahtevajo pa enako pravico za Poljsko in izjavljajo, da bodo drugače nastopili proti sprejemu Rusije. Kljub lojalnemu sodelovanju Poljske z Društvom narodov se zdi, da se bodo velesile uprle tej njeni želji in da jo bodo poizku- šale zadovoljiti s koncesijami na drugih področjih, predvsem v manjšinjskem vprašanju. Nizozemska im Švica, ki nikakor nočeta priznati sovjetskega režima se upirata sprejemu Rusije v Društvo narodov is načelnih vžrokov, ker menita, da bd članstvo 'Rusije olajšalo propagando za komunizem. Švica je že napovedala, da bo glasovala ali proti vstorpn Rusije ali pa se vsaj vzdrževala glasovanja. More se računati, da bo tudi Nizozemska zavzela enako Staniče."-.; 7. ;' '' Odipor Švice in Nizozemske ne more preprečiti vstopa Rusije v DN, ker ne upore vplivati " iia dvotretjinsko večino, potrebno za odobritev vstopa, boje pa se, da bi odklonilno stališč* teh dveh držav zbudilo gotovo nerazpoioženje na zasedanju skupščine Društva narodov. Zato je verjetno, da bodo pred sestankom skupščine Društva narodov v septembru pod vzel i diplomatske korake v .Švici im Nizozemski z namenom da bi. obe državi zavzeli vsal pasivno stališče. Največji politični proces v Bolgariji Sofija, 16. avgusta, p. Včeraj se je (kakor ie »Jutro« že poročalo) pred vojaškim sodiščem v Plovdivu pričel proces proti komunističnim zarotnikom. Obtoženih je 123 oeeb, ki jih zagovarja 23 odvetnikov. K razpravi je pozvanih nad 400 prič. To je do sedaj največji politični proces v Bolgariji. Glavni obtoženec je Georgije Kanazinski iz Plovdi-va- Razprava je bila včeraj prekinjena ter je bil obtožencem dovoljen rok do jutri, da zberejo svoje dokaze. Civilni obtoženci so zahtevali, naj jim sodi civilno sodišče, o čemer bo padla odločitev jutri. Državni tožilec ie zahteval za vse voditelje zarote smrtno kazen, za ostale pa dosmrtno ječo Krvava bitka z bolgarskim komunistom Sofija, 16. avgusta, č. Včeraj je v Stari Zagori došlo do krvavega spopada med nekim komunistom in policisti. Komunist po imenu željo Kimonotončev je z revolverjem streljal na policiste, ki so ga hoteli aretirati. Kimonotončev se je zabari-kadiral v neki hiši. zaradi česar je policija blokirala ves okraj. Ker se Kimonotončev ni hotel udati, je prišlo do krvavega spopada, v katerem je bil tako hudo ranjen, da je po 2 urah umrL Urejevanje cestnega prometa s pomočjo letal London, 16. avgusta AA. Londonska policiia je dane« najela letalo, imenovano avtoAch, j a, ich habe nicbt geabnt, w«s er wHl! Aber er will Hebn! Ja, ja, W3hehn!« Po cirkusu je zaoril smeh, takoj po predstava pa so se pri Du-rovu oglasili oblastni organi ter mu sporočiti ukaz t najvišjega mesta«, da ne sme več nastopiti v Nemčiji. Med vošoo je bil Durov nekje v Ameriki, po vojni pa se je vrnil v svojo domovino ki ni več nastopal zaradi starosti. OBČUTEK ZANESLJIVOSTI in dovršene negovanosti imajo one gospe, kl uporabljajo za svojo intimno toaleto preizkušeno sol za izpiranje ISLA-Sptllsalz, proizvod šolnika Bad Ischl. Dobiva se v vseh lekarnah, drogerijah in parfumerijah. Pfcracelsua k. d* ZAGREB 3. jetno hitro znašla h» — konec koncev — o Londonu se vendarle da marsikaj povedati. Kar čujmol , , _ _ Ko je tehnični referent določil repre- Esntanco, je šlo zarea. Dva skupna trenio- !;a smo Imele, še prej pa smo porazile rojakinje. Zadnjič »o nas preizkusih ▼ Bosanskem Brodu, kjer smo igrale proti Mar-•onijL Vse te priprave so dobro uspele, zadovoljni so bili z nami Čakale smo na dan odhoda. Izpopolnjeval« sem si znanje angleščino. Naenkrat jo prišel od nekod glas, da ostanemo doma — ni denarjal Zbogom London I Naposled se je savezu le posrečilo dobiti 10.000 Dm posojila. V petek 3. t m. sva z Bernikovo prejeli brzojavno obvestilo, naj nemudoma odpotujeva v Zagreb. Tam smo ostale vse članice ekipe v soboto in nedeljo. Dobile smo za pot posebne bele obleke z vpletenimi narodnimi motivi. Dejali so nam, da jih moramo nositi ob vsaki priliki in da naj večerne toalete pustimo lepo doma. V ponedeljek 6. t m. smo ob 17.40 z monakovskim brzovlakom zapustile Zagreb. Vodil nas je L tajnik saveza g. Furman. Nabito polno je bilo v 3. razredu, o spanju sploh ni bilo govora. V Kelmorajnu, kjer Je bilo treba presedlati na drugi vlak, smo prvič večerjale, sicer se pa ne morem pohvaliti, da bi nas mastili. V sredo zjutraj smo bile v Ostendu. Opoldne smo se vkrcale na par-nik, ki nas je po mirnem morju v treh urah pripeljal v Dover. Tu »ta nas sprejel* nepoznan gospod in neka dama. Bila sta edina znanca, ki smo ju poslej videli ves čas našega bivanja v Londonu. Nobene žive duše ni bilo blizu. Tudi naš potni maršal je hodil največ svoja pota. — In sprejem in življenje v Londonu? — Sprejem?... Ves čas potovanja nismo niti za trenutek zatisnile oči. V torek ob 18. smo bile v Londonu. Na kolodvoru 6e je trlo ljudi, v roke so »i segali — ra nas ee ni zmenil nihče. Londonski promet! V Ljubljani smo vaščani. Namestili so nas ▼ hoteli »Great-Central«, kjer eo bile že zbrane tekmovalko vseh tekmujočih držav. Pravi Babilon. Ogromen, prvovrsten hoteL V Ljubljani nimamo take palače. Po večerji smo takoj legle spat Oh, kako so je prileglo! Do smrti smo bile utrujene. — Pa ste že drugi dan ignale? — Drugi narodi so biU že več dni v Londonu, me smo prispele zadnji trenutek, ko so že mislili, da nas ne bo. Cehinje »o nas v četrtek prišlo obiskat Objemalo so nas. Dopoldne smo si brez vsakega spremstva nekoliko ogledalo glavne ulice. Z nami je bil edino poljski sodnik, ki je popoldne sodil našo tekmo, pan. Lipinski. Ob 14. smo morale na stadion k svečani otvoritvi. S podzemsko železnico smo pribrzelo tjakaj. Ogromen je ta stadion. Prostora ima za 100.000 gledalcev. Ob 14.30 se je začel otvoritveni sprevod. Navzočih je bilo 10.000 gledalcev, med njimi zastopniki obla-stev in dvora. Po abecednem redu so prikorakali narodi, me takoj za Japonkami. Našo trobojnico je nosila Cimpermanova, desko z napisom državo pa Lovrenčičev«, ki je šla z nami za rezervo. Gledalci so se v stadionu čisto zgubili in je bil videti skoro prazen. — Kako ste igrale? — Takoj po defileju, so se priCelo svetovno ženske igre. Nastopile smo v postavi: Cimperman, Bernik, Čuvaj, Oman, Bo-binski, Kunstek, Tonkovič. Naša zmaga je bila popolnoma zaslužena. Bile smo navzlic silni utrujenosti boljše od Cehinj. Poljski sodnik je bil zelo slab in desetkrat boij nervozen kakor me. Naša kape tanka jo ves čas protestirala. Po tekmi nepozaben trenutek? na jamboru je zaplapolala ponosno naša trobojnica, nižje pod njo pa češkoslovaška zastava. Godba je gromko zaigrala našo himno. Jokale smo, nič me ni sram povedati. — Kaj p« Angleži? — Zelo so bili zadovoljni. Kritika je bila polna hvale. Neki list je po tekmi prinesel karikaturo vseh igralk. Pod slikami svojevrstno opazke. Evo, preberite jih: »Včeraj se je igrala tudi hazena. Ne! Bazena ni pomada za obraz, niti morebiti nova članica ruskega baleta. Hazena je igral In tako, kakor jo igrajo dame iz Jugoslavije, je hazena nevarna — za sodnika. Osebno so ne razumem na hazeno, sodim pa, da so jugoslovenske dame bile prepričane, da sodnik razume še manj. Pri otvoritvi so spustili goloba miru. Ako bi se moral kdaj pokoriti za svoje grehe in soditi bazensko tekmo, ne bi tvegal ničesar. Seboj bi vzel golobnjak in — puško!« — Vidite, o Angležih pravimo, da so silno resni, pa so vsa športna ali druga poročila pisana v tem smislu. Imajo pa humorja in zbadljivosti več kakor mi... — In po tekmi? — Prijateljstva s Cehinjami jo bilo ko nec. Zveste, najzvestejše to nam ostale edino Japonke. Z njimi smo bile vedno skupaj. Govorilo smo po naše, one pa po svoje in še z rokami amo si pomagale. Neverjetno dobro smo se razumele. Medsebojno amo menjavale vse: znake, drobnarijo in celo obleke. Čudežna je beseda »čenč« (change = menjava) in tako smo so sporazumelo in »čenčale«... Za naše obleke so nam ponujale imenitno kimone! — Kaj pa zabave? _Po tekmi so tovarišice zvečer sle ▼ varietč. S Fančko sva pa ostali v sobi, ker nisva imeli — večernih oblek. Prav tabo nisva mogli biti na banketu, ki mu Jo prisostvovala vsa angleška aristokracija. Ni bilo lepo od tovarišic, d« so naju glede obleke — preverile... Drugi dan je bil ogled mesta * avtobusi, popoldne so nas povabili v najodličnejši angleški klub, kamor im« dostop le najvišj« aristokracija. B«jni prostori so to, obsežni kakor tivolski park. Priredili so nam čajanko. Godba je igrala tuAo himno. V soboto popoldne spet defile na stadionu in nato propagandna tekma * Poljakinjami, katerim smo posodile Gršetičevo in Lovrenčičevo. Čeprav smo bile od prve tekme silno utrujene in nismo hotele igrati, so nas Angleži pregovorili. Zmagale smo s 6 ; 5/ Izvrstna je bila Gršetičev« v golu. Zvečer banket, brez mene in FančL V nedeljo ogled mest«, popoldne ▼ Windsor Castle, kraljevski dvorec dve uri od Londona. Povsod so nas prijazno sprejeli, Angleži so sploh izredno postrežljivi m vljudni. V ponedeljek smo •i ogledale velikanski muzej, popoldne p« imo odpotovale po isti poti nazaj, kakor smo prispele v London. Ponovno brez nj«. Kasaške in galopne dirke na Bledu priredi »Kolo jahačev in vozač ev v Ljubljani« v nedeljo 19. avgusta ob 15. v Zaki na Bledu. Stave na konje. Tekmovali bodo najboljši konji. 6667 Takšno na] bo življenje v koloniji! Obisk pri ljubljanskih podmladkarjih na Vranskem Vransko, gredi avgusta Največjega priznanja in javne pohvale vredno delo naših humanitarnih ustanov je gotovo prirejanje otroških kolonij. Nemogoče je popisati veliko socialno vrednost tega požrtvovalnega prizadevanja. Čeprav j« za prirejanje takih otroških kolonij treba žrtvovati raznim ustanovam poleg osebnih tudi velike gmotne žrtve, je uspeh gotovo tak, da odtehta te težkoče. Kam bi šli vsi tisti otroci, ki jih duše zidovi, prah in dolgočasje, po drugi strani pa jim preti telesna in duševna škoda, če se ne bi vsem tem nevarnostim odločno zastavila pota s 1em. da jih za nekaj tednov ali mesec dni odpeljemo v naravo, kjer naj se pošteno razvedre, zbistre oči, izlečijo želodce, prebegnejo mišice in očistijo pljuča. Človeku se kar vzradosti srce, če pomisli, koliko jih je na Gorenjskem, Dolenjskem, Štajerskem in ob morju. In če še pomisli, da so vse te kolonije pod imenitnim vodstvom z zdravniško oskrbo, potem ostane za onega, ki ve, kaj vse to pomeni za starše, otroke, šolo in narod, ena sama želja, da bi se take kolonije razvile v obsegu, ki bi lahko objel vse otroke, ki zaradi kakršnih koli okoliščin ne morejo biti deležni tega učinkovitega leka, čeprav so ga zelo potrebni. Zaradi velikega razmaha je dobilo tudi Ifivljenje v teh kolonijah dokaj svojsko obliko, ki najbolj odgovarja in zadošča končnemu smotru. Ni to življenje, kjer bi otroci počivali, jedli in spali ter čakali, da jiim poteče odmerjeni čas. Izkoristiti je treba vsako minuto, da bo končni uspeh čim večji. Računati je treba s tem, da ie odmerjeni čas kratek, da pa se da tudi v takem kratkem obdobju narediti veliko v splošno zadovoljstvo. Tako življenje in prizadevanje goji izmed mnogih že več let delujoča kolonija ljubljanskega krajevnega odbora podmladka Rdečega križa na Vranskem. PRK pod predsedstvom meščansko-Stolskega upravitelja Maksa Hočevarja prireja kolonijo že peto leto. Prvo leto se je vršila v Tržiču, ostala leta pa na Vranskem. Posebej govoriti o lepotah in pripravnosti Vranskega in njegove okolice za take prireditve, je skoraj odveč. 