I I I ISSN 0351-64 :MHI r J? NIK Vi VESTMK Vis: VBl 7 Za Frančka in Pepeka... Za otroke pri rejnikih dobro poskrbljeno O O 'O Sl PvramidiA s tpistbti fpteddfaiec B mobitel MiaiuiiJiCk td.S * 'O Cl I Ij NIK CREDITANSTALT Sanka uspeSnih______ M. Sobota, Lendavska 11, tek; 21780 Pacifik, « 0609 619 BAZENI weh J Murska Soboto, 18, moja 1995, leto KtVII, st. 20, ceno 150 SIT [jg VREME Po dažovnam pathu la bo Trame ob koncu tedna Izboljulo. Vestnikov koledar 18. maj, Četrtek, Srečko 19. maj, petek, Peter 20. maj, sobota, Pok 21. maj, nedelja, Valens 22, maj, ponedeljek, Milan 23. maj, torek, Dezider 24. maj, sreda, Marjanca Pregovor Hladen majnik ii da slame dosti in tudi sena. Banka spoštuje kapitalizem, podjetia pa se obnašajo, kot da so v socializmu. V Pomurskih mlekarnah je kozi in volku končno uspelo priti prek potoka mleka. Slatinski vrelec pred Slatinskim domom ^dencih je bil tokrat usoden za mlado življenje. 'Si s Ti na vrhu tam v Ljubljani so kat Babilonci. Nobena šiba ni udarila, da bi jim zmešala jezike, pa vendar vsak govori svojega. Ta se je spel pokazalo pri zadnjem zapletanju okoli plač. In še poskušajo ne, da bi se razumeli, prej vleče vsak na svojo stran. Vlada, delodajalci in sindikat so se mesece trudili in nešteto- . krat sedli za pogajalsko mizo, da so potem končno našli stično točko okrog najnrije plače, vzeli nalivnike ter podpisali socialni sporazum. Še preden se je črnilo posušilo, je njegov pomen najprej razvrednotil lobi upokojencev, saj je zakon o plačah ali usklajevanje pokojnin, ki bi delile usodo višanja plač zaposlenih, postavil na hladno. .Socialni sporazum, s tem pa tudi vsi trije podpisniki, je drugič »doživel dvojko«, ko je odbor za delo, družino in socialne zadeve podprl zakon o plačah, ki ga je napisal Miloš Pavlica. To, da so njegovemu predlogu za- ob vezne otroke, lahko povejo, da so izračuni povsem blizu tem, da so bili aprilski življenjski stroški tričlanske delavske družine nekaj čez osemdeset tisočakov in štiričlanske nekaj manj kot dvaindevetdeset tisočakov neto. Zato je tudi petdeset tisoč za najnižjo plačo daleč pod pragom dostajriega preiivetja. Toda, ne bo- । dimo naivni' Plače nam poslanci, pa čeprav ; bodo uzakonili še tako ugodno najnižjo plačo, ne bodo dajali v kuverto. Plačo zase, pa tudi j zanje, bo treba zaslužiti. Zato ima lahko dvi- I govanje plač z namenom, da se s plačo zadosti ' ali pokrije čim večji del socialne varnosti druŽine, ob vseh neugodnih pogojih poslovanja podjetij negativni učinek. Podjetja v delovno intenzivnih panogah, v tekstilni in usnjarski ' industrij- že opozarjajo, da takega povišanja ne \ bodo prenesla in bodo na kocko postavila število zaposlenih. Nekaj si ob vseh babilon- . ir ,, %S ... F' I l Babilon plač kona dali zeleno luč, pomeni, da so izničili vsa pogajanja o tem, da zaposleni za svoje delo ne bi mogel dobiti manj kot petinštiridesel tisoč tolarjev bruto plače. Sicer pa smo že pisati o tem, da imamo v državi več držav in vsaka igra na svoj inštrument, fn poslanci so pokazali, da so država v državi. Najbolje pa gode tista, ki ima napete politične strune ter z njimi brenka tako, kot godi volivcem. Odbor za delo, družino in socialne zadeve je torej podpri predlog, da najnižja bruto plača ne bi smela biti nižja