nflRODM GOSPODAR
GLASILO ZADRUŽOE ZUEZE V LJUBLJAfll.
Člani „Zadružne zveze" dobivajo list brezplačno. — Cena listu za nečlane po štiri krone na leto, za pol leta dve kroni, za četrt leta eno krono; za člane zvezinih zadrug po tri krone na leto. — Poaa-mezne številke 20 vin.
J
▻ec:
3*C
:: Telefon šteu. ZIB. ::
C. kr. poštne hran. št. 64.846 Kr. ogrske „ „ „ 15.649
*««<»• e/A
Izhaja 10. in 25. vsakega meseca. — Sklep urejevanja 5. in 20. vsakega meseca. — Rokopisi se ne vračajo. — Cena inseratom po 30 vinarjev od enostopue petit-vrste, za večkratno inseraejjo po dogovoru.
3E<

Vsebina:	Hrvatske kmetske zadruge. Občni zbori.
Hrvatske kmetske zadruge.
O hrvatski zadružni organizaciji smo bili doslej pri nas premalo poučeni. Pred kratkim pa je izšla zanimiva brošura „Hrvatske seljačke zadruge" od Vladimira Steiner, ki na kratko popisuje njih razvitek in delovanje in izpopolnjuje občutno vrzel v hrvatski zadružni literaturi. Po tem delu smo povzeli naslednje podatke o hrvatski zadružni organizaciji v banovini.
Prve hrvatske kmetske zadruge, okoli 10 po številu, so bile osnovane brez kake centralizacije. Stale so v tinancijelni zvezi s Prvo hrvatsko štedionico v Zagrebu. V prvem početku je bilo njihovo delovanje omejeno le na kreditne posle in brez posebnega upliva na narodno-gospodarsko življenje in zlasti na življenje malega posestnika. Te zadruge niso imele prave življenske sile, ker je vsaka delovala sama za se in brez kakega vodstva, ker se omenjeni zavod za zadruge ni brigal več kakor je bilo potrebno za varnost kreditov.
Ker zadruge nisq, med narodom delovale tako kakor je potrebno, odločili so se rodoljubi na prvem hrvatske m katoliškem shodu leta 1900, osnovati Hrvatsko poljedelsko banko, ki naj bi pospeševala interese hrvatskoga naroda in bi zlasti imela prevzeti skrb za zadružništvo. V tem letu je izšla tudi
brošura pod naslovom „Seljačke zadruge", ki obsega razpravo o združevanju po Rajfajzno-vem načinu, pravila za zadruge, tolmač k pravilom in navodilo o ustanovitvi zadruge. Pospeševalni odbor za ustanavljanje rajfajzenskih zadrug poživlja v tej brošuri župnike, da zbirajo župljane v zadrugah in se obrača do inteligence, naj pomaga pri tem delu. Milan pl. Kiepach pa je napisal „poslovnik za hrvatske seljačke zadruge" po katerem sc je začelo poslovati.
Kakor je težak vsak začetek, tako so tudi ustanovitelji rajfaj zenskih zadrug imeli velike borbe, dokler so v narodu našli razumevanja in dovoljno število inteligence, ki jim je pomagala. Snovatelji teh zadrug so morali prehoditi vse one faze razvitka zadružništva, kakor so jih morali napraviti drugi narodi. Tudi na Hrvatskem ni šlo, da bi že na podlagi dobljenih izkustev vzdignili kmetske zadruge, kakor bi se bilo morda utegnilo pričakovati. Razlogov za to je več, a vsi ležijo v naravi hrvatskoga narodno-gospodarskega razvitka vobče in gospodarskega položaja posebej.
Hrvatska poljedelska banka, ki je započela delovati 1. julija 1902, se je začela najprej baviti z regulacijo kredita. Kreditne razmere, ki na Hrvatskem še dandanes niso povoljne, so bile tedaj naravnost žalostne.
Takoj drugo leto se je pokazal v onih krajih, kjer so bile zadruge, njihov dobrodejni upliv in znižanje obrestne mere. Potrebni kredit je mogla banka zadrugam podeljevati še dosti po ceni, a obenem so naraščale hranilne vloge. Tako se je že takoj prvega leta podelilo kredita II/2 milijona kron, drugega pa že blizu 5 milijonov kron.