2e ko hodiš po »tari rimski cesti, ki je vezala Oglej z Emcno, Celeio in Petovio, proti Trojanam in se oziraš na visoke griče, ki stražijo stari rokovnjaški graben, ko se dolina vedno bolj zožuje in puščaš za seboj Limbarsko goro, radoveden ugibaš, kdaj bo konec te prirodne lepote. Radomlja te spremlja tja pod trojanske klance. Ob poti ti klopočejo mlini, nad njo pa se sklanjajo bogato obložena sadna drevesa. Cesta se dviga, dolina oži, stare in goste smreke postajajo vedno temnejše. Na vrhu te pozdravi prekrasna Izlaška dolina, ki jo na koncu zasloni Sv. Planina. Cesta se prelomi, pada. Znova te pozdravijo mlini in bele kmetije ob cesti. Ogneš se Babi in kmalu nato te pozdravi Ločica. Se malo in pred tabo se odpre Vranska dolina, po dolgem je zlek-njen prijazni, lepi glavni trg. Proti jugu ga straži 700 m visoki Zaho-mec, njemu nasproti pa se smeja na griču bela cerkvica Tabora, enega onih, kjer vsaka stopinja spominja na turško nadlego. V tem raju te pozdravi kopic« mladih fantičev, veselih in razposajenih obrazov. Pod orehom pred staro pošto je mnogo prostora. Tam so prepregali v onih zlatih časih, ko še ni bilo železne kače in avtomobilov, pa tudi krize ne, konjsko vprego za današnji čas kaj romantično pošto. Namesto poštnega voza in potnikov jo v orehovi senci 27 majhnih možakarjev, ki ob tihem godrnjanju želodčkov poslušajo starodavno orehovo povest Pravkar so se vrnili z izleta. Vsak čas bo namreč poldne in iz kuhinje, kjer je nekoč sedela zanosita poštarica, že diši po dobrem kosilu. V kuhinji pripravljajo z največjo naglico. Dela je ogromno. 27 lačnih želodčkov nasititi ni lahka reč. Gospod Bučar, izvrsten kolonijski ekonom, je opravil svoje delo; prvakar je menda zaključil del dnevnih računov. Gospa Bučarjeva vneto pripravlja krožnike in pribor, vmes pa kako zabavno pove za veselo razpoloženje. Gospodična Minka Grčarjeva, imenitna kuharica, pa meša, pokuša, pristavlja m od-itavij«, d« jo je kar veselje pogledati Kosilo je gotovo. Gospod Miro Ungler, ki se učiteljsko udejstvuje samo v počitnicah in ki kot kolonijski prefekt čaka, kdaj bo to svojo velevažno funkcijo zamenjal z boljšo, je že spravil v vrsto in red vse čakajoče. Strumno so pravkar vkorakali v obednico, zavzeli svoja mesta in odmolili. Na mizo že romajo prvi krožniki. Po tako imenitnem kosilu se prileže gotovo ura počitka. Zunaj je vroče. V četve-roredih odkorakajo mladi junaki v šolo, kjer imajo prenočišče. Med potjo kakor na povelje pozdravijo vsakogar. Kar osupneš nad redom, ki vlada v spalnicah. Postelje so lepo urejene, stene okrašene z barvastim papirjem in zelenjem, na tabli pa te pozdravi napis: »Dobrodošel nam je vsak, kdor je poštenjak/« Na mizi vonjajo ciklame. Po tleh ni smeti, v zraku ni prahu. Na vratih te pozdravlja v živih barvah dnevni red. Od pol 7. do 7. vstajanje. Potem dihalne vaje, molitev, čiščenje čevljev in obleke, umivanje, pospravljanje postelj in kovčegov, pometanje, zajtrk. Kaj zanimive so razne določbe: Vsaka stvar se izvrši na povelje. Pred in po zajtrku, kosilu in večerji molitev. Nihče ne sme ukazovati brez gospodove vednosti. Vrata se zapirajo tiho. Prepovedano je skakanje, kričanje in pretepanje. Z vsemi pritožbami se obračajte na gospoda učitelja! Na cesti je treba vsakogar vljudno pozdraviti in mu kar najlepše odgovoriti na stavljeno vprašanje. Po kosilu jih vidiš, kako eni vneto pišejo na vse konce in kraje, drugi gimnasti-cirajo, tretji se zabavajo po svoji ženijal-ni podjetnosti, četrti se smejejo, na vsa usta. Dva rokoborca se skušata, kdo je močnejši v rokah, gospod Miro pa obvezuje, prevezuje in celi rane. Po vsem tem se prično vežbe za akademijo. Preden bodo odšli, hočejo pokazati Vrancem, da so fantje od fare in da nekaj znajo. Pravijo, da bodo deklamirali, peli, telovadili in meh za smeh odprli. Dva sta pravkar s težavo prinesla ogromno košaro. Malica je v njej. To popoldne odidejo na Hekenberg in da ne bodo lačni, se je treba podpreti. Koliko so že obhodili! Na Taboru so igrali odbojko. Neki posestnik jim je dal na razpolago travnik za igrišče. V jamo Škadrovnico so legli in se čudili njeni podzemski lepoti. V gozd k Trem hrastom so hodili, kjer so bili za nekaj ur Indijanci in postavljali šotore. Na grad Žovnek so šli in se seznanili s celjsko zgodovino in na Sv. Joštu so žan-darji lovili ravbarje in obratno. Strumno so se postavili v četverorede. Z ekonomom in prefektom na čelu so odkorakali po trgu do prvega ovinka seveda, kjer bodo postali prosti in bodo lahko z obema rokama objeli nebeško lepi svet gostoljubnih Vrančanov. Zvečer se bodo spet vrnili lačni in utrujeni, da bodo lahko ob pripovedovanju čudovitih storij gospoda Mira vsi kar po vrsti sladko zaspali. Pogrešali bodo takega življenja. Kako ne, — sonca, zraka, vode, družbe, dobre hrane in prostosti ne bo več! Ostalo bo samo veselo upanje ,da se prihodnje leto najde še mesta za njihova mlada v bujni rasti sonca, zraka, vode in dobre hrane najbolj potrebna telesa. Maše svetovne prvakinje so se vrnile Omanova pripoveduje o bivanju v Londonu Ljubljana, 16. avgusta Majhni smo. Ne poznajo nas po svetu, temeljito poznavanje zemljepisja je menda samo pri nas — v modi. Prav dobro vemo, da Culukafri nimajo nič skupnega z Arabci, kakor nam je znano, da Kurd ali Per-zijec nista iz istega lesa. Toda veliki narodi ne utegnejo iskati naše ime na zemljevidu. Zato pa so bolj vneti za šport In ta, pravijo, zbližuje narode. Zmagovalci v športu postanejo slavni in z njimi ves njihov rod. Ime države zmagovalcev se v novinah tiska debelejše in sploh ... Jugoslavija doslej ni pobirala lovorik svetovnih prvenstev. Proslavili smo se edino v telovadbi, in to prav temeljito. Pa le kdo bi brl verjel, da se bodo takoj za fanti uvrstile v avetovno prvenstvo tudi naša dekleta! In so se ver.darle. V Londonu smo z njimi doživeli triumf. Naše vrle hazenašice, ki bi bile zaradi pomanjkanja denarja kmalu ostale doma, so pred mednarodnim forumom pokazale, da so na vsem svetu najboljše. V finalni tekmi za svetovno prvenstvo se je naši reprezentanci posrečilo, da je na nevtralnih tleh pora- zila Češkoslovaško s 6 : 4 In si priborila ponosni naslov svetovnega prvaka v haze-ni. Ime Jugoslavije gre tokrat po svetu po zaslugi sedmih deklet. Hvala, zdravo hazenašice! Včeraj zjutraj se je naša reprezentanca vrnila iz Londona. Dostojno smo jo sprejeli na kolodvoru. Vrstili so se nagovori. Tudi zastopnik mestne Občine, gospod podžupan, se je oglasil. Dve od skupine sta izstopili, druge so nadaljevale pot v Zagreb. Fanči Bernikova in Anica Omanova sta igrali v Londonu z najboljšim uspehom. Ni bilo časa, da bi ju ustavili na kolodvoru — preveč sta bili utrujeni. Prenaporno je bilo potovanje. Samo eno željo *ta imeli: — v posteljo! Torej pri belem dnevu: lahko noč. Ali novinarji imajo potrpljenje. In četrtek tudi še ni poslednji dan v tednu. — Čestitam! se je ra torej danes oglasil naš poročevalec pri Omanovi na stanovanju v Tavčarjevi ulici. — Takoj in brer nagovora: Kako jo bilo? — Ooh! se je od strahu zdrznila Omanova; toda pogumna kakor je, se je never- Hazenska družina Jugoslavije, ki si je priborila svetovno prvenstvo v hazeni. V družini so tri Ljubljančanke: Bernikova (tretja od leve), Omanova (šesta), tn Cimpermanova .(prva od deene^ Tttde Kohnove pod prvim snežiščem Grintovca. Poveaati so Jo morali v plahte ln odeje, da eo jo lahko b vrnnl spravili s opasne police nad prepadom. Reševalci eo od leve na desno: Bučimel, Tepina ln Ljubljančan Vertin. — Bokojmico eo včeraj prepeljali v Zagreb. Banjo je db 10. dopoldne prišel v Kranj pogrebni avto 1» Zagreba i zastopnikom pogret® aga zavoda iz zagrefaške dbčine. Krsta je bila zasuta s cvertjem. Okrog 11. je avto »dirjal etoosi Ljubljano im Je bil po treh urah v Zagreba, kjer so ipofoojnico — edinko ugledne družine — položili na mrtvaški Oder na Mirogoju. Pogreb bo jutri, v petek. — Desno: Reševalni avto iz Kranja s ponesrečenim trgovcem Štefanom Vedrino in (pokojno Tildo Kohnovo pred hotelom Kazino na Jezerskem, kjer so gostje in domačini naložili cvetja in vence. Oton Ebenspanger je edini od ranjencev izpod Grintovca ostal v oskrbi ljubljanske bolnišnice. Njegovo stanje je dobro. Zlata Kontakova, — posnetek iz ljubljanske bolnišnice, ki pa jo je v torek zvečer že zapustila in je zdaj v oskrbi zagrebškega sanatorija. Domače vesti • častniki iz 24. letnika vojne akademije. V sredo so se v beograjski cerkvi Aleksandra Nevskega zbrali častnika iz 24. letnika vojne akademije ter počastili spomin svojih pokojnih tovarišev. Pred 40 leti je ia 24. letnika vojne akademije izšlo 57 častnikov. Živi jih še 23, v aktivni službi pa sta samo še dva: vojni minister armijski general Milan Milovanovič in bri-gadmi general Nikolaj Deroko, načelnik ta-ženjerske.sra oddelka pri vojnem ministrstvu. Med pokojnimi so tudi štirje poveljniki polkov, kd so padli v svetovni vojni. ♦ Smrt slivniškega junaka. V Ivanjici je umrl 761etna Milivoj Kušič, daleč naokrog znani junak iz bitke pri Slivnici. Njegovo veliko junaško delo je bilo važen dogodek L 1S&8. in kralj Milan je Kušiča, ki je bil redov, osatno odlikoval ter povišal za narednika Pri vsej svoji popularnosti pa je sliva :6ki junak umrl v revščini. • Jurčičeva proslava v Rušah. Sokol Ruše je preložil uprizoritev ljudske igre »Deseti brat«, ki jo prireja v proslavo 901etni-ce Josipa Jurčiča, na nedeljo IS. t. m. na letnem gledališču ob 16. url. ♦ Kongres veterinarjev. Jngoslovensko veterinarsko društvo bo priredilo svoj letošnji kongres v Sarajevu, in sicer 2, 3. in 4. septembra. Na kongresu bodo razpravljali udeleženci o raznih stanovskih zadevah, na dnevnem redu pa so tudi važna strokovna predavanja, tako n. pr. o pobijanju svinjske kuge in o vlogi veterinarske stroke v našem narodnem gospodarstvu. Veterinarjem, ki so v državnih službah, je odobren primeren dopust zaradi udeležbe na kongresu, prometno ministrstvo pa je odofarilo vozne olajšave, in sicer 75-odstotni popust državnim veterinarjem, ostalim udeležencem kongresa pa 50od-stotni .popust. Kongresu bodo prisostvovali kot gostje tudi predstavniki bolgarske veterinarske zveze iz Sofije, ki bodo že konec tega meseca prispeli v Beograd. * Glavna skupščina JUU v Beogradu. Opozarjamo udeležence glavne skupščine, da si morajo poleg voznega listka nabaviti pri železniški blagajni tudi posebne legitimacije po 5 Din. Te legitimacije morajo dati overoviti pri povratku pri železniški blagajni v Beogradu. Udeleženci ia dravske banovine odipotujejo 17- t m. Ob 9. uri zjutraj i« Ljubljane. » Sprejem v finančno konceptno službo. Finančno ministrstvo sprejme v finančno konceptno službo 30 (trideset) pripravnikov, ki imajo' diplomo pravne aH ekonomsko'- finančne fakultete. Kandidati morajo biti jugoslovenski državljani in morajo izpolnjevati vse pogoje uradniškega zakona. To dokažejo z izvirnimi listinami po paragrafu 3. ura d ji. zakona, katere morajo priložiti svojim lastnoročno napisanim, s 5 dinarjev kolkovanim prošnjam. Prošnje je predložiti občemu oddelku finančnega ministrstva v Beogradu najkasneje do 1. septembra 1&34. Prošnje