od petdeset tisočakov, toda tisto naj višjo so Že razpotegnili s predlaganih šeststo kar na devetsto tisočakov. (Ker predlog zakona poslanca Pavlice zajema tudi poslanske plače, bo potem teh devetsto tisočakov dovolj za poslance? Kakšno držo bodo zavzeli pri vprašanju njihovih plač?) Imajo prav, ko pravijo, da s petdesetimi tisočaki dra- ; iina ne more preživeti. Kar vsi, ki kupujejo ;^s. 5 v trgovini, plačujejo položnice in imajo Jolo- ških ravnanjih vendar moramo povedati. Že doslej je plača zaposlenih predvsem v nižjih plačilnih razredih pokrivala samo del socialne varnosti, kajti popoldne skoraj vsakdo še nekaj dela in si ustvarja dodatni zaslužek. Četudi je to prodajanje čistil po domovih ali predstavljanje posode. Preživeti je treba, kajti s tridesetimi tisočaki se že dolgo ne da več. To, da skoraj vsak ob svojem rednem delu počne Še nekaj, vedo tudi ti, ki so podpisali socialni sporazum in določiti najnižjo plačo 45 tisočakov. Država namreč pri sivi ekonomiji močno zatiska oči. Tisti, ki pa te možnosti nimajo ali se je zaradi bolezni ali druge prikrajšanosti ne morejo lotevati, so res ogroženi. Tu pa je še druga varovalka: socialni dodatki ali socialne pomoči družini. Ti so r* nekaterih primerih tako visoki, da so celo destimulativni za redno zaposlitev na slabše plačanih delovnih mestih. MAJDA HORVAT ) lepoti vodijo v t j I * r I ^CIJSKA PRODAJA ^KOČEGA^ETERGENTA za ročno pomivanje posode I I J; r X I I po 212,20 tolarja ^31. MAJA! ^“sebno “godne “ene ■““elkov Kakor hitro je državni zbor opazil, da je občinski aparat pod streho, je začel z dograjevanjem državnega aJft Sveteti zakon o SoatM iN 1 ^četsjsn]' I I E flbv MkDP* I r l.t? v»l I 11" OTU IHTI ' NPV ftVAK.\T tH)'/ ORlAVAJi APaKAT / l\ \ A \ * 1 { 2 vRstnik, 18. maja 1jj^ aktualno okoli nas PO SLOVENIJI ■ LJUBLJANA - V glavnem mestu Slovenije so se v soboto in nedeljo zvrstile glavne državne slovesnosti ob koncu druge svetovne vojne. Na slovesni akademiji v Cankarjevem domu je govoril predsednik države Milan Kučan, na slavnostni seji državnega zbora pa njegov predsednik Jožef Školč. Poleg večine poslancev in celotnega državnega vrha je bil navzoč tudi diplomat sko-konzulami zbor. Zatem je bila na Trgu republike pred parlamentom še državna slovesnost s postavitvijo enot slovenske vojske ter predstavnikov veteranskih organizacij zavezniških armad. Predsednik slovenske vlade dr. Janez Drnovšek je v krajšem nagovoru na sklepni prireditvi dejal, da je dan zmage nad nacifa-Sizmom v zavesti svobodnega sveta civilizacijski mejnik, vreden spoštljivega spomina in razmisleka. POLJANA - Več tisoč ljudi sc je zbralo na prizorišču zadnjih bojev 2. svetovne vojne. LJUBLJANA - Poslanci državnega zbora so po številnih zapletih in preložitvah le sprejeli zakon o igrah na srečo, ki je bd v tretji obravnavi že na januarski seji. Končali so tudi obravnavo poročil o jedrski varnosti in sprejeli dopolnitve zakona o matični knjigi, ki omogoča poenostavljen in hiter vpis v knjigo umrlih. ■ LJUBLJANA - Na obisku v Sloveniji je bila državna sekretarka Avstrije, odgovorna za sodelovanje z Evropsko unijo, Edereijeva. Predavala je na okrogli mizi o problemih in postopkih vključevanja v Evropsko unijo. Kanada - zlata dežela za mimo življenje vojnih zločincev