Dočim je delo banke v početku zadevalo samo kreditne posle, razvilo se je v teku let v širše gospodarsko delo. Banka je namestila gospodarske strokovnjake, ki so ji pomagali pri njenem prizadevanju, dvigniti malega posestnika na temelju zadružnih načel. Tako je ugled banke vedno bolj ras tel, rasti o ya je tudi število zadrug.
Razvoj poedinih zadrug ni bil povsod enak, ker je odvisen od sposobnosti vodstva. Nekatere so lepo napredovale, dočim so druge zaostale. Nekatere so ostale samo pri podeljevanju denarnega kredita, druge so poleg tega nabavljale članom različne gospodarske potrebščine, tretje zopet so prodajale kmetijske pridelke svojih članov. Kmetijske zadruge so se torej razvijale vsestransko in tako so nastale mnoge nesorazmernosti. Poljedelska banka kot centrala ni več mogla uspešno voditi zadružnega dela na onem temelju, na katerem ga je bila začela, pa se je odločila za reformo kmetijskih zadrug pod svojim okriljem.
Tako so začeli kmetijske zadruge organizirati v posamezne skupine napram svojemu področju, dočim se je leta 1910 osnovala „Središnja sveza hrvatskih seljačkih zadruga" s sedežem v Zagrebu in sicer kot organ Hrvatske poljedelske banke. Osrednja Zveza ima namen zastopati celokupno hrvatsko kmetijsko zadružno organizacijo in braniti njene interese, skrbeti, da se vodi v pravem duhu in navajati zadruge na občeprosvetno in gospodarsko pridobitno delo. Dalje ima Zveza namen Hrvatski poljedelski banki kot centrali staviti nasvete in predloge v zadružnih vprašanjih.
V	osrednji zvezi včlanjene zadruge se dele na štiri skupine po gospodarski sorodnosti dotičnih krajev. Sedaj je ta organizacija (od leta 1910 naprej) provedena tako, da zadruge dveh županij sestavljajo po eno skupino.
V	prvi skupini so zadruge iz zagrebške in varaždinske županije, v drugi skupini zadruge iz ličko-krbavske in modruško-riječke županije, tretjo skupino tvorijo zadruge iz županije bjelovarsko-križevačke in požeške, v četrti skupini pa nahajamo zadruge iz županije virovitičke in sremske. V mnogih slučajih pa se pri sestavljanju skupin ni držalo županijskih mej, ampak se je pazilo bolj na to, da se v eno skupino uvrste bolj take zadruge, katere so po svojem gospodarskem položaju in po gospodarskih razmerah kar najbolj med seboj enake ali podobne.
Vsaka skupina ima svoj upravni odbor, v katerega volijo člane same zadruge dotične skupine. Ta odbor ima važno nalogo in samostojen delokrog. Skrbeti mora za splošne interese svoje skupine in vsako leto sklicati zbor, na katerem morejo zadruge obravnavati svoje želje. Dosedaj se je ta uredba, pri kateri sta odlično sodelovala znana strokovnjaka gospoda Artur Machuik in Josip Cvetko, še dosti dobro obnesla. Se boljše pa bi mogle posamezne skupine delovati, ako bi jim bil prideljen poseben nadzornik (revizor), ki bi imel priliko neprestano proučevati razmere svoje skupine in bi bil v čim najožjem osebnem stiku s posameznimi zadrugami.
V	obče so hrvatske kmetijske zadruge Rajfajznovega ustroja urejene tako kakor drugod. Določila glede članstva se n. pr. skoro popolnoma strinjajo z določili, kakršna nahajamo pri naših rajfajznovkah. Pač pa se razlikujejo od večine naših rajfajznovk v tem, da imajo širše področje. Poleg dovoljevanja posojil in sprejemanja hranilnih vlog se ba-vijo tudi s tem, da na skupni račun nabavljajo stroje, orodje in druge gospodarske, predmete in jih prepuščajo članom na uporabo
proti primerni odškodnini; posredujejo za svoje člane nabavo gospodarskih potrebščin in prodajo njihovih proizvodov; dalje imajo po pravilih po možnosti skrbeti, da se očuva zemljiška posest v družinah njihovih članov in se briniti za to, da se prepreči' razkosavanje in prodajanje zemljišč pod ceno; zaprečiti vsakojako oderuštvo (z denarjem, blagom, zemljiščem itd.); odstranjevati slabe navade; širiti gospodarske nauke z obdržavanjem poučnih predavanj in širjenjem važnih izkustev kakor tudi s posveti glede gospodarskih razmer za izboljšanje odnošajev svojih članov. Tudi se slednjič označuje kot namen kmetijskih zadrug, da si člani z njihovo pomočjo kupujejo zemljišča; toda samo v slučaju, ako bi ne bilo mogoče tega direktno proizvesti, sme zadruga kupovati zemljišča in jih prodati svojim članom. S kakimi drugimi posli, osobito s špekulacijami se zadruge ne smejo baviti.