se morajo predložiti tudi preko dravske finančne direkije v .Ljubljani. — Ne ibodo se upoštevale prošnje, ki bi bile vezane glede kraja postavitve ali sicer na kak pogoj. Sprejeti kandidati se postavijo za uradniške koncept-ne pripravnike pri finančnih direkcijah. Ze doslej vložene prošnje se bodo obravnavale le, če prosilec z novo vlogo izrečno zaprosi, da se njegova prejšnja prošnja obravnava v smislu tega natečaja. • Na državni realni gimnaziji v Kranj« se pri eno poplavni izpiti 25. t m. ob 8. po sporedu, ki je pritrjen na razglasni desni. Vpisovanje za šolsko leto 1934-36 bo 1. septembra dopoldne od pol 8. ure dalje Ka I. razred, 3., 4. in 5. septembra pa za ostale razrede. Otvoritvena služba božja bo 10. septembra ob 8. v gimnazijski kapeli. Podrobna navodila so objavljena na ra/zglasni deski. » Naročajte Zbrano delo dr. Franceta Prešerna! Za letošnji božič izide v založbi Tiskovne zadruge dolgo pričakovana monumentalna izdaja Zbranega dela dr. Franceta Prešerna v redakciji univ. prof. dr. Fr. Kidriča. Iadaja bo o/bsegala dve knjigi na več bo 800 straneh, ki izideta hkratu. Poleg Prešernovega celotnega dela s korespondenco im drugim gradivom bo vsebovala urednikov obsežen uvod in izčrpen komentar. Format je bil za to zbirko posebej določen, oprema bo nad vse skrbna in okusna. Tako bomo dobili za letošnji božič Oko izdajo Prešerna, kakršna doslej ni bila mogoča: k nji je pripomoglo delo celih generacij, zOasti pa delo naših soddbnih prešemoslovcev, med katerimi zavzema urednik novega Prešerna vodilno mesto. Ni treba posebej opozarjati na izreden literarni in splošno - kulturni pomen te izdaje Prešerna, ki bo najpopolnejša in za dolgo časa deftaltivna. Prešeren v tej izdaji spada v knjižnico vsakega prijatelja domače književnosti, brez njega ne bi smela biti nobena družinska knjižnica. Kdor le malo ljubi slovensko knjigo, 'bo naročil tega Prešerna! Opozarjamo, da se Zbrano delo dr. Franceta Prešerna lahko še vedno naroči v suib-skripoiji, in sicer broš. todaja po 12.50 dinarjev, v platno vezana po 14.50 Din in v potaanje po 15.50 Din na mesec, r 12 mesečnih obrokih. Založtba bo izdala samo omejeno število izvodov, ki pridejo na knjižni trg, in bo v primeri s ceno za naročnike znatno dražje. Zato si takoj naročite Zbrano delo dr. Franceta Prešerna. Naročila * sprejema Tiskovna zadruga v Ljubljani • V založbi Učiteljske tiskarne ste Izšli knjigi: Rudolf Južnič: Francoska vadmica UL in IV. letnik. • Popularni ljudski vlaki na morje. Generalna direkcija državnih železnic uvede z Jadransko plovidbo v nedeljo 19. t. m. ljudski vlak Zagreb - Sušaik ln nazaj in parnik do Novega. Pamik odpluje za Novi s Sušaka ob 11.45 in se vrne na Sušak ob 19.30. Povratek s Sušaka v Zagreb je ob 20.35, prihod v Zagreb ob 2.30. Vlak pojde iz Zagreba ob 5. zjutraj. Vožnja tja in nazaj stane v II»I. razredu 47 Din, v drugem razredu 85 Din. Parnik od Sušaka do Kraljeviče velja tja in nazaj za vse razrede 12 Din, do Novega 20 Din. V orani listki se dobe na zagrebški železniški postaji, za parnik pa pri »iPutniku« v Zagrdbu. Vozni listki imajo na hrbtni strani število voza in mesta, ki ga mora potnik zasesti. Drugi listki ne bodo veljali. • Smederevska vinogradniška zadruga se pripravlja na proslavo 251etnlce svojega obstoja in uspešnega delovanja. Svoj jubilej bo proslavila tudi z razširitvijo in preureditvijo svojega lepega zadružnega doma. V veži preurejenega doma bo plošča z imeni vseh ustanoviteljev zadruge, ki so dali tudi drugim krajem pobudo za zadružno udejstvovanje. • Vsestranski napredki Kragujevca. V 12 letih je bilo v Kragujevcu zgrajenih 1338 novih poslopij, v katerih je na razpolago 1400 družinskih stanovanj. Te zgradbe predstavljajo vrednost od 50 milijonov dinarjev. Razveseljivi so tudi napredki na socialnem in zdravstvenem področju. Tako ima Kragujevac dom a a revne starce, dom narodnega zdravja, šolsko polikliniko, ambulance okrožnega urada in občine ter otroško zavetišče, ki ga je zgradila mestna občina. » Najstarejše beograjsko pokopališče odkopavajo delavci, ki urejujejo kanalizacijo v Brankovi ulici. Pri kopanju so delavci po vrsti odkopali več okostnjakov. Tekom enega dneva so jih spravili na dan že preko 30. Okostnjaki so ležali v ravni vrsti, niso pa našli nobenih predmetov, lz katerih bi mogli sklepati o starosti teh posmrtnih ostankov. Zgodovinarji so prepričani, da so po naključju odkopali najstarejše beograjsko pokopališče iz dobe, ko je bil Beograd še turško mesto. • Zopet požar na Dravskem polju. V noči na praznik okoli polnoči je nastal ogenj na gospodarskem poslopju posestnika Antona Bombeka v Stražgojncih pri Cirkov-cih. Gospodarsko poslopje, ki je bilo »ptao poljskih pridelkov, je bilo hipoma v plamenih. Ostalo je le golo zidovje. Poleg pri- -delkov je zgorelo tudi vse gospodarsko orodje. Na pomoč so prihiteli gasilci i® Cirkovca, ki so ogenj omejili ta obvarovali pred požarom stanovanjsko poslopje, škoda znaša 30.000 Din. Sumi se, da je bil ogenj to pot podtaknjen in vodijo orožniki iz Cir-kovcev strogo preiskavo. • Huda nesreča v kamnolomu. Nad Rudniku pri Gornjem Milanovcu je r kamnolomu eksplodirala mina, ko delavec Savo Ristovič še ni bil gotov s pritrjevanjem vžigalne vrvice. Nesrečneža je strašno razni esarilo ln obžgalo. Umrl je takoj, ko so ga prinesli v bolnišnico. Zapustil je ženo in troje otrok. Kakor so pozneje ugotovili, se je strašna nesreča pripetila zaradi tega, ker je bilo razstrelivo pokvarjeno. • Nevarna eksplozija v čolnu finančne straže. V gruškem pristanu se je pripetila nevarna eksplozija v motornem čolnu finančne kontrole, ki je priplul k pregledu parnika »Zagreb«. Ko je motorni čoln pristajal, so iz motorja padle iskre v posodo bencina ter ga vnele. Pri eksplo®iji je bil olbčutno poškodovan strojnik, v veliki nevarnosti pa je bila vsa posadka, ker je bilo v bližini še več posod z benčinom in oljem. • Nič jI ne pomaga, če se še bolj drži in skriva — umazanost v perilu. Bela in gosta pena Zlatorogovega mila jo gotovo najde, raztopi in odplavi. Zato vse vpitje nrič ne pomaga: Kdor hoče poceni prati ta imeti belo im duhteče perilo, mora prati z Zlatorogom! V Zlato rogu tiči vsa tajna ta umetnost imeti snežno, belo ta trdno perilo. Gospa, poskusite tudi Vi prati z Zlato-rogorim milom im kmalu bosta nerazdruž-ljiva prijatelja. Zlatorogovo milo je res dobro in domače. Zato zahtevajte pri svojem trgovu le Zlatorogovo milo! • Obledele obleke barva v različnih bar-vah in plisira tovarna JOS. REICH. Samo ie danes nepreklicno zadnjikrat ob 4, 7. In 9. zvečer. »Prebujene strasti" Prva dekliška ljubezen. To je film deklet, športa, ljubezni in svobode v prosti naravL Veselje in žalost dekleta, ki je v ljubezni šlo predaleč ... Običajna nizka vstopnina Din i50 ln &50. »ZVOČNI KINO DVO B« Telefon 27-30 Iz Ljubljane u— Za nov šolski vrtec. V Spodnji šiškl namerava ustanoviti šolski odbor s pomočjo mestne občine šolski vrtec, ki je za ta okraj nujno potreben. Starši, ki se za to zanimajo, naj se javijo v petek, 6oboto ali nedeljo od 9. do 11. v pisarni šolskega upraviteljstva na VI. deški šoH v Šiški, v svrho pogovora in dogovora u— V vodo je padla. Na Grudnovem nabrežju so se včeraj zjutraj igrali otroci. Med njimi je bila tudi 4 in polletna Sonja, hčeraa trgovskega sluge Valentina Friih-stiicka iz Hrenove ulice 11. Poleg je bil tudi njen starejši bratec Bogomir. Vendar mu je Sonja ušla izpred oči. Skobacala se je na moker tram zatvomioe, kjer ji je spodrsnilo. Padla je v vodo. Otroci so pričeli kričati ta vpitje je privabilo neke pa-samte. Takoj s+a skočila za otrokom v vodo dijak Ivan Koucoravec in elektrarn osi ter Avgust ipavec. otegnlla sta deklioo is vode ta jo nepoškodovano Izročila v varstvo materi, ki je bila medtem že obveščena o nesreči. ,jlufoctus0 domaU mik, da Up* Ael* u— Umrla je gospa Jerica C i m p e r -manova. PogTeb blage matere bo danes ob 16. s Tržaške ceste 5 k Sv. Križu. Lep ji bodi spomin, žalujočim iskreno so-žalje! u— Trije poškodovanci. Krojaški pomočnik 311etmi Franc Majdič, zaposlen r Ljubljani, stanujoč pa v Mengšu, se jo p€* ljal včeraj dopoldne po Tyršev1 oestl s kolesom domov. Na križišču Tyrševe ta Bleiweisove ceste pa mu je pripeljal nasproti avtomobil, ki se mu Majdič ni mogel ogniti. Avto je zavozil vanj ta ga Ztoil po tleh. Majdič je dobil poškodbe po vsem telesu ta je obležal nezavesten. Hudo je trpelo tudi njegovo kolo. Poškodovanca so z reševalnim avtom spravili v bolnišnico. t Bleda so prepeljali včeraj r bolnišnico 231etno služkinjo Jerico Justin ovo, doma is Spodnjih Gorij. Tudi njo je na cesti podrt avto ta je Justtaova dobila hujše notranje poškodbe. — V Dobrunjah pod Ljubljano je nastal prepir med dvema hlapcema. Nasprotnik 191etnega Leooarda Lotriča Je naenkrat potegnil samokres ta ga ustrelil v glavo. K sreči ga je le lažje ranil. Lotriča so morali vendarle spraviti v bolnišnico, dočim nepremišljenega streflca zaslišujejo orožniki. Primarij dr. L. JEŠE ne ordinira od 18. avgusta do 2. septembra. 6727a g— Avtobusni bdet k Bohinjskemu jezeru priredi SiPD Ljubljana kot dosedaj v nedeljo dne 19. t m. Odhod iz Ljubljane ob 4. 16 zjutraj v Tavčarjevi ulici izpred kavarne »Evrope«, povratek od hotela »Zlatorog« ob 19.30. Ceoa vožnje za člane SPD 47 Din, za nečlane 55 Dta. Preskr-bite si sedeže najdalje do sobote opoldan v društvena pisarni SPD, v palači Grafike na Masarykovi cesti. u— Udobno prenočevanje nudi zelo ceneno hotel Slom. Iz Celja e— šahovski turnir. Danes bo odigrano zadnje kolo šahovskega turnirja za prvenstvo Društva jugosL akademikov v Celju. Turnir i) i bil moral biti zaključen že v ponedeljek, vendar pa zaradi zaposlenosti ta obolelosti nekaterih igralcev to ni bilo mogoče. Po petem kolu je odstopil tov. Albin Dobrajc, tako da Je ostalo le osem igralcev. Vodstvo turnirja je prevzel zaradi reda to discipline društveni predsednik tov. Vladimir černigoj. Navajamo še neobjavljene rezultate: 6. kolo: Peterman 4 ta pol, I. Marek, Povoden 4 (1), &migovc 3 (1), E. Marek 2 (1), Diehl 1 ta pol (1), Gorinšek 1 (2), Ogrizek 0 (1). 