Čeprav jih ne morejo obsoditi zaradi starosti, poskuša uradna Ottawa vračati vojne zločince , POSVETU 'I Uradne oblasti se ne morejo pohvaliti z vračanjem vojnih zločincev, saj jim je do zdaj uspelo vrniti le dva. Sojenja in postopki so zelo dolgotrajni, čeprav je deloval državni organ s 40 člani - odvetniki mednarodnega prava, zgodovinarji in detektivi z letnim proračunom 2,4 milijona dolarjev. Sedaj so oblasti v Ottawi skrčile ta oddelek na 19 članov. Država očitno nehote pomaga pri neodkrivaaju vojnih zločincev, Letni proračun se je skrčil na borih 755.000 dolarjev. ■ SRINAGAR - Indijske enote so streljale na islamsko svetišče v Kašmirju. Pri tem so ubile več kot 35 pripadnikov muslimanske gverilske vojske, ki se borijo za neodvisnost Kašmirja. ■ PHNOM SAMPEU - Spopadom med Rdečimi Khmeri in vladnimi silami v Kambodži ni videti konca. Pred dnevi so uporniške sile osvojile oporišče vladne vojske v kraju Treng in pred vojno vihro je spet bežalo na tisoče vaščanov. ■ ATENE - Grčija bo še naprej vztrajala pri vetu na sprejem Makedonije v Organizacijo za evrospko varnost in sodelovanje, dokler ta država ne bo spremenila nekaterih delov svoje ustave, je po obisku na Madžarskem izjavil grški zunanji minister Karolos Papuljas. ■ BONN - V nemško-poljskih odnosih je po besedah podpredsednice bundestaga Antje Vollmer zadnje čase zavladala povsem nova dinamika in vse kaže, da bosta državi po! stoletja po koncu vojne »uredili zgodovino« ter našli skupno pot k spravi. ■ JOHANNESBURG - V nesreči v rudniku zlata Vali Reefs blizu Orkneyja, 150 kilometrov zahodno od Johannesburga, je izgubilo življenje več kot sto rudarjev, zvečine sezonskih delavcev. Do nesreče je prišlo, ko je lokomotiva prevrnila kabino dvigala. KIJEV - Ameriški predsednik Bill Clinton je prvič uradno obiskal Ukrajino. S predsednikom Leonidom Kučmo sta podpisala skupno izjavo, ki bo potrdila najnovejše ameriško-ukrajinsko zavezništvo, S tem je Clinton sklenil turnejo po državah nekdanje Sovjetske zveze. ■ HAAG - Pred sodniki mednarodnega sodišča za vojne zločine se je nadaljevalo sojenje proti bosanskemu Srbu Dušanu Tadiču. Obtožen je uboja najmanj trinajstih bosanskih muslimanov, mučenj in posilstev. ■ OKLAHOMA CITY - Ameriško sodstvo je uradno obtožilo še enega osumljenca za bombni atentat na vladno zgradbo. Terry Nichols, 40-letni prijatelj glavnega osumljenca Timothyja MeVeigha, je obtožen sabotaže in uničevanja, pri njem pa so našli navodilo za izdelavo eksploziva, na katerem so bili MeVeighovi prstni odtisi. ■ AKRA - V Gani je bilo v spopadih med privrženci in nasprotniki predsednika Jenyja Rawlingsa ubitih osem ljudi. Do spopada je prišlo, ker je neki moški nosil majico z napisom zveze, ki podpira ganskega predsednika. ■ ISLAMABAD - Pakistan je ostro zavrnil obtožbe indijskih oblasti. ki trdijo, da je Islamabad odgovoren za napad na muslimansko svetišče v Kašmirju, v katerem je izgubilo življenje 26 muslimanskih upornikov. ■ KINSaSA - Guverner zairske prestolnice je ukazal zaprtje meje med Kinšaso in sosednjo pokrajino Bandundu vzhodno od glavnega mesta Zaira, kjer v več krajih že razsaja epidemija vročice ebola, Pomembne osebe iz kanadskega pravosodnega sistema sc sprašujejo, kako to, da je minilo 50 let rajskega življenja za