Ravnateljstvo (načelstvo) in nadzorni odbor opravlja svoje posle brezplačno, edino b 1 a g a j n i k dobiva nagrado.
Iz naslednjih podatkov se vidi, kako so se zadruge v posameznih letih širile in kako
je rastlo število njihovih članov.		
Leta	Število zadrug	Število članov
1901	16	—
1902	49	9.500
1903	127	20.000
1904	174	28.443
1905	1 90	30.750
1 906	214	33.329
1907	214	34.090
1908	214	34.196
1909	225	34.350
1910	238	36.898
1911	243	37.901
1912	252	37.777
1913	264	38.215
1914	286	39.381
1915	284	—
Število	članov je v	zadnjih letih uč-
koliko nazadovalo, oziroma		ni veliko napre-
dovalu, to pa	zato, ker se ji	3 začelo z nemar-
nimi člani strožje postopati. Toda s tem se je povzdignila kvalitativna vrednost zadrug. Pripomniti je tudi, da centrala zadrugam odsvetuje, imeti preveč članov, kvečjemu kakih 150, kar bolj odgovarja duhu rajfajznovk.
O številu pismenih in nepismenih članov je bila leta 1910 izdana štatistika, po kateri je bilo vseh članov 36.898 in je bilo od teh
24.218 pismenih . Gb'GO/o.
22.680 nepismenih = Sd'dO/o.
Iz teh številk se jasno vidi, s kolikimi težavami sc ima boriti hrvatsko zadružništvo.
Podatki o poklicu zadrugarjev nam nudijo sledečo sliko. Med člani je bilo 1. 1912:
kmetov		. 35.657 t. j.	94‘39°/0
obrtnikov ....	.	1.105	„	2-92%
trgovcev 		.	219	„	-■580/o
učiteljev		.	192	„	-■51%
duhovnikov . . .	.	179	„	-•470/0
drugih poklicev .	.	425	„	1-130/0
Posojila in odplačevanje posojil. Posojilo more dobiti samo tisti, ki je član in sicer največ do 600 K. Občni zbor zadruge lahko določi še nižjo vsoto. S privoljenjem centrale pa more upravni in nadzorni odbor dovoliti kredit najvišje do 1500 K. Obresti za posojila smejo biti — kakor pri nas — kvečjemu ll/2% višje kakor obresti, ki jih zadruga plačuje vlagateljem.
Posojila se morajo odplačevati v posameznih obrokih: trimesečnih ali polletnih, kakor se pač vnaprej dogovori z dolžnikom, kar mora biti v zadolžnici točno označeno. Vendar pa more dolžnik bodisi deloma bodisi celotno plačati dolg tudi preje. Ako dolžnik ne bi mogel plačati dogovorjenega obroka v določenem roku, more se mu plačilo podaljšati, vendar samo tedaj, ako je take usluge vreden in ako verjetno dokaže, da brez svoje krivde ni mogel pravočasno plačati in ako posojilo ni v nevarnosti.
Zadruga more zahtevati povračilo celega posojila pred dospelostjo dogovorjenih rokov:
ako bi upniki odpovedali zadrugi mnogo vlog ali izposojil, ako bi dolžnik ali njegov porok vsled nezgode ali lastne krivde prišla v neprilike in bi terjatvi zadruge pretila nevarnost, ako bi dolžnik posojila ne uporabil za namen, v katerega mu je bil dovoljen.
Člani načelstva morejo dobiti posojilo samo tedaj, ako tako sklene načelstvo soglasno in pristane na to tudi nadzorstvo, ki mora popreje odobriti tudi taka posojila, pri katerih so odborniki ali blagajnik udeleženi kot poroki.
Za škodo, ki bi* zadrugi nastala vsled neizpolnjevanja teh določb, odgovorni so člani načelstva solidarno in jo morajo pokriti iz svojega.