7. kolo: Povoden 5, Peterman 4 in pol, L Marek, E. Motnje v želodcu In črevesu, ščipanje v trebuhu, zastajale v žilnem sistemu, razburjenost, neryoziteto, omotičnost, hude sanje, splošno slabost olajšamo, če popijemo vsak dan čašo »Franz Josefo-ve« grenčice. femlgovc 4, Diehl, Gorinšek 2 in pol, E. Marek 2, Ogrizek 1 ta poL 8. kolo: Povoden 8, Smigovc 5, Peterman 4 in pol, L Marek 4, Diehl 3 ta pol, Gortažek 2 ta pol (1), E. Marek 2 (1), Ogrizek 1 ta pol. e— Za »Slehernika« z gostovanjem Narodnega gledališča ia Ljubljane se dobijo že vstopnice v knjigarni »Domovina«, ia sicer sedeži po 20, 15 ta 10 Dta, stojišča po 5 Dta. Ze sedaj prosimo uprave okoliških letovišč ta zdravilišč, da priporočijo Oblak predstave svojim cenjenim gostom. e— Iz finančne službe. Upokojen je dar-kar V2H. pol. grupe 2umer Maks pri davčni upravi v Celju. e— Plavalne tekme celjske sokolske župe, ki bi bile morale biti aa praznik 15. t. m. dopoldne v St. Pavlu pri Preboldu, so bile zaradi neugodnega vremena preložene na poznejši čas. e— žrtve nesreč. V ponedeljek je padel Blletnl poštni kontrolor v p. Rupert Tručl v Radečah pri Zidanem mostu na sprehodu tako nesrečno, da si je zlomil levo nogo. Na Teharju je v ponedeljek mlatilnica zgrabila 181etnega dninarja Franca Tanška za levo roko in mu zmečkala dva prsta. V sredo Je padla 211etna posestmikova hči Ivanka Voršnifcova z Dobrne e kolesa ta si zlomila desno roko. Vsi ponesrečenci se zdravijo v celjski bolnišnici. e— Kino Union. Danes Ob 13.16 ta 20.20 zvočni velefilm »Fra Diavolo« ta zvočna predigra. Maribora a— iii. Mariborski teden. Zaradi nestalnega vremena je preložen ves spored, ki bi se moral izvesti v sredo, L t m. na nedeljo dme 19. t. m., ta sicer: veslaške tesane na Dravi, mednarodne plavalme ta skakalne tekme na" Mariborskem otoku, velika ljudska veselica, nastop akrobatov na visoki žicd ta ogromen ognjemet na Mari-bornsem otoku. Vse prireditve se bodo vršile r povečanem obseg«. a— Odkritje spomenika Dušanu Oorupu. V Srednjo vas je odpotovala depwtacija Sokola Maribor - matice, ki bo prisostvovala slovesnemu odkritju spomenika na groba v Triglavskem pogorja smrtno ponesrečenega visokošolca ta vnetega Sokola Dušana Gorupa. Pred letom se je Dušan Gorujp smrtno ponesrečil na planinah ta ao ga pokopali v Srednji vasi. Slovesnemu odkritju spomenika bodo prisostvovale tudi delegacije drugih sokolskih društev, zlasti ljubljanskega Sokola, ki si je skupno s mariborskim nadel nalogo ovekovečiti spomin svojega zvestega brata Dušana Go-rupa. a— Predstava »Desetega brata« v Rušah Se Je morala preteklo nedeljo zaradi neurja odpovedati ta se bo vršila to nedeljo ob \6. ▼ proslavo 901etnice rojstva Josipa Jurčiča. Del čistega dobička Je namenjen oa Jurčičev spomenik. »Desetega brata« Je dramatiziral za gledališče v naravi domačin diletamt Fran jo Sornifk ta Rušani smelo trdimo, da Je to najbolj posrečena dramatizacija Jurčičevega romam a. Opozarjamo že sedaj vse vnete obiskovalce reškega letnega gledališča na ugodne zveze t vlaki iz Maribora ta Koroške v obeh smereh. Sedeži imajo enotno ceno 8, stojišča 3 Dta. Prostora je za nad 1000 oseb. a— Zabavno komedijo »Kulturna prireditev v črni mlaki« pomove v soboto, 18. t m. ob pol 21. na otroškem igrišču v mestnem parku. Nepreklicno zadnja uprizoritev tega dela pa bo v nedeljo 19. t. m. ob 1«. (4.) uri ma istem prostoru. Ta predstava je pred vsem namenjena okoliškemu občinstvu. Pri obeh predstavah »o eene globoko znižane. Cene sedežem: 20, 15, 10 ta 8 Dta, stojišča so po 6 ta 4 Din. Zuma-njiki lahko naroče vstopnice po dopisnici, naslovljeni na »Narodmo gledališče« v Mariboru. Pred prodaja vstopnic pri gledališki blagajni (-telefon 23-82). a— Gradnja železniškega postajališča na Teznem. Odbor za gradnjo postajališča na Teznem je marljivo na delu. Zadnje seje se Je udeležil tudi narodni poslanec g. Krejči, ki je zastopnikom občin obrazlo- žil ovire, ki so zakrivile, da se je tako dolgo zavleklo dovoljenje za gradnjo postajališča. Z zadovoljstvom je bilo sprejeto njegovo poročilo o vseh korakih, ki Jih je st*>-ril doslej za hitro realizacijo načrta, zlasti pa z izjavo, da ni pri kompetentnih ministrstvih glede dovoljenja za gradnjo prav nobenih zadržkov več. Dovoljenje bo prispelo najkasneje konec tega meseca. Prihodnja seja odbora bo v nedeljo 19. t. m. ob 10. uri. a— Nesreča. V Vukovskem dolu Je doletela 41etmega oskrbnikovega sina Franca Praha hujša nesreča. Deček je hodil okrog slamoreznice ta prišel po neprevidnosti preblizu rezilu, ki mu je odrezalo mezinec na levi roki. Hujše poškodfbe je dobil tudi na drugih prstih. Pri sekanju drv se je hudo vsekal v Stari vasi 171etni hlapec Franc Kirbiš. Sekira ee mu je zarila v levo koleno ta mu ga razklala. Na Pobrež-ju Je prišla pod voz 191etna delavka Tončka Spindlerjeva. Dobila je hude notranje poškodbe. V Ddbrovcih pa si je pri padcu razbila spodnjo čeljust llletna posestni-kova hčerka Francka Artičeva. Vsi ponesrečenci se zdravijo v mariborski bolnišnici. Repertoar MARIBORSKO GLEDALIŠČE. Sobota, 18. ob pol 21. ▼ Mestnem parku: Kulturna prireditev v Črni mlaki. Znatno znižane cene od 20 do 4 Din. Nedelja, 19. ob 16-: KuHurna prireditev v Črni mlaki. Znatno znižane cene od 20 do 4 Din. Zadniič. _ Iz življenja na deželi Iz Kranja r_ Zvočni kino v Narodnem donra predvaja vele senzacijo: fHai o svetovnem prvenstvu v boksu Baer : Carnera. V dodatku: Smuški skoki v Planici in dtve Szoke Szakall šaloigrL JESENICE. Sokolsko društvo na J Cfl^" nicah ta osobje kurilnice drž. železnice na Jesenicah se poslovi od svojega brata, tovariša Josipa Polajnarja v soboto 18. t. m. na družabnem večeru v Sokolskem doma. Vsi prijatelji in znanci vabljeni na poslovilni večer ob 20. Postani in ostani član »Vodnikove dražbe" Vremensko poročilo 14. avgusta StevMfce n označbo kraja po-memjo: L ča« opazovanja, 2. stanje barometra!, 3. temperatura, 4. relativna vSaga, v %, 5. smer in brzina vetra, 6- oblačnost 1—10, 7. padavine v mm, 8. vrsta padavin. Temperatura: prve številke pomenijo najvišjo, druge najnižjo temperaturo. Ljubljana, 7, 764.6, 11.6, 91, SSE1, 1, 0.2, dež; Ljubljana: 13, 763.9, 22.7, 4S, SI, 6, —, —; Maribor: 7, 763.2, 16, 70, NW2, 5, —, —; Zagreb: 7, 763.7, 17, 70, NW3. 0, 02, dež; Beograd: 7, 759.1, 16, 80, WNW3, 10, —, —; Sarajevo: 7, 762.0, 14, 80, N3, 10, 7-0, dež; Skoplje: 7, 758.3. 16, 80, 0, 8, 11.0, dež; Split: 7, 761.1, 20, 50, NI, 3, —, —; Kumbor: 7, 759.3, 18 , 70, 0, 3, —, —; Rab: 7, 763.0, 17, 50 NNE5, 1, —, —. Temperature: v Ljubljani 24, 10.4, t Mariboru 19.6, 14, v Zagrefou 22, 15, v Beogradu 23, 15, v Sarajevu 20, 12, v Skoplju 25, 12, v Splitu 23, 17, v Kumboru —, 15, na Rabu —, 15. Pregled vremena 16. avgusta. Anticiklon se je razprostrl preko srednje ta deloma južne Evrope, kjer vlada lepo ln vedro vreme. Ciklon nad severno ta južno-vzhodno Evropo povzroča oblačno in deloma deževno vreme. Temperatura je padla v južnovzhodnih krajih. — V Jugoslaviji Je vedro vreme v Primorju in na krajnem sevemozapadnem delu države, drugod oblačno, ▼ sredini države dež. Temperatura je narasla v severnozapadpem delu, upadla v ostalih krajih. Minirftam v Kalinovi-ku7, maksimum v Koviljači 29 stopinj C. Državna razredna loterija Žrebanje IS. avgusta 1984. Din 8.000 St. 62.073. Din 2.000 8t. 24.803, 46.128, 75.662. Din 1.000 St. 10.859, 15.703, 15.778, 15.789, 15.792. 17.493, 24.811, 33.027, 33.075, 33.088, 46.134, 51.574, 51.580, 51.559, 62.082, 75.659, 75.668, 98.856, 95.711, 95.754, 95.765. žrebanje 14 avgusta 1934. Din 6.000 št. 17.448. Din 1.000 št 5.833, 5.846, 10.854, 10.897, 15.798, 24.824, 46.139, 46.183, 46.186, 51.567, 51.586, 62.008, 62,036, 62.051, 62.069, 62.075, 75.671, 89.854, 95.785. Zadružna hranilnica r.z.zo.z., LJubljana, Sv. Petra c. 19 KULTURNI PREGLED Ali je umetnost potrebna? Na pragu nove koncertne sezije smo Ponovno bodo stavili to vprašanje predstavniki najrazličnejših slojev, ki bodo po naključju prišli v roke takim, kateri jjih bodo hoteli navduševati za obisk koncertov, raartav ta sličnih prireditev. To vprašanje najprvo konsternira in je nami presenetljivo težko odgovoriti. Vprašanje samo prejudicira odgovor, da umetnost ni potrebna, in smatra to ugotovitev kot samo po sebi umevno po-s tu lat. Proiiargumente ,je na prvi mah težko najti, kajti onemu, ki se z '.umetnostjo kakorkoli ukvarja, ne pride pomislek o umestnosti umetnosti, ali pa ga takoj prežene s poljubno utemeljitvijo. Kdor Pa dvomi o potrebi umetnosti, }e že na tihem prepričan o njeni nepotrebnosti, v čemer ga potrj jje občuteno lastno izkustvo. Da dobimo točen odgovor, je treba poseči nazaj v početke in v razvoj umetnosti. Nedvomno je bila vsaka vrsta umetnosti, bodisi literarna, slikarska, kiparska, glasbena, plesna ali graditeljska, posledica nujne in neodložljive človekove želje, da se duševno izživlja. Ne le igrvost, dasi je gotovo tudi igra kot duševno razvedrilo v ozki povezanosti z umetnostjo, temveč posebna stvariteljski duhovna razpoloženost je bila . neposredni povod prvemu umetnostnemu udejetvovanju. Tjdi ne zunanja potreba, kajti kar je za golo življenje neobhodno potrebno, se da in mora pridobiti brez vsakršne umetnosti. Da je bila celo pračloveku spričo njegovega silnega boja za obstanek umetnost izza duševnega izživljanja, pričajo umetnine izkopin. Gotovo ni mogoče trditi, da je willemdorf-ska Venera nastala iz življenjske potrebe: vsekakor pa je javljenje tvornega duha, ki se ie izživljal v tem primitivnem kipu. Enako je z ostalimi jmetnostmi; tudi glasba je bila pračloveku in je še divjaku ekstaiično izrazno sredstvo prekipevajoče duševnosti, dasi seveda v nejasni, mistični obliki in polni čarovnij. Glasba kot spremljanje bogoslužja je pač najdalje ohranjena oblika te umetnosti, ven-etafr gre * njo skoraj istočasno in roko v roki kot ljudska zabava. Kasneje, z naraščajočo civilizacijo, postanejo tudi umetnoaLi privileg družabno višjih slojev, bi so se pač odločili od ostalih bodisi iz socialnih, bodisi iz inteligen5nih vzrokov. Zahteve so postajale večje ta visokemu naobražencu, ki ie že prešel vse dotedanje faze umetnosti, niso mogli več zadoščati primitivni napevi. Nedvomno se je s tem začela oddaljevati umetna glasba od naroda, toda upoštevati je pri tem, da je tadi vedno večji postajal krog in- teligence in da so slednjič izsledki inteligence spet prišli v korist ljudstva. V tem krogotoku se je morala umetnost dvigati visoko nad prvotni nivo in dobili smo v vsaki panogi umetnosti dela, ki s svojo duhovno veličino, vseobsežnostjo, lepoto in pomembnostjo predstavljajo viške stvarjenja človeškega duha. Stremljenje po vedno novih izsledkih, po vedno novih stopnjevanjih duševnega izživljanja je isto, kakor stremljenje po napredka in po socialrem blagostanju. Brez njega bi nujno zapadli v srednjeveško življenje in še globlje. Gotovo je torej, da se je umetnost omejila v ustvarjanju ta mnogo tudi v souživaoju na višje stoječi inteligenčni krog in da v svojih umskih viških ni dostopna preprostemu človeku. Sicer ni umstvenih dognanj, ki bi brez nadaljnjega bila pristopna navadnemu možu iz naroda, v kolikor niso neposredno koristna. Pa tudi v takem primeru ne doume veličine izsledka, temveč le njegovo praktično uporabnost, kar se strinja z nje0« po 255 — 260. 4- Novosadska blagovna borza (16. t m.) Tendenca nerzpremenjena. Promet srednji. Pšenica: baška okolica Novi Sad. srednje-baška, gornjebaška in gornjebanailska 104 do 106; baška okolica Sombor 102 — 108; baška. ladja Tisa in Bege,- 115 — 117.50; slavonska 102.50 — 105; sremska 101 — 103; = XV. libereSkl vel esejem (od 18. do 24. t m.) Velesejem razpolaga kot najugodnejše tržišče z* nakup češkoslovaških kvalitetnih izdelkov, tudi letos z obilno izbiro visokovrednih izdelkov in nudi najboljše prednosti za njih nakup. Splošni vzorčni velesejem obsega 21 skupin blaga. Izmed raznih razstavnih skupin naj omenimo: tekstilno blago, tehniški sejem s specialnimi skupinami, elektrotehniške predmete, radijski sejem, pisarniške potrebščine. racionalno domače gospodinjstvo, iznajdbe in novosti, pohištveni in klavirski sejem, razstavo češkoslovaške tobačne režije in naseljenstvo. Velesejmu je nadalje priključena velika posebna razstava »Trgovec« z namenom, da prikaže trgovcu in njegovim nameščencem vse potrebno za strokovno izobrazbo in trgovinsko prakso. Obisk XV. libereškega velesejma bistveno olajšujejo razne ugodnosti, kakor znižana voznina na češkftslovaških in tujih železnicah brez vizuma. V bližini Libereca so glavno mesto Praga in svetovno znana kopališča Karlovy Varv, Marijine Vary, Fran-cove Vary in Teplice. ki so dostopna z avtomobili v nekaj urah. bačka in banateka, ladja Dunav ttZJBO do 115 (vm nova. 79 kg, 2 •/•). Oves; baški, sremski in shmmflfci 62.60 — 65; banatski 60 — 62.50; baški. ladja 68—70. Bi: briška 80 — 82.50. Ječmen: baški in sremeflri novi, 65/66 kg 92.50 — 95; baška jari, 67/68 kg 102.50 — 105. Turščiea: baška 85 — 87; baška okolica Sombor 86 — 88; banateka 83 do 85; sremska. pariteta Indjija 85 — 86; baška ladja Šid 94 — 95; baška, ladja Tisa in Dunav 95 — 96. Moka: baška in banateka >Gg< in >0gg< 180 — 200; »2< 160—180; *5< 140 — 160; ,6c 120 — 140; »7< 105 do 110; >8« 1(6 — 107.50; sremska in slavonska >0g< in «0gg< 180 — 190; »2c 160—170; >5c 140 — 160; »6« 120 — 140; >7« 105 do U0;>8< 105 — 107.50. Fižol: b«wki in srem-ski, brez vreč. 2°/» 125 — 130. Otrobi: baški in sremski, v jutastih vrečah 74 — 76; banatski. v jutastih vrečah 72 — 74; baški ladja 80 — 82. 