prikrite vojne zločince, sedaj naenkrat pa hočemo to napako popraviti v nekaj letih. Leta 1990, po 6-mesečnein sojenju, je porota spoznala za krivega 77-letnega Im rej a Pinto za vojne zločine, storjene leta 1944 v Madžarski. Pinta je nekdanji policist SS-a in je sodeloval pri pošiljanju 8.600 Židov v koncentracijska taborišča. V zagovoru je Pirh Specialna olimpiada v Ljutomeru V svet zmagovalcev ta povedal, da je samo izpolnjeval ukaze nadrejenih. Do sedaj, torej 5 let po obsodbi, uradni Ottawi Finte še ni uspelo deportirati madžarskim oblastem. Uradna O(tawa je sedaj spremenila taktiko, rajši se posveča primerom z dokazi, kakor da troši denar davkoplačevalcev za lovljenje vojnih zločincev brez dokazov. Obstaja sum, da živi v Kanadi še najmanj 12 vojnih zločincev. Na vlado v Ottawi najmočneje pritiska združenje Židov, ki so po vsej Kanadi zelo dobro organizirani. saj ima naslednje podatke: v Kanadi naj bi živelo še 660 ljudi, osumljenih za vojne zločine, za 20 ljudi imajo razpoložljive dokaze, za 21S oseb pa bi morali priskrbeti dokaze iz matičnih držav, vendar je praktično to zelo težko, saj je večina prič že umrla. Eksperti v Kanadi menijo, daje iskanje in obsojanje vojnih zločincev izguba časa in denarja. Uspešnejše pri odkrivanju vojnih zločincev so oblasti v Wa-shingtonu. Američanom je uspelo od leta 1979 do zdaj obsoditi in izročiti 42 vojnih zločincev, v postopku je 8 oseb in trenutno sadno raziskujejo dejanja 300 oseb, . osumljenih za vojne zločine. Statistični podatki kažejo, da so kanadske oblasti do leta 1985 zbi- izjav za tisk. Iz je slišati, da nekaj vojnih , v vladi ali SO na dela v vladi aii so na vW -h i mestih v državni upravi- __■ J_ 1 pa je, da ne bi bilo mogoče W ’ zavlačevati s postopki sojenja v letih, t’!" zaradi humanosti ne morejo daj pa je že večina v diti in izročiti. Seznam odkritih vojnih cev, ki so bili izročeni ali še ALBERT RAUCA - vnvc»l*‘’ 1983 v Zahodno NemčiJ’-tožen za umor 11.500 Jimosl® Zidov. Umrl nekaj meseesvP’ ALBERT KAVČA - izročitvi, star 75 let. IMRE flNTA leta b-sojen zaradi nasilne depo 8.000 madžarskih tracijska taborišča. 1944 Dn zdai Še ni bil 1944. Do zdaj še m star 77 tet. Sedaj lastruS r« cije v Torontu. MICHAEL PA VLOWSI£I kojeni lesar, leta 1989 osuntii*”^ uboj 400 Židov v ' Kjetski zvezi, sojenje Uiisiie. SečttlP čakajo dokaze iz Rusije star 83 let. STEPHEN n -------- REISTETT^^.' upokojeni avtomehanik, osumljen za deportacijo Zidov v nekdanji Čeikoslov^' sicer leta 1942. Statje»l‘‘„' Id povzroča notranje krvavitve, od desetih bolnikov pa preživi le eden, MOSKVA - Premier Rusije Viktor Cemomirdin, drugi najvpli- B vncjši ruski politik za predseoflikciR Bonson Jelcinom, je na kongresu ustanovil novo stranko Naš dom Rusija, ki jo neuradno imenujejo »Stranko oblasti*. Ker so ga podprli mnogi ugledni politiki in podjetniki, resno računa na zmago na decembrskih volitvah oziroma vsaj s četrtino sedežev v novi dumi, ■ BRUSELJ ’ Na kasacijskem sodišču je preiskovalni sodnik začel zasliševati generalnega sekretaija Nata Willyja Oaesa v zvezi z njegovo morebitno vpletenostjo v nepravilnosti pri nakupu 46 helikopterjev italijanske tovarne Agusta leta 1988, ko je bil belgijski minister za gospodarstvo. ■ PARIZ - Generalni sekretar svetovne organizacije Butros Gali se je sestal s predsednikom skupine za stike in poveljniki mi- rovnih sU v BiH, MJ VESTNIK Izdaja Podjttje za Intormiranje Murska Sobota Časopisni svet: dr. Jože Bedarijak, Štefan Ci-gut. Zlatko Erlih, mag. Dalibor Ceder, Cilka Jakelj, Rajko Stupar, dr. Aleksander Šiftar. UredniStvo: Irma Benko (direktorica in glavna urednica), Janez Votek (odgo-vonu urednik). Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), Bernarda Balažič-Peček, Jani Dominko, Jože Graj, Majda Horvat, Milan JerSc. Feri Maučec. Stefan Smej. Štefan Sobočan (novinaiji), Nataia Juhnov (fotografinja), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija šomen (tehnična urednica). Naslov uredništva In uprave: Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 13. tel. Št: JI 998(naročniška služba), n.c. 31 960, 33 019 (novinaiji Vestnika), Venera (trženje) 33 01 S, it. telefaksa 32 175. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina na H. trimesečje 1995je 1850,00517, polletna na-Točnina je 3.340,00 SIT, za naročnike v tujini 100 DEM lemo. Tekoči račun pri Agenciji RS na PPNI Murska Sobota: 51900-603-30005, devizni račun pri Abanki Ljubljana: 50100-620-00112-5049512. Tisk: Tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana. Na podlagi mnenja Ministrstva na mfonniranje St. I6JIB n dne 30. 1.1992 sc Šteje tednik Vestnik med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne Številke 3, za katere se plačuje petodstotni davek od prometa proizvodov. Otroci in mladostniki delovnega usposabljaiija in varovanci varstveno-deloviiih centrov podravske in pmnur-ske regije vabijo prav vse, da 26. maja pridejo v športnorekreacijski center v Ljutomeru ter spodbujajo pri tekmovanju. Pomerili se bodo v atletiki na drugih Igrah specialne otimpiade. V več športnih igrah, teku, metu žogice, skoku v daljavo, vožnji z vozički, namiznem tenisu In košarki, bo tekmovalo prek tristo zmerno in težje duševno prizadetih otrok in mladostnikov. Na osnovno solo Cvetka Golarja, ki je organizator regionalne specialne olimpiade, so prejeti prijave štiriiigjstih tekmoval-nih ekip in prav vsi udeleženci bodo zmagovalci. Kajti: »Specialna olim-pliska ideja je univeizalna, ne pozna poražencev, pozna samo zmagovalce. Ptidiužiti se specialni oUntpiadi. pomeni, pridružiti se svetu zmagovalcev. Zaradi vsega tega je specialna olimpiada tako čudovita! Daje možnost: osebi z motnjo v duševnem razvoju, da se potrudi, da čuti svojo osebnostno vrednost; njemm učiteljem in vzgojiteljem, ki s jkuhočJo Športa veliko lažje in hitreje dosegajo tudi druge učno-vzgojne cilje; staiSem osebe z motnjo v duševnem razvoju, ki ob dejavnostih specialnega olimpijskega gibanja doživljajo ponos in zadovoljstvo ob svojem otroku,* je zapisal ob ^li SVCtOvnj zimski olimpiadi predlanskega leta v Schladmingu Marijan Lačen. K povedanemu bi seveda lahko dodali, so igre specialne olimpiade tudi priložnost za vse, da spoznajo tekmovalce: otroke, ki so drugačni, pa vendar v pogumnem tekmovanju srečni, pravi zmagovalci. Specialno olimpijsko gibanje v svetu seje začelo na pobudo družine Kennedy leta 63, kije takrat organizirala športni tabor za osebe z motnjami v duševnem razvoju. 