V nujnih slučajih, n. pr. ob smrti v družini ali ob kaki drugi hitri potrebi sme predsednik dogovorno z blagajnikom dovoliti posojilo do 50 kron za čas kvečjemu šestih mesecev in "proti podpisu običajne zadolžnice in oskrbitvi potrebnega jamstva. Taka posojila mora naknadno odobriti načelstvo.
Posojila, ki so jih dobili člani od svojih zadrug, so hitro rastla. Stanje posojil je razvidno iz sledeče tabele, ki kaže tudi, koliko se je posameznega leta posojil vrnilo:
Leta	Posojila	Odplačilo posojil
1902	1,579.981 K	—
1903	3,695.000 „	—
1904	7,279.938 „	—
1905	8,205.635 „	967.049 K
1906	8,954.266 „	1,289.397 „
1907	9,205.195 „	1,525.772 „
1908	8,865.670 „	1,429.945 „
1909	10,930.176 „	1,271.139 „
1910	10,349.854 „	1,489.941 „
1911	11,380.902 „	1,455.847 „
1912	11,546.318 „	1,679.298 „
1913	11,437.610 „	1,472.839 „
1914	11,888.057 „	1,461.271 „
Odplačila na posojila		so torej povprečno
pri vsaki zadrugi znašala v posameznih letih:
1909	1 l'500/o	1912	12-680/0
1910	14-390/0	1913	12-950/0
1911	12-780/0	1914	12-290/0
Poraba posojil. Zelo zanimivi so podatki, v kak namen prosijo zadružniki posojila. Za leto 1910 sestavljena statistika izkazuje, da so člani dobili vsega skupaj 40.895 posojil v skupnem znesku 10,349.854, od katere vsoto je bilo porabljenih:
za nabavo hrane	306.958	K	t. j.	3-090/0
„ nabavo krme	266.289	n	v	2-590/0
„ nabavo delovne živine. . .	811.226	n	n	7-830/o
„ nabavo ple-mene živine .	330.764		T)	3-200/0
„ nabavo gospodarskih strojev ....	192.838	n	n	l-860/0
„ izboljšanje vinogradov in Sadovnikov .	1 08.136	n	D	1'040/0
„ nabavo zemlje	3,505.404	n	?>	33-7 70/o
„ zgradbo in popravo hiš . .	1,007.422	n	n	9-730/0
„ odplačilo starih dolgov . .	3,107.219	T)	r>	30-020/j
„ razne gospodarske svrhe	713.598	n	rt	6-8 90/o
skupaj	10,349.854	K	rt	100-—0/0
Iz teh podatkov se vidi, da je ena tretjina posojil bila porabljena za nakup zemljišč (ob priliki parcelacij bankinih posestev), ena tretjina pa se je porabila za plačilo starih dolgov.	,
Kakor smo že poprej omenili, so posamezna posojila povprečno jako majhna. Leta
1910	je	bilo	0(1	40.850	posojil	v znesku
do	K	100			10.850	posojil
od	n	101	do	300	17.897	n
n	n	301	rt	400	5.408	n
»	v	401	rt	600	4.329	v
n	n	601	n	700	1.254	v
n	rt	701	rt	800	338	71
rt	rt	801	rt	900	216	71
rt	rt	901	ti	1000	240	71
•n	rt	1001	71	2000	363	71
Obrestna mera, po kateri je Hrvatska poljedelska banka podeljevala kredite včlanjenim zadrugam, se ravna pač po stanju na denarnem trgu. Od leta 1902 do leta 1907 je znašala 51/2% pribivši l0/0 od provizije. Leta 1907 je banka obrestno mero zvišala na (JO/o in drugič na	v	drugi polovici
leta 1908 in v letih 1909, 1910, 1911 in 1912 je znašala G0/0, v letu 1913 (balkanska vojna) nekaj mesecev 70/0, ozir. G1 /2%, v letu 1914 je bila v prvi polovici obrestna mera dvakrat znižana in je prišla zopet na 5V2*Vo) ,ie Pa °G izbruhu vojske poskočila na 61/20/o in teden dni kasneje celo na 7°/o, pri čemer jo ostalo potem tudi vse leto 1915.
Hranilne vloge sc sprejemajo samo od zadružnikov na vložne knjižice. Vloge pri vseh zadrugah skupaj so naraščale takole:
Leta ~	stanje vlog
1902	30.451 K
1903	170.000 „
1904	818.298 „
1905	1,198.6G9 „
I90G	1,629.883 „
1907	2,236.053 „
1908	2,155.950 „
1909	2,687.984 „
1910	3,225.167 „
1911	3,834.514 „
1912	3,804.259 „
1913	3,888.508 „
1914	4,169.892 „
Rezervni	i n g 0 s p 0 d a r s ki z a k 1 a d i.