4- Bndimpeštanska terminska borza (16. t m.) Tendenca nedoločna. Promet sreden. Pšenica: za oktober 16.27 — 16.28. za marc 17.17 — 17.18; taršcira: za avgust 10 30 do 10.32, za september 10.48 — 10.49. za maj 10-40 — 10.42 Borze 16. avgusta. Na ljubljanski devizni borzi je bil New-york po daljšam slabljenju spet krepkejši. Oslabela sta malo Berlin in London. Amsterdam je bil za malenkost čvretejši. Drugo neizpremenjeno. V privatnem kliringu eo avstrijski šilingi uotirali v Ljubljani neizpremenjeno 8.02 do 8.12, v Zagrebu so oslabeli na 7.8750 do 7.9750 (zaklj lček 7.9250) in v Beogradu eo prav tako padli na 7.91 — 8.01. Grški boni so notirali v Zagrebu 2840 — 29.10 (zaključek 28.75). Angleški funti so v ljubljanskem privatnem kliringu popustili na 235.80 do 237.40 in v zagrebškem na 234.70 — 236.30; v beograjskem so notirali 233.20 — 234.80. Španske pesete so v beograjskem privatnem kliringu ponajali po 610. Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda dalje močno poskočila. Medtem ko je v torek notirala za kaso 331 — 332. je danes dosegla 335 — 337 z zaključkoma po 335 in 336. Za september 6e ]e zaključila po 336 in za december po 338. Ostali zaključki: 4°/o agrarne po 40, 7®/» Blair po 56.50, 7°/o posojilo Državne hipotekam« .banke po 68 50. Devize Ljubljana. Amsterdam 2302.63 — 2313.99, Berlin 1324.58—1335.38, Bruselj 797.46— 801.40, Curih 1108.35—1113.86, London 170.25 — 171.85. Newyork 3333.28 — 3361.54. Pariz 223.88—225. Praga 140.95—ni. 6. Trst 290.74—293.14 (premija 28.5%). Avstrijski šiling v privatnem kliringu 8.02— 8.12 Zagreb. Amsterdam 2302.63 — 2313.99, Berlin 1324.58 — 1335.38, Bruselj 797.46 do 801-40, London 170.25—171.85, Milan 290.74 do 293.14, Newyork kabel 3355.28—3364.54. ček 3333.28 — 3361.54. Curih. Pariz 20.20, London 15.4075, New-york 303.25. Bruselj 71.93, Milan 26.28, Madrid 41.8750, Amsterdam 207-7250, Berlin 119.80, Dunaj 72.73 (56.80), Stockholm 79.45. Oslo 77.40, Kobenhavn 68,80, Pra*a 12.7250, Varšava 57:90. Atene 2.93. Bukarešta 3.05 Dunaj. (Tečaji ? priv kliringu). Beograd 12.65, London 27-13, Milan 46.17, New7ork 532.97, Pariz 35.56, Praga 21.73, Curih 175-68, 100 S v zlatu 128 Efekti Ljubljana. Vojna škoda 335 — 336, 7*/t investicijsko 71 _ 72, 3°/» Blair 66 — 67, 7•/• Blair 56-50 — 57.50, 8°/. Blair 68.50 bi., 4V. agrarne 38 — 40. 6®/o begluške 58 — 60 Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda za kaso 335 — 337, za september 336 — 338, za december 337 — 339, 7°/o investicijsko 71 do 72, 4°/o agrarne 38 — 39.50, 7"/• Blair 56.50 — 57, 7% posojilo Drž. hipotekanie banke 68 — 69, 6®/« begluške 58 — 60; delnice: Narodna banka 4050 den., Priv. agrarna banka 220 — 225, Sečerana Oeijek 120 bi., Šečerana Bečkerek 8Qo bL Trbovlje 90 bi.. Osiješke livarne 145 bi-, Impez 50 den. Beograd. Vojna Skoda promptna 336 do 337. za september 333 — 335. za oktober (337), za december 338 — 339, 7% investicijsko 72 — 72.50, 6°/. begluške 58.75 do 59.25, 7%> Blair 57 _ 57.25, 7% posojilo Drž. hipotekarne banke (09), Narodna banka (4075), Priv. agrarna banka (218). Gibanje naše trgovine 5 tujino v prvih polovicah 4 zadnjih 4 let Zavod za pospeševanje naše trgovine s tujino v Beogradu nam je poslal nekaj statističnih tabel o gibanju naše trgovine s tujino v prvih polovicah zadnjih štirih let, ki nam kažejo nekaj značilnih zanimivosti. O tem smo v glavnem že pisali. Iz tabel povzemamo le, da so kot izhodna točka za primerjavo vzeti podatki za polovico 1. 1931, ki se računajo kot indeksno število 100. Po teh računih je sestavljen naslednji indek3 razvoja naše trgovine s tujino: Prva TTvOz Izvor polovica količina vredn. količina vredn. 1931 100.00 100.00 100.00 100 00 1932 Q0.83 53.85 66.40 59.24 1933 61.10 50.17 80.22 61.92 1934 76.55 67.81 95.58 68.64 Izvoz in uvoz skupno Prva polovica količina vrednost 1931 100.00 100.00 1932 64.98 56.40 1933 74.09 55.73 1934 90.70 68.20 Kakor vidimo, je obseg naše trgovine s fcujino tako po količku kakor vrednosti močno padel v prvi polovici 1. 1932 nasproti istemu času 1. 1931. V prvi polovici 1. 1933 pa je po količini spet napredoval, medtem ko je po vrednosti dalje za malenkost oslabel. V prvi polovici 1. 1934 pa se je krepko popravil po količini in vrednosti. pomislimo, da je svetovna produkcija znašala v L 1931. skupno 192 milijonov unč in da ni nikdar dosegla višine 300 milijonov unč. Po sodbi strokovnjakov v zakladnem uradu bi trajalo kakih pet do šest let, preden bi se doseglo 25 odst. kritje ameriške valute s srebrom. Pogoj bi bil seveda, da bi bila ameriška vlada zmožna pokupiti vse razpoložljivo srebro. Produkcija srebra v samih Zedinjenih državah je znašala v L 1932. v celoti 23.9 milijona unč; rekord je bil dosežen v 1. 1915. s produkcijo 74 milijonov unc. Gospodarske vesti = Sadjarsk; kongres z razstavo sadja v Sarajevu. Dragi sadjarski kongres in razstava sadja bosta letos v Sarajeva. Na predlog prirediteljskega odbora je Srbsko kmetijsko društvo z glavnim prirediteljskim odborom v Beogradu sklenilo, naj se zaradi letošnje pospešene vegetacije v6eh kultur, tudi sadja, in zaradi podnebja, ki vlada v Sarajevu, razstava otvori v soboto 29. septembra. Kongres ee otvori v nedeljo 30. septembra ob 9. dopoldne in bo trajal dva dneva, razstava pa pet dni. Zanimanje za kongres in razstavo je veliko. Število strokovnih referatov Je že znatno. Referenti pa se se še javliaio z novimi razpravami. Drin-ska in savska banovina se udeležita kongresa in razstave v večjem obsegj. Obe ban-ski upravi sta društvu poklonili po 20.000 Din podpore, društvo samo pa je dalo v ta namen iz lastnih sredstev 15.000 Din- Kmetijski minister dr. Draarotin Kojič, ki ie prevzel predsedstvo častnega odbora, je dovolil 30.000 Din podoore = Mednarodni sejem v Solunu. Trgovinski muzej Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine v Beogradu objavlja, da se bo naša država tudi letos oficielno udeležila mednarodnega sejma v Solunu, ki se bo otvoril 9. septembra in bo trajal do 30. septembra. Organizacija udeležbe je poverjena muzeju. Razstava vzorcev v paviljonu aaše države/je brezplačna. Razstavtjalci morajo poslati svoj razstavni material najkasneje do 25. t. m. franko Beosrad na naslov: Trgovinski muzej, Ulica Miloša Ve-likog 29. Razstavljalci, ki ne bi mogli poslati do tega roka svojega blaga na naslov muzeja, naj ga pošljejo na svoje stroške neposredno v Solun na naslov: Chambre de Commerce et de 1' Industrie Yougosla-ve, Salonique 4, Rue Comninon. = Zakup velikoprodaje tobaka in Cigaretnega papirja. Zbornica za TOI v Ljubljani opozarja interesente, da se odda veli-koprodaja tobaka in cigaretnega papirja za dobo od 1935 do 1. 1940. v zakup na licitaciji 15. septembra. Pogoji zakupa so interesentom na vpogled v zbornični pisarni ob navadnih uradnih urah. = G-ibanje gospodarske podjetnosti ▼ Vojvodini. Trgovinska, industrijska in obrtna zbornica v Novem Sadu objavlja, da je bilo julija letos na njenem področju izdano dovoljenj: za trgovine 98, za obrti 121, za gostilne 37, za industrije 2 in za industrijske prodajalne 6. V istem času so opustili obratovanje: 93 trgovin, 101 obrt, 29 gostiln, 4 industrije in 1 indusrijska prodajalna. Dviganje znaša torej: pri trgovinah 5, pri obrtih 20, pri gostilnah 8 in pri industrijskih prodajalnah 5; le pri industriji znaša padec 2. Smrekovec Ob 30letnici Šaleške podružnice SPD v Šoštanju Šoštanj, sredi avgusta Ko se je pred leti šaleška podružnica SPD v Šoštanju odločila, da zgradi na Smrekovcu (1575 m) planinsko kočo, je marsikateri previdnež izrazil ali vsaj v sr-' cu nosil pomisleke zoper to sicer lepo namero, češ da se koča na Smrekovcu ne more obnesti, ko je preblizu Mozirska in koča na IJršiji da uiira zadostnega zakdja, da je Sm tKjf.z premalo znan in podobno. Pa k sreči in v zadoščenje graditeljev je koča že v prvem letu svojega obstoja to bojazen sijajno ovrgla. Obisk je tako zadovoljiv, da daje najlepše nade tj oedočnost. Kdor je bil enkrat njen gost in zadel lep dan na vrhu Smrekovca, se vrača in se bo spet povrnil. Ne bo pozabil prelepega razgleda, ki se mu nudi ž njega po veličastnih strminah Savinjskih Alp, po Raduhi, Oljševi, Peci, Uršlji gori, Pohorju, po vrhovih avstrijskih Alp ter po neštetih hribih in dolinah zelenega Stajerja doli do Donačke gore in do temnih Gorjancev ob bratski Hrvatski. V kratki dobi enega leta se je pokazalo, da koča izvrstno služi kot vmesna postojanka na izletih po gorskih grebenih od Mozirske koče preko Kala, Smrekovca. Kramarce, Št. Vida na Uršljo goro in obratno ali kot izhodišče na Uršljo goro, preko Črne na Peco, ali pa za eno izmed najlepših celodnevnih tur preko Komna, Travnika, Raduhe in Solčave v Logarsko dolino. Kakor vse ostale, je tudi ta pot dobro markirana in vodi do Travnika po višinskih pašnikih sredi stoletnih smrekovih gozdov, v območju Raduhe pa postaja že dovolj romantična in divja Velika pridobitev je Koritzkega koča na Smrekovcu za zimski šport. Že letošnjo zimo so se vršili pri njej trije smučarski tečaji: Celjske sokolske župe, Smučarskega kluba v Celju in zimskosportnega odseka šaleške podružnice SPD. Vsi klubi so navdušeni nad ugodnimi snežnimi prilikami in nad idealnimi smuškimi tereni na Smrekovcu in -v njegovi okolici. Prav od srca pa smo koče veseli Šo-štanjčani; ne samo veseli, temveč tudi ponosni smo na njo. Sedaj imamo tudi mi svojo kočo in to ni kar tako. Kar jo imamo, se nam ni treba beliti glave, kam bi šli za mal denar na letovanje. Saj nas koča vsak dan vabi, svetlikajoča se v solncu in mežikajoča v šaleško dolino. Tu imamo ceneno, prijazno in dobro postrežbo, najčistejši zrak, prepojen z vonjem smrekovih gozdov, kristalne gorske vode pa kakor nikjer v taki višini. Tu se navžijemo zdravilnega planinskega solnca do drugega poletja, in če nam je te blagodati preveč, se zarijemo v najgostejšo senco smrekovih gozdov, kjer še menda ni pela sekira, navžijemo se najpopolnejše očiščujoče samote, ko nas obkroža samo nepotvorjena narava. Američani se boje inflacije Čeprav zakladni urad Zedinjenih držav zatrjuje, da bo vlada pri izdaji srebrnih certifikatov ali srebrnega denarja vršila strogo in čvrsto kontrolo, še niso odpravljene skrbi ameriškega ljudstva o možnosti inflacije. iPo vesteh iz Washingtona je Američane najbolj vznemirilo dejstvo, da je Roosevelt odredil 14. junija izdajo srebrnih certifikatov za 80 milijonov dolarjev. Takrat se ni bil v veljavi zakon o nakupu srebra an .