2e pet let pozneje so bile organizirane prave športne igre specialne ohmpi-ade, ki so sčasoma osvojile svet in Evrepo, Danes je v to gibanje vključenih prek 130 nacionalnih organizacij, tudi slovenski nacionalni komite specialne olimpiade, ki dela v tesni zvezi z Zvezo društev za pomoč duševno prizadetim Slovenije. Prvo specialno olimpiade smo imeli v Sloveniji pred petimi leti. Najboljši z regijskih tekmovanj bodo tudi letos odšli na državno, od tu pa osem najboljših na mednarodno specialno olimpiado, ki bo letos v Ameriki. V Ljutomeru se na drugo regijsko specialno olimpiado dobro pripravljajo. pri tem pa pričakujejo pomoč domačih podjetij, saj želijo tekmovalce ob koncu pogostiti in jim pripravili prijetno družabno srečanje. Da bo prav vse pripravljeno tako, kot na športnih poljih mora biti, sta organizatoriem priskočila na pomoč še Branko Žnidarič In Branko Hrga, pokroviteljstvo pa Je prevzela ljutomerska občina. ' 1 MH fr Iz Zagreba piše rale podatke o vojnih zločincih. Člani židovske organizacije in člani Internirancev holokavsta sc sprašujejo, kam je izginjal denar iz proračuna in kaj so delali odgovorni ljudje 40 let. Tudi javna občila se sprašujejo, kako je mogoče ob letnem proračunu 2,4 milijona dolarjev le zbirati dokazne podatke? Odgovorni tega organa in uradne oblasti le molčijo In ne dajejo sojenje je bilo prekinjeno, umrli zadnji dve priči. RADISLAV GRUJlflC „ k oj eni prodajalec knjig. 1®*^ * > je bil obsojen za pohoje ko^r stov v nekdanji Jugoslaviji, a* - 84 let, ni možnosti za vrnitev di slabega zdravstvenega staW .■ JAC LUITJENS - nek^ Univerzitetni profesor v vrnjen v Nizozemsko leta j j ■ ............... star 1J5 JAC LUITJENS - univerzitetni profesor Domači izdajaleCi sedaj Miq'a KufcrSin up’- Ljudje niso nič Župan si je popravil kravato in frizuro, si nataknil zatemnjena očala in dahnil v mikrofon HRT-ja: »Po prvih zbranih podatkih imamo več deset ranjenih in manjše poškodbe na stavbah širšega območja Zagreba le Toda dva zaporedna raketna napada 2. in 3. maja sta sejala smrt v strogem središču Zagreba, v neposredni bližini pisarn in kabinetov mestne in državne oblasti, obe pa sta se na moč trudili, da bi zamolčali učinke srbskega maščevanja nad Zagrebom po bliskovitem hrvaškem osvobajanju kakih 500 kvadratnih kilometrov zasedenega dela zahodne Slavonije. Še več, F hrvaškem tisku in elektronskih medijih niso preštevali niti žrtev na svoji strani, pač pa so nenehno opevali in še opevajo zmago svojih junakov v zahodni Slavoniji. Tuji novinarji pa smo bili diskretno opozorjeni, da naj ne dramatiziramo razmer^ ker bomo s takim početjem pregnali turiste z Jadrana in prizadeli letošnjo iurišllčno sezono na Hrvaškem, od katere so pričakovali najmanj 2 milijardi 500 milijonov dolarjev prihodkov. Nemara so prav zategadelj le v občini Virovitiča ob koncu prvega tedna v krvavem maju razglasili dan žalovanja, kajti ljudi, ki vidijo v vojni veliko psihološko pridobitev, ko bi radi veljali za junake in si pridobili »slavo junaštvae na bojiščih, je čedalje več. Kot da bi se ravnali po reklu znanega angleškega generala druge svetovne vojen Georga kationa: »Ljudje niso nič, en človekJe vsele Zanikanje pomena skupine in množice balkansko morijo tako rekoč spremlja od njenega začetka in Jo bo bržkone do zdaj še nepredvidljivega konca. Zato tudi ni naključje, da se je