Poleg rezervnih zakladov imajo hrvatske zadruge vpeljane t. zv. gospodarske zaklade, ki služijo za pospeševanje; gospodarskega, napredka, osobito za v ta namen, da se iz njihovih sredstev nabavljajo gospodarski stroji, ki se potem posojajo zadružnikom, ali da se nabavljajo poučne knjige, se dajejo podpore za obi§k šol, se za poskušnjo nabavljajo semena i. t. d.
Zneski rezervnih in gospodarskih zakladov morajo biti naloženi pri Poljedelski banki ali v vrednostnih papirjih ali v nepremičninah.
('isti dobiček se ne sme deliti med zadružnike, ampak pripade rezervi, oziroma gospodarskemu zakladu, vendar se mora rezervi nakazati najmanj polovica čistega dobička.
Rezervni in gospodarski zakladi so leta 1914 znašali pri vseh zadrugah 755.5G7 kron.
Zadružni deleži znašajo po 10 kron, ki sc lahko vplačujejo v mesečnih obrokih po 2 kroni. Deleži, ki se ne obrestujejo, so koncem leta 1914 znašali pri vseh zadtugah 424.597 kron.
Dolg centrali. Zadruge imajo pri Hrvatski poljedelski banki določen kredit, kateri po izvestjih banke ni bil nikoli popolnoma izčrpan. Koncem leta 1914 je znašal dolg zadrug pri banki na menice 8,104.910 kron in v izrednem tekočem računu (proti vknjižbi) 314.451 kron, skupaj torej 8,419.3G1 kron.
C od o k u p n i de n a mi p r o m e t hrvatskih kmetijskih zadrug je znašal leta:
1905	25,131.078	K
1 906	32,414.660	n
1907	33,036.714	T)
1908	32,592.830	n
1909	32,821.815	n
1910	35,456.304	T)
1911	38,624.175	T)
1912	42,461.948	JJ
1913	41,017.133	n
1914	41,924.234	n'
Upravni stroški so z ozirom na promet znašali VGO/g, v primeri z zgoraj navc-denemi vsotami torej malo, vendar so še previsoki in zato se centrala trudi, da se upravni stroški znižajo, kar se jej je deloma že posrečilo.
Iz teh informativnih podatkov se vidi, da hrvatsko kmetijsko zadružništvo napreduje, počasi sicer, toda stanovitno. Upati se torej sme, da bo zadružna organizacija hrvatskemu kmetu prinesla še mnogo dobrega. Ob zaključku želimo bratski hrvatski zadružni organizaciji kar -najlepši procvit v dobrobit hrvatskega seljaka.
Vabilo na redni občni zbor
Hranilnice in posojilnice v Gorjah,
registrovane zadruge z neomejeno zavezo,
ki se bo vršil dne 16. aprila 1916 ob 3. uri popoldne v dvorani zadružnega doma.
Dnevni red:
1.	Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru.
2.	Poročilo načelstva.
3.	Poročilo nadzorstva.
4.	Odobritev računskega zaključka za 1. 1915.
5.	Volitev načelstva.
6.	Volitev nadzorstva.
7.	Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure pozneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na udeležbo članov.	Načelstvo.
Vabilo na redni občni zbor
Hranilnice in posojilnice pri Sv. Petru niže Maribora,
registrovane zadruge z neomejeno zavezo,,
ki se bo vršil dne 16. aprila 1916 po večernicah v posojilničnih prostorih.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
2.	Odobritev računskega zaključka za leto 1915.
3.	Volitev načelstva.
4.	Volitev nadzorstva.
5.	Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov.
Vabilo na V1V. redni občni zbor
Hranilnice in posojilnice za blejski kot na Hiedti,
registrovane zadruge z neomejeno zavezo,
ki se vrši v nedeljo, dne 9. aprila 1916 ob 3. uri popoldne v prostorih stare šole na Bledu.
Dnevni red:
1.	Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru.
2.	Poročilo načelstva.
3.	Poročilo nadzorstva.
4.	Odobritev računskega zaključka za 1 1915.
5.	Volitev načelstva.
6.	Volitev nadzorstva.
7.	Slučajnosti.
Ako ob 3. uri občni zbor ni sklepčen, vrši se ob pol 4. uri drug občni zbor na istem mestu in z istim dnevnim redom, ki sklepa veljavno brez ozira na število udeležencev.	Načelstvo.