šele osem tednov nato je bilo srebro nacionalizirano, kar pomeni prisilno oddajo sre-bia. Izdaja teh srebrnih certifikatov je bila odrejena na podlagi 62 milijonov unč srebra, pri čemer se je unča zaračunala po 1 dolar in 29 centov. Resnična vrednost te množine srebra pa je 46 milijonov dolarjev. Zagovorniki zdrave valute trdijo, da pomeni izdaja srebrnih certifikatov za 80 milijonov dolarjev na srebrno podlago, ki je vredna le 46 milijonov dolarjev, čisto jasno inflacijo. Po zakonu o nakupu srebra morajo namreč biti vsi srebrni certifikati polno pokriti s srebrom, in sicer je pri tem postavljena vrednost srebra v znesku 50 centov za unčo. V vrstah, dobro poučenih o vseh vprašanjih, ki se tičejo srebra, pa nasprotno naglašajo mišljenje, da ne bo inflacijske nemarnosti. dokler se bodo izdajali certifikati na srebrno podlago, katere vrednost »e zaračunava po 50 centov za unčo. Če bi se res hotel doseči smoter, da bi bilo 25 odst denarnega obtoka kritih s srebrom, bi bilo ipotrebno nakupiti okroglo 1.4 milijarde unč srebra. To je ogromna množina, če tHado&t na gtaku in totneu vam dajo NlVEA j r Pred MdnAenjem mo- zmanjšate nevarnost & rate svoje telo drgniti solnčarice n dobite ob- ^^ m % Nivea kremo ali NI- enem prekrasno bro- ^ftfS Š ven oljem. 8 tem nasto barvo kote. M " NIVEA na in soincur^ Po najnovejših statistikah imajo javne knjižnice v Evropi skupaj 191 milijonov knjig. Samo nemške knjižnice ji^ imajo 160 milijonov, francoske 20 milionov, angleške pa 17 milijonov. 200 milijonov knjig je ogromno število. Če bi jih položili drugo na drugo, bi izdale steber, ki bi bil neko-iikokrat tako dolg kakor zemeljski obseg. ZJiovlč Joža: Šmarne mase Šmarne maše med sončnicami, šmarne maše v barskih razoritu med zlaticami v nerodlnrih za ko ti ah in strniščno ajdo kraj zrnic! Milost božjia in zadovoljstvo v srcih, pospravljeno žftnno blago v suhih ka-ščaJi, p^tešene sanja »n upanje povsod, poživljena ljubezen za rdečimi zastori. To so poslednji avgustovi dnevi, ko se poslavlja poletno sonce, brez sušeče prigrevice in vročega vetra; njegovi žarki so postala mehki in prijetni, tiMrotna, malce otožna pesem se ponavlja, vedno milejša, vedno bolj proseča, večer za večerom, ko se Oklenejo bo-žje zarje za poihograjskimi gromadami. Pastirski ognji so že bolj pogosti, hlad veje od zabiatenc in mokrih šotišč... Ko se spečno jasne avgustove noči, letijo čez Barje svetinje, ziate in drobne; žareča d rob titne se neprestano zatrinjajo, od ajdovskega zidu pod Ljubljanskim vrhom v naročje božje žlahte pod Krimom. Potem se vnamejo ognjene solze Sv. Lovrenca in polize po mehkem obličju polnočnih nebes. Mesec koprni onstran Smrekovca, ne more se oprostiti iz objema lahnih oblačic. ki so vstale nad rakiškimi senožeti. Stari Anžol se je dvignil z grička nad ajdovo leho; malo je pogledal za čebelami in se zazrl med oblake, ki so hiteli obračati bela lica k soncu. Tudi on r a zm i.š! <.a o vsem tem in vidi. da brzijo lastovke prav nemirno in niz- ko nad jezeriščem; njobovi beli život-ki se ljubko blestika.jo v mirni vodni gladini, posilediiM utrinki poletja jih opominjajo k odlhodu. Na Žalostni gori so udarili zvonovi, oznanili sobotai popoldan in pripravljali ljudstvo na šmarni nedeljski shod. Z Ljubljanice je prinesel veter raztrgan odmev glasov. Grogarjevi čolnarski hlapoi so se na-pili pri Medaliju vštric Podpečd. Sedaj vriskajo ter čopotajo z vesli in diro-govi, prešerne misli jih napravljajo drzne, ne boje se povodnega moža, ki preži v Šivčevem grabnu, niti nagajive krnice, da jim zv-rtoči čoln in ga potegne na blatno dno. Anžol obuja spomine in obrača misli med prijetnim prizvanjanjem. Tudi on je nekoč čolnaTil, mlad in krepak. Sedaj'so pa dlani uvele in oneniOgle, žulji so se po luščili, ravna ramena zlezla v dve gubi, noge mu Jetijo kakor Giču, ki je z jesihom prebrentačil pol Krasa in Menišije. To so bila leta! Prevažaj je po Ljubljanici.šoto z bevških ledine v Podpeč. mrvo z bistriških senožeti in vrhniškega ila, sladiko deteljo za vprežno živino, ki je vozila kamenje za železniški nasip med Goričevci in Ribikom. Z belega mahu je vozil v Ljubljano ajdo. ki so jo kupovali bahavi Posavci. To so bili časi na Barju! Za vsak udarec z veslom je dobil pošten belič in požirek sladkobne ižanske slivovke. Delo ni bilo piškavo. čolnarji so uživali poseben ugled, zlasti med trnovskimi je-karji. Tako so se vrstile vožnje v me* gli in soncu, od prvih suščevih dni, ko je popokal led bo zakotlah in rakitaih ter so se odpraviM žerjavi preko Krima, do pozne jeseni, ko se je začel lov na jezeriščih za racami jn dru®o vodno perjadjo. Afližol zre za lastavicjuni družinica-mi, ki sedajo na pokopališki zid; tam zori bezeg in leščevje, smrt ždi na raz-kopanem grobkju, sleherna bilka in dr-nutjka sta zapisani njej. Tudi Anžol ve za njo, saj počiva v senci njenega mrtvaškega plašča njegova Micanka, ki se je trudila z njim vse življenje. Ta drobna Micanka! Anžolu se stori milo, spomini se, kako je vasoval pri njej Podpečjo kot neugnan fant... Bilo je pred petdesetimi leti med šmarnimi mašami. Kdo bi mogel spati, ko se prašijo zlati gostoživčki m se oglašajo kričavi žerjavi, ki se pasejo na ledin-cah. Goričevski fantje pojo, meglica se krade s cesarskega maha, na požarni-cah jezlajo zeleni plamenčki, hudič je razgrnil začarano rjuho in suši zlatnike. Tisti večer ni mogeil spati, fantovska volja ga je dvigala z ležišča. Očeta je prekanil, da gre nastavljat mreže k račjim mlakam. Toda odšel je na Ljubljanico in pripravil čoln. Malo je počakail, da so se zgostile zvezde In razbistril šmarni križ. Oblil je z vodo razsušene teravnice in razrahljal stre-menice, da bi plul čimbolj neslišno. Vrhniški čolnarji so se vrnili že za dne iz Ljubljane, popolnoma neopažen se bo odpeljal v Podoeč k dekletu. Previdno je odrinil čoln in ga naravnal nizdol; reka je skrivnostno zašumljala, valčki so pljušknili in poželjivo oblizni-li boke čolna. Prestrašena riba se je pognala z vode in nerodno začopotala nazaj. Zvezda se je zatrnila in v ža-rečem metu spolzela nekam za Tre-bevnik. Urno je potiskal čoln, val za •valom, dokler se ni približaj zaželenemu mestu in zaveslal k bregu- Čoln je pripel na rogovilasto koračo in ga zavaroval za zaočniki s kljuko. Ozrl se je okoli, nič se ni ganilo, zvezde so go-Tele mimo in tiho, nočna narava je enakomerno in pritajeno dihala. Včasih •je votlo zahrstelo v kamnolomu pod Sv. Ano; na Žalostni gori je odbila enajsta ura, pred polnočjo se mora vrniti domov, da se odpočije, ker bo rano vozil romarje na goro... Io potem so minili trenutki ljubezni in sladkih obetov. Rosa je kapaia z brez, me-96C JC nenadoma znašel vrh S robo tu ik a in oblil Barje z mlečno srebrnim). Polnočni glasovi so se začeli buditi, bele sence so vstajale iz jam pod sv. Jožefom. Micanka ga je ljubeče odpravila od okenca in mu svareče svetovala, naj bo previden. Toda oo se je čutil junaškega, da bi vsakega nasprotnika vrgel na stržen. Skokoma se je vrnil k vodi Še enkrat s>e le ozrl na vas, v kateri je utripala njegova ljubezen. Tam v svetlem somraku je bito skrito okence, le nočni vetrič »e naSel ono toolo mesto. kjer je s'onela Micanka. Se se je ozfraf nazaj, ko je začutil, da ne drsi Soln tako voljno kakor sicer! Pogledai je do du m zapazil s vet k) liso. Voda? Kaj se je zelenec motovilil okoli čolna, ali se je nabralo samo zJato? Vznemirjen je pognal čoln, valovi so se bleščali v jarki mesečini kakor srebrni povit-la, polnočna tišina je ležala povsod, pod vrbami, po vaseh, med zvezdami. Le voda v čolnu je votlo žmurkljala in polagoma naraščala. Zamahe se začele popuščati, čoln je zaplesal na krnici. Anžola ie obšla vročica, skušal je doti-pati razpoko in jo zamašiti. Toda pre-drvasto mašilo je vedno bolj popuščalo. Nevoljen je pognal čoln v uičevje in ga potegnil na trdino. Tedaj je za le-ščevjem zašumelo, neznanec se je spustil za mejico v dir in se zlohotno he-hetaL Tako! Nekdo ga je biJ opazil in mu med vasovanjem navrtal čoln. Za silo je zadelal luknjo s trebežem, tako da se je neopaženo vrnil pred svitom domov. Drugo jutro je vseeno pelljal romarje na goro in dobil od Micanke Šmarni odpustek, s katerim se je postavil pred fanti, tudi pred onim, ki mu ie hotel pokvariti vasovanje... Danes je ta neprilika pozabljena! Micanka spi v grobu, nebeški škrjančki ji oznanjajo že sedimo pomlad. Tudi oni ne-godnež, ki mu je navrtal čoln, je umrl. Prehladi! se je v Hških šumah. doma jc shiral. OstaJ je samo še on,»starec med šmarnimi mašami, ves sključen in siv. Nemo zre čez svetle senožeti. za katerimi se gube klici čolnarjev. Anžol ne čuti solnca. komaj da čuje zvontie-nje na Žalostni gori. komaj da sluti prihajajočo jesen in hlad. Admiral Byrd rešen Po štirimesecni samoti v Antarktidi ga je rešila ekspedicija s snežnim traktorjem r-r Milijarder in smrt Petrolejski kralj RockeSeller hoče učakati najmanj sto tet Filmska Igralka Fajr W r a jr Letalo za vsakega Londonski listi poročajo, da j« neka tovarna letal izdelala tip avtogira, ki ga bo spravila prihodnje leto na trg za ceno 150 fimtov. Letalo je baje absolutno varno pred padcem, lahko starta in pristaja na majhni površini ,je dolgo 5 m, široko 2.3 m in opremljeno z motorjem 50 k. s. Največja brzina mu je 170 km Listi pravijo, da leti z njim lahko vsak otrok. Čitafte tedensko revifo »ŽIVLJENJE IN SVET" Policijski uradnik: »Kaj se je tu zgodilo?« Mož: »Moja žena pospravlja, pa je vrgla ven stare hlače, toda slučajno sem bil jaz t njih!« (»Hlustreert Ffcmilieblad«) Katastrofa brzega vlaka ženeva — Vintimille Radio jI je oznanil smrt Morilka svojega moža na električnem stolu V zloglasni ameriški kaznilnici Sing Sing, kjer so zaprti samo na smrt ali dosmrtno ječo obsojeni zločinci, so te dni z električnim stolom usmrtili žensko, 31-letno Ano Antonio, ki je bila umorila svojega moža. Do zadnjega so računali, da jo bo guverner pomilositil, a končno je pomilostitev odklonil. Po 1. 