krvavi maj na Hrvaškem resnično začel 22. aprila na bencinski črpalki v Novi Gradiški, ko sta se sporekla Hrvat in Srb, zatem pa Je Hrvat z nožem smrtno ranil Srba in tako izzval val nasilja na drugi strani. Po sistemu podiranja domin sta I. maja posredovala hrvaška vojska in policija ter v dobrih tridesetih urah osvobodila zasedeni del zahodne Slavonije, nato pa so se oglasili srbski topovi in raketometi z občasnim obstreljevanjem Zagreba, Karlovca, Siska, Ogulina in v prejšnjem tednu še z nevarnim izzivanjem spopadov v Osijeku, da posebej ne omenjamo nasilja nad nesrbskim življem v Bosni in Krajini. Nihče pa ne more niti približno napovedati, kako se bo na- daljeval krvavi obračun med Hrvatom in SrbaP na novogradiški bencinski črpalki, predvsem P kdaj bo vsega tega konec. , »To so zverine, r Je zakričala neka Zagrebene^ ob truplu enega od šestih mrtvih po raketnem ■ padu in tako po pomoti sodobne zločince med živalski svet, kjer v boju za obstanek le veljajo nekakšna pravila. Tudi pri zverini)^ loško pogojen vojni prostor zelo ozek, zmenil za sovražnika (denimo človeka) v klkk"^, trških razdaljah, ogrožen se čuti in se napad šele v razdalji kakih deset metrov, temtakem predstavlja njegovo bojno polje, . veku bi ta primerjava kvečjemu ustrezala ž dalnostjo iz oči v oči, kakršna se je izražala n , fi na vasi, ko so fantje hodili vasovat v soseJtiJti 1 oziroma v zelje svoji neposreHHi konkuren^^'^ I prav so se laki pretepi tudi tragično | imeli vsaj neki smisel, bili so na dosti I kot jih priznava stroka (psihologija), j š«t med ostanke krva vega obredja prim v | dstev. obstajajo J J -s____I F balkanskem kotlu pa ne obsmia/tt pravila ravnanja - nijih mogoče najti nld Štirni, ki se brezupno trudijo in zaman govor na vprašanje, kako preprečiti vojno, timi stranmi pa ni mogoče najti niti enega ra »viteške bitket. Pravijo, da so bili na J . dobnega pripravljeni hrvaški osvoboditelji ne Slavonije, ki pa so namesto vojaškega doživeli pobeg srbskih vojakov z bojišča, . drugi pa naj bi po balkanskem zgledu ( palvojnih razmer svoje poraze »zdravili^ ž j snim trpinčenjem, ubijanjem civilistov in । Vanjem njihovega imetja, s tako imenovaol'^ (i' ničnim čiščenjem. Na lastne oči sem se prepričal, da ženimi skupinami in vojskami ostajajo le ne, do tal požgana območja, ki bi Jih lahkf^^ vile komaj rojene generacije, če bi se v tku vse sprte strani srečale z zdravo kmččk')^ metjo. Toda na tak čudež bo treba še dolg‘> ti. Do tedaj pa se kaže (vsaj pri nas) it^ogil’‘^^jt navadnih prepirov, da ne bi tako, kot pdP^^itf zadnji hrvaški primer, zanetili vojne, kajti P je vsega konec. nS- PETER POJO^. k i II || -i i I I I I 18, maja 1995 J aktualno doma I I 1 r 11 t : t 1 F K i t t t I t u t t r 0 C d, i! i (H. iF t I-. I o}* I ž I J I. I I I Svetniki Občine Radenci za nakup novih občinskih prostorov Enako za Frančka in Pepeka l^odaja dela zemljišča Radenski A luuaja Gela zemljišča Radenski - Od VG Kapela niso hoteli brezplačno prevzeti petih stanovanj, saj so v dokaj - slabem stanju - Prisluhnili tudi ^jj^vnemu svetniku A. Hrastelju , IMtorUčn zadnjih treh sej občinskega svet* Radi*, * l«n gotovo u zaniadvih lokactjah , Vinski v ribškem domu v Hrastju • M«G, Ker še 'd* Kapela - Paričjak, In zakuj se selijo »imiiio