Vabilo na redni občni zbor
Si tarsko in žimarske zadruge v Stražišču,
registrovane zadruge z omejeno zavezo,
ki se bo vršil dne 30. aprila 1916 ob 3. uri popoldne v prostorih zadruge.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
2.	Odobritev računskega zaključka za 1. 1915.
3.	Volitev načelstva.
4.	Volitev nadzorstva.
5.	Slučajnosti.
Vabilo na redni občni zbor
Hranilnico in posojilnice v Motniku,
registrovane zadruge z neomejeno zavezo,
ki se vrši dne 30. aprila 1916 ob 3. uri popoldne v župnišču v posojilnični pisarni.
Dnevni red:
1.	Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru.
2.	Poročilo načelstva.
3.	Odobritev računskega zaključka za I. 1915.
4 Volitev načelstva.
5. Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ne bil sklepčen, vrši se pol ure pozneje na istem mestu in z istim dnevnim redom drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih članov.	Odbor.
Vabilo na redni občni zbor
Kmečke hranilnice in posojilnice v Pišccah,
registrovane zadruge z neomejeno zavezo,
ki se vrši na Velikonočni ponedeljek, dne 24. aprila 1916 ob 9. uri dopoldne v lastni uradni pisarni.
Dnevni red:
1.	Čitanje zapisnika o zadnjem občnem zboru.
2.	Poročilo načelstva.
3.	Odobritev računskega zaključka za 1 1915.
4.	Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure pozneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov.
Vabilo na redni občni zbor
Kmetijskega društva v Šenčurju,
registrovane zadruge z omejeno zavezo,
ki se bo vršil dne 30. aprila 1916 ob 3. uri popoldne v župnišču.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
2.	Odobritev računskega zaključka za leto 1914.
3.	Volitev načelstva.
4.	Volitev nadzorstva.
5.	Sprememba pravil.
6.	Slučajnosti.
Vabilo na redni občni zbor
Kmečke hranilnice in posojilnice v Framu,
registrovane zadruge z neomejeno zavezo,
ki se bo vršil dne 16. aprila 1916 ob 3. uri popoldne v prostorih izobraževalnega društva.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
2.	Odobritev računskega zaključka za leto 1915.
3.	Volitev načelstva.
4.	Volitev nadzorstva.
5.	Poročilo o izvršeni reviziji.
6.	Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, se vrši čez pol ure drug občni zbor, ki bo sklepal ne glede na število navzočih članov.
K polnoštevilni udeležbi vabi
načelstvo.
Vabilo na redni občni zbor
Hranilnice in posojilnice v Studencih pri Mariboru,
registrovane zadruge z neomejeno zavezo,
ki se vrši v soboto, dne 15. aprila 1916 ob 6. uri zvečer v uradnih prostorih.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
2.	Odobritev računskega zaključka za 1. 1915.
3.	Volitev načelstva.
4.	Volitev nadzorstva.
5.	Poročilo o izvršeni reviziji.
6.	Slučajnosti.
Ako bi ob navedenem času občni zbor ne bil sklepčen, se vrši čez pol ure drug občni zbor, ki bo sklepal ob vsakršnem številu zadružnikov.
K polnoštevilni udeležbi vabi
načelstvo.
Vabilo na redni občni zbor
Posojilnice in hranilnice v Poljanah nad Škofjo Loko,
registrovane zadruge z neomejeno zavezo,
ki se bo vršil dne 30. aprila 1916 ob 3. uri popoldne v pisarniških prostorih.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
2.	Odobritev računskega zaključka za leto 1915.
3.	Volitev načelstva.
4.	Volitev nadzorstva.
5.	Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen vrši se pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih članov.
Vabilo na redni občni zbor
Kmetijskega društva za občino Stara Loka, v Vi mažah,
registrovane zadruge z omejenim poroštvom,
ki se bo vršil dne 30 aprila 1916 ob 4. uri popoldne v kaplaniji v Stari Loki.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Odobrenje računskega zaključka za 1. 1915.
4.	Volitev načelstva.
5.	Volitev nadzorstva.
6.	Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov.