1927 je bil to prvi primer, da so v Ameriki usmrtili žensko. Takrat je električni stol, kakor se bodo naši čitatelji še spominjali, končal življenje Ruth Snyder-jevi, ki je istotako umorila svojega moža in iz istih razlogov kakor sedanja justifi-ciranka. Ta je bila bolehnega moža brez njegove vednosti zavarovala za 500.000 dolarjev, potem si je nabavila strup, o katerem so ji povedali, da ne ostavlja v žrtvi nobene vidne sledi. Zanesla se je nanj in ga dajala možu po malem v jedeh. Mož je hiral in končno umrl, njegovo smrt so smatrali za posledico težke organske bolezni. Zdravniška preiskava ni ugotovila v njegovem truplu v resnici ndč sumljivega, pokopali so ga in zavarovalnica je morilki brez nadaljnjega izplačala ogromno zavarovalnino. Kmalu potem pa so začeli sumiti, da s stvarjo ni vse v redu, ponovna obdukcija ni sicer našla nobenega sledu za strupom, pač pa so našli velike količine strupa pri nenadni preiskavi v stanovanju. Kmalu so dobili še druge indice za umor, žena je prišla pred sodnike, kjer se je zaman skušala izmazati, in obsodili so jo na smrt. Izvršitev obsodbe je guvernerjev urad dvakrat preložil, zato so računali, da ji bodo kazen spremenili v ječo. Na odločilni dan je obsojenka na dramatičen način zvedela, da je ž njo končano. V kaznilnici imajo zelo močan radio, da ga je slišati preko celega trakta in tako tudi do celice, v kateri je bila obsojenka zaprta. Zvečer je zrvočnik poročal dnevne novice in med drugim tudi to, da je njena pomilostitev dokončno odklonjena. Jetnica je to slišala in padla v nezavest, čez dve uri so jo našli v tem stanju v njeni celici. Potem pa se je zbrala in je pokazala veliko hladnokrvnost. Ko so jo vprašali za zadnjo željo, je dejala, da nima nobene. Šele ko ji je kaznilniški brivec obril glavo, kakor je to za izvršitev smrtne obsodbe na električni stolici običaj se je razburila. A potem je spet mirno stopila na morišče. Zadeva je zbudila v Ameriki veliko pozornost, kajti tukaj se zelo redko zgodi, da justificirajo kakšno žensko, čeprav jih precej obsodijo na smrt, ker najtežji zločini niso med ženskami nič bolj redki nego med moškimi, ženske pa potem običajno posnilostijo na dosmrtno ječo. Smrt generala Vazeva V Sofiji je umrl general Jurij Vazev. V balkanski vojni je organiziral napad na trdnjavo Jedrenje (Odrin). L. 1913. je bil nekaj časa tudi bolgarski vojni minister. Izgon poljskih rudarjev iz Francije Don Oonzalcs četrti sin bivšega španskega kralja Alfonza, ki se je smrtno ponesrečil z avtomobilom na slovenskem Koroškem Smrt avstrijskega pisatelja V Luganu je umrl v 58. letu dr. Walter Rode, »zadnji Cyrano de Bergerac«, kakor ga imenujejo avstrijski listi. Bil je znan odvetnik, govornik in pisatelj, ki je v svojih člankih in knjigah v satirični obliki posebno rad šibal majhne duše in razmere. Po rodu je bil iz černovic, dolga leta je prebil na Dunaju, a zadnja leta je preživel s pisateljevanjem v Švici. Dr. Rode je bil tudi pri nas znan kot zagovornik Frana S upala v znamenitem Friedjungovem procesu. L. 1906 je zagovarjal rutenske dijake, ki so zasedli Ivov sko univerzo in razobesili na njej ukrajinsko zastavo. Po dogodkih v Escarpelln so bile francoske oblasti prisiljene izgnati večje število Poljakov. Slika kaže izgnance na postaji, kjer čakajo na posebni vlak, določen zanje. Premogokopna družba je izročila pred odhodom vsakemu rudarju primerno vsoto za potnino Usmrtitve v svitu m plamenic Režim obešanja na Dunaja ima tako polne roke dela, da mu ne zadostuje več beli dan, temveč se poslužuje tudi že noči. Usmrtitev čefcvorice stražnikov, ki so Hli obtoženi, da so sodelovali psi zadnjem narodnosocialističnem puču, se je izvrtala ir temni noči db svitu plamenic na proetfu-lam dvorišču .Posltišajte torej, gospod baron. Gre za posestvo Alt-Dolgelin na Holsteinskem, ob Kielskem zalivu. Nočem vas utrujati z dolgimi opisi. To morate sami videti. Povem vam samo, da v vsej 6Voji praksi še nisem imel nič lepšega pod roko.< Holsteinsko in obmorska lega sta bili Garraganu po godu. »Čigavo je posestvo, gospod Siisser, in koliko stane? »Lastnica je gospa pl. Neverstorffska, fina stara gospa, ki je moči pametno govoriti z njo. Kar se tiče cene, terja lastnica milijon dve sto petdeset tisoč zlatih mark. Nikar se ne ustrašite, gospod baron. Te cene, ki si jo je gospa vtepla v glavo, vam ne bo treba plačati. Odkrito sem ji povedal, da je Alt-Dolgelin v današnjih časih vreden kvečjemu milijon, in prepričan sem, da dobite posestvo za ta denar. Med nama, gospod baron: kje pa najdete dandanes v Nemčiji kupca, ki bi imel v žepu milijon zlatih mark? In •če jih ima, si bo kupil kaj drugega, ne posestva ob morju. Zakaj, da vam po pravici povem, dobičkanosna kupčija ta reč seveda ni.< Prekupčevalec je na dolgo in na široko utemeljeval svojo trditev, dokler ga ni Garragan prekinil: >Najbolje bo, da si posestvo ogledam, gospod Siisser. Kdaj morem to storiti?« >Kadar vam drago, gospod baron. Če hočete jutri, kar jutri.« >Prav, pa jutri.« >Izborno. Tedaj brzojavim gospe pl. Neverstorffski, da jo jutri obiščete.« >Kako pridem v Alt-Dolgelin?« >To ni čisto preprosta reč, gospod baron, a saj imate gotovo konje v hlevu in najbrže tudi avtomobil v garaži. Ena zveza je preko Eutina in Liitjenburga, vendar je bolje, da se drevi odpeljete v Kiel. Od ondod vozi majhna železnica v Sch6neberg. Iz SchSneberga v Alt-Dolgelin je peš pičli dve uri hoda. Brzojavil bom, naj vam pošljejo v Schoneberg voz naproti.« >Ni treba, gospod Siisser. Rajši bi si sam nemoteno vse ogledal.« >Zelo pametno, gospod baron. Torej napovem vaš obisk ea enajsto uro.« Garragan se je poslovil od prekupčevalca in se odpeljal v Neu-kolln, kjer je podaril ključavničarskemu mojstru Pachalemu veliko vsoto denarja. »Kaj naj storim s tolikim denarjem, gospod baron?« je pre-paden zajecljal Emil Pachaly. »Samo ubili me bodo. In še umazan kapitalist postanem tako rekoč. Ne, ne, gospod baron, toliko denarja ni dobro imeti.« Garragan je pustil starega moža vsega potrtega in prebil popoldan pri profesorju Truckenbrodu, ki mu je poročal o svojem uspehu v Ameriki. Ko je Garragan po telefonu obvestil Nikolino o svojem potovanju, se je z nočnim vlakom odpeljal v Kiel. Drugi dan, sredi bleščečega poletnega jutra, je prvikrat stopil na altdolgelinsko ozemlje. Kakor v sanjah je korakal po bujnih travnikih in bogatih poljih, neizmerno, jeklenovišnjevo nebo se je bočilo nad njim, škrjanci so prepevali visoko v zraku, od daleč se je lesketalo morje, pogled je segal na konec sveta. Po ograjenem travniku se Je podila prešerna čreda žrebet, ki si moral nehot« ganjen obstati pred njimi. Nato je prišel gozdič, ki je prehajal * park. Sredi parka in travnikov je stalo veliko grajsko poslopje i svetlorumenimi zidovi in zelenimi oknicami. Garragan se je naslonil na drevo in pobožno zrl na tiho, prikupno zgradbo. Čez nekaj časa je v velikem loku zavil okrog hiše proti morju, ki se je lesketalo v južni sinjini. Sedel je v pesek in se zagledal preko vode, ki je pljuskala drobne, pojoče valčke na breg. Jadrnica je nepremično stala na obzorju. Čisto v daljavi se je nalik tenki sivi črti vlekel eden izmed danskih otokov, Laaland ali Langeland. Tukaj ostanem, je pomislil Garragan, pijan zraka, solnca in svobode, in zaprl oči, ki so bile že trudne od blišča. Ko je prišel čas, je krenil proti gradu, in sluga, ki ga je očividno čakal, ga je odvedel v svetlo, majhno dvorano. V tem ljubkem, malce starovarskem prostoru z ličnimi mavčevimi rožami na potemnelih belih stenah, s skrbno zlikanim podom in visokimi okni in vrati se je Garragan takoj začutil doma, kakor da bi poznal dvorano že izza otroških let. Skozi odprta vrata je videl teraso, s katere je vodilo nekaj stopnic na travnat prostor pred hišo. Z mesta, kjer je stal, je Garragan razločil veliko, žametasto trato, ki so jo v lepem krogu obrobljala stara drevesa. Čebele so brenčale, petelin je pel v daljavi, dve lastavici sta prileteli v dvorano, vneto pocvrčali druga z drugo in spet odleteli. Nato je stopil čez prag dolgodlak, temnorjav pes z belim kreželjcem, osupnil, ko je zagledal tujca, se obotavljaje približal, povohal Garragana, ki je pogladil psa po mehkem kožuhu, in čez nekaj časa nežno položil Garraganu glavo na koleno, nepremično ga gledaje s pametnimi, jantarastimi očmi. CENE MALIM OGLASOM Po 50 par za besedo, Din 2.— davka za vsak oglas m enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, (d iSčejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12«—. Dopisi ln ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 2.— davka za vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 6.— za šifro all dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—. Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo. Din 2.— davka za vsak oglas tn enkratno pristojbino Din 5.— za Slfro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.— Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Oglasnega oddelka »Jutra« f\2M « odgovor, priložite UM 3* Le, ee zahtevate oa v znamkah. Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5-—. Vsa naročila In vprašanja, tičoča se malih oglasov, |e naslavljati na: Oglasni oddelek „Jntra", Ljubljana. Kapital peseda 1 Din. davefc 2 Din ea Slfro all dajanje na 6..ova 6 Din. Najmanjši znesel* 17 Din Hranilne vloge v«eh bank kupuj«™) ta prodajamo najpovoljmeje im ppomptno. Bankarsko po-BlOVTji zavod d. d.. Za greb. Praška ulica 5/11 TeL tet- 33-38. ^ ^S0-▼03" pniiLožite tcajnko za 8 Din. 196-16 Hranilne knjižice akcije, vrednostne papirje Ico^raje. prodaja, IfOmbardii-rti. Št, Praznik, Zagreb, Vajšavaka 6, telefon 28-33 20968-16 (Jijseda 1 Din. davek 2 Din za šllro all dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Vila nu d^ežoli, popolnoma nova, 3 i sobami, kuhinjo M.., lepo opremi j-ena, na pol™™, z leipim vrtom narodno naprodaj. Naslov v o^Laeuem oddelku »Jutra« 310S2-20 Seseda 1 Din, davek 2 Din, •ra šifro ali dajanje na-rlova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Vsakovrstno zlato kepuj« po najvišjih eenah CERNE — juvefir Ljubljana, VVolfova olica 3 W5L Beseda 1 Din. davek 2 Din. ea žlfro all dajanje aa siova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Kuharico fct sna nekoliko nemšbo, fci ki bi opravljala bodi hišna dela, epre-jm-e-4a zakonca brez otrok. — Zgine"! ti ee jo v trgovimi: Ljuibijana, Kongresni trg 5 30962-1 Sitokovnjak za vino * daljšo teoretsko in prak-tiaao pripravo, kakor tudi kletar 4o9>er praktik, dobita eJtri- bo pri Glavnem savazu erp&kih zemljoradmičkih za-dru/ga Beograd. Pismene po-iudbe dio 25. t. m. zaključno. 2089C-1 Postrežnico pridno in pošteno, ižčem. Naelov pov« oglae. oddelek »Jutra«. 21070-1 Službe išče desede SO para. davek t Din. ea Silro all da anje naslova 3Din. Naj-manjši rneeefc 13 Din Šivilja za vse gre takoj šivat na tkan Ponudbe na ogiae. oddelek »Jutra* pod značko »100« 31049-2 Hotelska sobarica išče službo. — Ponudibe na oglas, odel-ek »Jutra« pod značko »Hotelska sobarica« 21048-2 Deklica ptam 15 let, zdrava hi močna, pridna ter zanesljiva, s perfeiktnim zna njeni francoščine, nemščine in slovenščine, želi službo k otrokom. Obenem bi tudi pomagala pri gospodinjstvu Xask>v v oglasnem oddelku »Jutra«. 211057-2 Kontoristinja z večletno prakso v iodu strijsikem podjetju, zmožna slovenščino, nemščino srbohrvaščine, stenografije-strojepisja in vseh pisarniških del, išče primerno službo. — Cenjene ponudbe na og'as. oddelek »Jutra« pod »Skromni zahtevki«. 21067-2 Beseda lDln. davek 2 Din za Slfro all dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Gospodinje, gostilne in obrtniki o« tamudlite agodme prilik«. Radi izpraznitve ra-k>ge prodaja iz aklodiifiča Stanko FkvrjanžHS, ie&ea^ aina, Reeljeva eeet* S pn Zmajskem mostu, po najti rž?h eenah. Vbod t skladišče skoči dvorišč«. 1S0-6 Frizerko saarto prvolae. oddelku »Jutra«. 20094-6 V najem deeeda 1 Din. davek 2 Din za Slfro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek -i Din. Paviljon »•Grajska klet« radi bole® ni oddam v najem za čas velesejma. 