Vabilo na redni občni zbor
Hranilnice in posojilnice v Št. Lambcrtu,
registrovane zadruge z neomejeno zavezo,
ki se bo vršil dne 30. aprila 1916 ob 3. uri popoldne v župnišču.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
2.	Odobrenje računskega zaključka za 1 1915.
3.	Volitev načelstva.
4.	Volitev nadzorstva.
5.	Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se čez pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov.
Vabilo na redni občni zbor
Hranilnice in posojilnice v Slovciijcingradcu,
registrovane zadruge z neomejeno zavezo,
ki se bo vršil dne 7. maja 1916 ob 3. uri popoldne v veliki dvorani Narodnega doma.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
2.	Potrjenje računskega zaključka za 1. 1915.
3.	Volitev načelstva.
4.	Volitev nadzorstva.
5.	Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure pozneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drugi občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število članov.
Vabilo na redni občni zbor
Hranilnice in posojilnice na Mirni.
registrovane zadruge z neomejeno zavezo,
ki se bo vršil dne 9 aprila 1916 ob 3. uri popoldne v društvu na Mirni.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
2.	Poročilo o zadnji reviziji.
3.	Volitev 2 članov načelstva.
4.	Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov.
Vabilo na redni občni zbor
Posojilnega in hranilnega društva pri Sv. Emi,
registrovane zadruge z neomejeno zavezo,
ki se bo vršil v nedeljo, dne 16. aprila 1916 ob 4. uri v posojilničnih prostorih.
Dnevni red:
1.	Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru.
2.	Poročilo načelstva.
3.	Poročilo nadzorstva.
4.	Odobrenje računskega zaključka za leto 1915.
5.	Volitev načelstva.
6.	Volitev nadzorstva.
7.	Sprememba pravil.
8.	Slučajnosti.
Načelstvo.
Vabilo na redni občni zbor
Živinorejske in konjerejske zadruge v Gorjah,
registrovane zadruge z omejeno zavezo, ki se bo vršil v nedeljo, dne 9. aprila ob 3. uri popoldne v dvorani.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelnika.
2.	Poročilo o računih za 1. 1915 ter njih odobritev.
3.	Volitev odbora.
4.	Določitev paše in plačila.
5.	Slučajnosti.
K obilni udeležbi vabi	odbor.
Ako bi ta občni zbor ne bil sklepčen, vrši se čez pol ure pozneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število članov.
Vabilo na redni občni zbor
Hranilnice in posojilnice v Možici,
registrovane zadruge z neomejeno zavezo,
ki se bo vršil dne 25. aprila 1916 ob 10. uri dopoldne pri Žagmojstru.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Odobrenje računskega zaključka za 1. 1915.
3.	Volitev načelstva.
4.	Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ob tem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov.
Vabilo na redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Št. Janžu na Dravskem polju pri Ptuju.
registrovane zadruge z neomejenim poroštvom,
ki se bo vršil dne 16. apiila 1916 ob 3. uri popoldne v uradnih prostorih.
Dnevni red:
1.	Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru.
2.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
3.	Odobritev računskega zaključka za leto 1915.
4.	Slučajnosti.
K obilni udeležbi vabi
odbor.
Vabilo na Vlil. redni občni zbor
Kmečke hranilnice in posojilnice v Št. Jurjii oh Taboru,
registrovane zadruge z neomejeno zavezo,
ki se bo vršil v nedeljo, dne 16. aprila 1916 ob 3. uri popoldne v uradnih prostorih.
Dnevni red:
1.	Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru.
2.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
3.	Odobritev računskega zaključka za leto 1915.
4.	Slučajnosti.
K obilni udeležbi članov vabi uljudno
odbor.
Vabilo na redni občni zbor
Gospodarskega društva v Trnovem,
registrovane zadruge z omejeno zavezo,
ki se bo vršil dne 14. maja 1916 ob 4. uri popoldne v društvenih prostorih Trnovo 115.
Dnevni red:
1.	Čitanje zapisnika o zadnjem občnem zboru.
2.	Poročilo načelstva.
3.	Poročilo nadzorstva.
4.	Odobritev računskega zaključka za leto 1914 in leto 1915.
5.	Volitev načelstva.
6.	Volitev nadzorstva.
7.	Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure pozneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drugi občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih članov.
Izdajntelj: Zadružna zveza v Ljubljani. — Odgovorni urednik: Anton Kralj, uradni tajnik „Zadružne zveze66.
Tisck Zadružne tiskarne, reg. zad. z oni. zav. v Ljubljani.