2107.1-117 ieseseda i Din davek i Din za Slfro all dajanje na slova S Din. Najmanjši «e»l 17 Din Koroške brusnice planinske (Preiiselbeeren) — dnevno sveže, dobro iizbra ne, razpošilja po pošti ali brzovozno od 5 kg naprej po dnevni ceni Zechner Henrik, trgovec, Libe-liče. Koroško. -31039-34 Dija\fke sobe Beseda 1 Din daveK l uin za Slfro all dajanje na slova 8 Din. NaimanJSi znesek 17 Din. 2 dijakinji sprejmem oa stanovanje im vso oskrbo. — Prilika za učenje nemščine, dobre hrana in strogo nadzorstvo Braune Kari, trgovec Kočevju. 21073-22 Nižješolce sprejmem v veo oskrbo. — Pomoi pri oženju in klavir na razpolago. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 21077-22 Beseda 1 Din. davek 2 Din ta Slfro all (lajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. 1000 Din nagrade dam tistemu, ki mi dobi nazaj ukradeni motorna bi-eikeij »A r i e 1« 500 eem, 0. H. W., poševni cilinder, reg. broj 3-35, električna Bosch razsvetljava, skoro nov, gume John Buill. — Ukraden mi je bil na_ preverjen način dne 29. julije bližini Nov-ega meeta. 21061-28 Dopisi Beseda 2 Din. davek 2 Din za SUro all dajanje naslova 9 Din. Najmanjši znesek 20 Din. V oglasnem oddelka »Jutra« e dvigniti sledeča pisma: AgiLen, Brinetika 200^ Cei dan odsotna, Dobro ohranjen, Domačija, fina oseba, Enoetanovanjeka, Gotovina 70.000, Gotov denar, Gostilna, Harley Da-vidsou, IaveSbaji, Ideal, Jan, Kavcije zmožne, Lepa bodočmosrt 22, Ljubljana 36, Min in žaga, Hara, Maoufak turist, Na svidenje, Q. J. 25, Obrt, Podpolkovnik, Plačam takoj v gotovini, Prijatai ietrvo 31, Prikupijive, Primerno, Prilika, Perfektna, Poštenost j« glavno, Prijetno življenje, Rentabilno, R. T. 150 Sodelovanje, 1. eeptemjber. Siguren plačaik 22, Sir, Strela, Trije odrx»li, Tex-ta-L 1SC«, Takoj rabina, Ter-na, Ugodno, Lrgodoo 565, Udobno, Vzgojiteljic« in učiteljica, Varčna gospodinja, Vrtnar, Vw>rna gospodinja, Vestna in marljive, Zelo ugodno, Za november, Začetnica, Zmožen, Zanesljive VIH 34. Stanovanje Beseda 1 Din, davek 2 Din, za Slfro all dajanje na-lova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Štiri sob. stanovanje oddano e 1. septembrom. Naslov v oglasnem oddelku Jutra«. 2106Ž-31 Stanovanje sobe, kuhinje in pritiikliin oddam e 1. septembrom. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 31050-31 Dvosob. stanovanje g pritiklinami oddam za Taborom. Pojasnila daje F. Babič, Vošnjakova 7/1. 21058-31 Trisob. stanovanje solnčmo, e plinom in kopalnico oddam. Naelorv v oddelku »Jutra« 20978-31 zir>Trwrnn •eseda 1 Din davek 3 Din sa Slfro all dajanje na Movb 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Kot sostanovalca sprejmem gospoda. Istotam tudi oddam' opremljeno sobico Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 21053-23 Majhno sobico preprosto, takoj oddam na Bregu St. 14/2. 21046-23 1 sobo ali 2 vezani deloma opremljeni v centru mesta oddam. Teflefoc, kopalnica in klavir. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 21075-23 rieseda 1 Din davek 2 Din za SUro all dajanje na «lova S Din. Najmanjši znesek 17 Din. Impregnirni (gumirni) stroj popolnoma nerabljen, prodamo. Ponudibe oa oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Poceni«. 21065-29 Obrt Pozor, iz voznic arjl, mesarji in klobasičarČ! V ielemiškem centru prodam novozgrajeno ekšport- j no klavnico, hledilnioo vn Konferenca kmetijsko gospodinjskih učiteljic Opremljeno sobo veliko in lepo. e separatnim vhodom, blizu banske palače takoj oddam. Cesta na Roinik 5/II. 31060-23 Solnčno sobo udobno, z balkonom in posebnim vhodom, oddam takoj ali pozneje boljšemu gospodu. B!eiweisova cesta št. 9/II levo. 31064-23 Kabinet s separatnim vhodom s stopnišča, v centru mesta takoj oddam. Ogledati v Knafljevi ulici štev. 13/11. 31065-23 ZAHVALA Ob smrti moje ljube hčerke JUSTIN LJUDMILE predilniške pomočnice ki smo jo včeraj, v 15. letu starosti, pokopali na savskem pokopališču, izrekam prisrčno zahvalo vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti, vsem darovalcem vencev in cvetja, zlasti pa še pre-dilniškemu vodstvu za veliko pomoč ob težkem udarcu. Bog plačaj vsem! Litija, 16. avgusta 1934. Žalostna mati Barbara Justin. 6728 INSERIRAJTE V „JUTRU" SVETOVNO ZNANA TVRDKA ODDA ZASTOPSTVO za samoprodajo svojega proizvoda, potrebnega v vsakem poslu. Gospodje s srednješolsko naobrazbo, izmed 25 in 35 let, ki žele ves svoj čas posvetiti prodaji, naj pošljejo hrvatsko-nemške pismene ponudbe s fotografijo na Propaganda d. d., Zagreb, Jelačičev trg 5, pod Šifro »Futnre«. 7623 Ljubljana, 16. avgusta. Kraljevska banska uprava dravske ba novine je sklicala dne 2., 3. in 4. avgusta na _________ _ ban. kmetijsko-gospodinjski šoli v St Ju- tvornico ledu — pripravno I riju pri Celju konferenco vseh učiteljic, ki za proizvodnjo klobasičar- delujejo na tri-mesečnih potujočih kmetij-ge. r^Uko gospodinjskih tečajih v dravski bano- oddaljena 80 km. izpiače- vini. Kakor je znano, deluje tu sedem po-vanje 18 mesecev. — stro-1 tujočih kmetijsko gospodinjskih tečajev, ki f° Pod nadzorstvom kmetijskega oddelka everat. prodam samo stroje, kraljevske banske uprave, ki so popolnoma novi. Na-1 Konferenci je predsedoval načelnik kme- tjTtraP«0Ve 2KMBU30 t5jske§a oddelka g. ing. Josip Zidanšek, pri- * šotni so pa tudi bili referent za kmetijski pouk. kmet. svetnik ing. Vinko Sadar, voditeljici obeh ban. kmetijsko gospodinjskih šol in ravnatelj kmetijske šole pri Sv. Juriju. Konferenca je bila prva po ujedinjenju, narekovala jo je pa potreba, da se delovanje tečajev pravilno usmeri, da bodo čimbolj odgovarjali svojemu namenu, to je vzgoji kmetske gospodinje. Na konferenci je bil zaradi tega najprej obravnavan učni načrt tečajev. Glavni tozadevni referat je imela ga. Minka Odlasek. Določilo se je, v koliko naj se učni načrt izpopolni, odnosno izmenja. Na temelju učnega načrta so posamezne učiteljice že predhodno izdelale skripte za vso učne predmete. Na konferenci se je učna tvari-na ponovno pregledala m dopolnila. Po razmnožitvi teh učnih pripomočkov bo pouk na tečajih lažji in uspešnejši. Pretresala so se določila o prirejanju teh tečajev. Izražena je bila želja, da se potovalnim tečajem da naslov potovalne kmetijsko gospodinjske šole. Načelnik kmetijskega oddelka je podal smernice o državljanski vzgoji kmetskih deklet na teh gospodinjskih tečajih. O vplivu tečajev na napredek kmetijstva je poročala ga. Sušnik - Golmajerjeva. O tej priliki se je zlasti obravnavalo vprašanje stika kmetijsko gospodinjskih učiteljic 8 kmetsko okolico in njihov vpliv nanjo. Nadalje se je razpravljalo o polaganju strokovnih izpitov kmetijsko gospodinjskih učiteljic. Izražena je želja, da se izpiti vršijo v Ljubljani. Ker se delo kmetske gospodinje bistveno razlikuje od dela meščanske gospodinje, se je izrazila želja, da preide vse kmetijsko gospodinjsko šolstvo v resor kmetijskega ministrstva, kakor se to v Dravski banovini že izvaja. Iznešena ie bila tudi prošnja, da se honorarne uslužbenke tečajev nastavijo pragmatično. Konferenci so sledila strokovna predavanja. O ureditvi kmetskega vrta je predaval g. strokovni učitelj Vardjan, o glavnih smernicah pospeševanja živinoreje in o mlekarstvu g. prof. ing. Kropivšek, o ureditvi lase kmetije z gospodarsko-upravnega sta-'išča ravnatelj ing. Petkovšek in o kulturi n uporabi lanu kmet. svetnik ing. Sadar. Demonstriralo se je tudi tkanje domačega platna. S konferenco je bila dosežena enotnost v poučevanju na potujočih kmetijsko gospodinjskih tečajih, kar bo ugodno vplivalo na uspeh tečajev in na celotno kmetsko gospodarstvo. Rešena ležnihdlak...! Vsaka žena, ki se briga za svojo 'zunanjost, mora odpraviti tudi nadležne in nepotrebne dlake na rokah in nogah, pod pazduho, na obrazu in tilniku. "Dulmin" krema, kraljica vseh sredstev proti nadležnim dlakam, ugonobi te dlake naglo in brez bolečin. Ta krema je bela, mehka, neškodljiva in se prav lahko uporablja. Naročite — čitajte „LJUBLJANSKI ZVON" Radie Petek, 17. avgusta LJUBLJANA 12.15: PJošce. — 12.45: Poročna. — 13: Cas, plošče. — 19: Postanek m razvoj tovornih neviht (M. Čadež). — 19-30: Onstran Gorjancev CVladšroiT Re-galUy). — 30: Plošče. — 30.15: Prenos rz Zagreba. — 21.45: Plošče. — 22: Cas, poročna, lahka glasba. BEOGRAD 18-30: Arije in postni. — 19-10: Narodna glasba. — 20; Piošče. —20.15: Prenos iz Zagreba. — 21.45: Plošče. — 22.05: Lahka in pSesna nrozika. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 30.15: Pevski koncert — 30.50: Klavirski koncert — 21.15: Koncert opernega zbora in orkestra. — 21.45: Plošče. — 22.15: Plesna glasba. — PRAGA 19.30: Program kakor na Dunaju. — 31.15: Slušna igra. — 22.15: Plošče. — BRNO 19-30: Program kakor v Pragi. — VARŠAVA 19.15: Piesna glasba. — 30.12: Simfoničen koncert. — 21.12: Nadaljevanje koncerta. — 32.15: Godba za ples. — DUNAJ 12: Lahfca gotfba. — 16.50: Operna glasba na ploščah. — 18: Koncertna ura, — 19.4(5: R. Strairssova opera »Elektra«. — 21-30: Arije in balade. — 22: Orkestralen in pevski koncert iz Solnograda. — 2340: Orkester. — BERLIN 20-15: Pester program. — KOMGSBERG 20.10: Koncert orkestra m solistov. — 22.45: Godba za pl&s. — MCTMLACKER 30.15: Prenos iz Berlina- — 21.40: Veseloigra. — 23: Lahka godba orkestra. — 24: Nočni koncert — BUDIMPEŠTA 18.30: Lahka glasba. — 20: Bu-dimpeštansiki koncertna orkester. — 21-50: Jazz. — 22-35: Vjolmski koncert — 23.15: Ciganska godba. — RIM 17.10: Vokalen m instrumentalen koncert — 20.10: Plošče. — 20.45: Operni večer. Sobota, 18. argusta. LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Poročila. — 13: Cab, plošče. — 19: Primorska ura (g. Venturini). — 19.30: Zunanjepolitični pregled (dr. Jug). — 20: Radio - orkester: operna elasba, vmee poje g. Drmota arije iz slovenskih oper. — 21.30: Plošče. — 22: Čas, poiočila, kvarteit mandolin. BEOGRAD 18.30: Narodna glasba. — 19.50: Komorna glasba. — 21: Opereta »Mala Floramye< na ploščeh. — 22.25: Lahka in plesna muzika. — ZAGREB 12-30: Plošče. — 17: Godalni trio. — 20.30: Pevski koncert 21.45: Plošče. — 22.15: Godba za ples. — PRAGA 19.10: Godba na pihala. _ 20: Prenos iz Brna. — 20.50: Operetni večer. — 22-15: Plošče. — 22.30: Ciganska godba. — BRNO 20: Radio film. — 20.50: Program kakor v Pragi. — VARŠAVA 20: Večer poljske glasbe. — 20.40: Zborovski koncert — 21.12: Lahka in plesna glasba. — DUNAJ 12: Orkester. — 16.10: Orkester mandolin. _ 17.20: Plošče. — 19-20: Lahka glasba. — 20.30: Igra. — 22.50: Plošče. _ BERLIN 20.10: Mešan program. — KGNIGSBERG 20.10: Zabaven večer. — MtJHLACKER 20.15: Program kakor v Berlinu. — BUDIMPEŠTA 18.30: Pesmi. — 20.20: Koncert opernega orkeetra. — 2150: Ciganska kapela. — 23: Ples. — RIM 19.30: Ploščo. — 20.45: Pester program. — 21.30: Simfoničen koncert DULMI Krema za odstranjevanje Skladišče za Jugoslavijoi Jugofarmacija d. d., Zagreb, Jukičeva ul. 12 kozmetični oddelek DR. ALBERSHEIM, FRANKFURT/M.-PARIS-LONDON f Zapustila nas je za vedno naša ljubljena mama, gospa Jerica Cimperman včeraj dne 15. avgusta ob 19., prevldena s tolažili sv. vere. Pogreb se bo vršil v petek dne 17. avgusta 1934 ob 4. popoldne iz hifie žalosti, Tržaška cesta št. 5, na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 16. avgusta 1934. 7629 Žalujoče rodbine: CIMPERMAN, JAPELJ Urejuje Davorin fi&vljen. Izdaja «a kojutorcij »Jutra« Adott Ribnika r. Za Narodno tiskarno d. d. kot takaroarja Frano Jeseršek. Za Inaeratrt drf Je odgovoren Aloia Novak Vsi « Ltubii»nt