lastnih (občinskih) Prostorov. ^'^tokrat sprejeli sklep o nakupu iTtoku- • prostorov v novi postornostaDOvanjski * v Radencih. Nekdo Je rekel, da R bil* to zgod ločitev v deU»»b------" ■ še 'em, w>ve občine. Verjetno Je res toko. preden so se odločali o ‘'lu. SA t * vKiiuvdll O 7^ikn Andreju Hrastelju, ki J® je seznanil predvsem s spre- .Muiu piet Itoupjem dtža^ga proračuna, toegovem je čudno, da tako pomemben dokument spreje-totoio sredi leta in da ir.;. —«• navadnega akta, ne pa da bi toiri zakonsko veljavo, da bi bil to zakon o javnih, financah, ^favni svet bo terjal, oadaRspubliker una zna- , da bi Slovenije pri- pravila predlog proračuna za ieto '96 najkasneje do IS. novembra letos. Imel pa je tudi prijetno novico, in sicer daje v službi za lokalno samoupravo na voljo okrog 250 milijonov tolarjev za novostale občine (za urejanje prostorov in nakup opreme). Kot nalašč tudi za dence, če jim bo le uspelo priti v krog upravičencev. Delno pa je ta novica vplivala na kasnejšo odločitev, da bodo kupili la- SDss Program bo ?9cialiio obarvan dvorani hotela Radin ^murski člani l ' ^^ialdei so se zbrali Pasta - in simpatizerji na srečanju ‘^'-okratske stranke Slovenije, kot gosta ph§la tudi predsednik stra^® in predsednik socialderno^a podarskega foruma dr. uvodnem i^d* bodo »stranka jasna staUšča do konkretnih —jju^cije in«’* ► 5»» Uto praznovali sto let nstanoviriesocM^®^ detnokracij^^ ustanovitve. Njihova temeftn^ranijaJe pristajali k na vrednote ««?^JLtbtnato d* > ^daJtpuBlikaLarendne demokraetje kot del trg* ® dobiček. SDSS pa pr^®^’*,. M«« “avedslk to*« ustvarili in s tem bope nt^^togramsocial«««”’--” to aiii««« Sosi M| teme^iui vrednota je demokracij prograj-**** nbarvan in da se bodo zavzemali za pravič-»V pa bo napisan tako, da bo Jasen vsem. lože Zagožen je povt^. predsednik vlade govori, da ^»0 ptiča velikim gospodar-rkiiti uspehom, pri številkah pa trdimo, da m tako.V Sloveniji l* št vedno 100 do 130 tisoč '^^iposelnih. Rtoračun je večji to 24 odstotkov, inflacija za IS in je še vedno p.— toka glede na to, da je bila pte> ^^dena 10-odstotna. Opozori-r to, da je država zelo potratna to fejenalo^ SDSS, da p^ku-tojo to popraviti, Dodal je še. «je SDSS za skladen gospo-zavoj, da ne bi bila katc-to regija prikrajšana, da so za ^graditev cestnega In železni-omrežja, za spremenjeno Raveno politiko (večji davki' ^«nažfivalcc okolja, luksuzne ®™riiie), za spremembo banč-politike, za cenejšo in učin-"tovnejšo javno upravo, poleg so za ukinitev vseh privile-ža možnost poštenega ^lažka in za pomoč tistim, ki ’ resnično potrebujejo. C e oodo prišli na ’* ??* previ- ne bi bila kate- ..-J'za okolja, luksuzne ’^’”ast. bodo te- meljito spremenili tudi stanovanjsko politiko. Sredstva za to bodo zagotovili iz proračuna, odpravili bodo privilegije in obdavčili luksuzne hiše, ki so jih odkupili tisti, ki so bili pri krožniku. S pomočjo fonda bodo omogočili gradnjo sprejemljivejših stanovanj, da bodo vplivali na nižjo ceno kvadratnega metra in da bodo omogočili posojila z nižjo obrestno mero. Proučili so že več modelov, med njimi tudi avstrijskega, in na podlagi tega bodo poskušali narediti najprimernejšega. In čeprav so govorili o jasni politiki in natančno definiranem programu, nam niso postregli s konkretnimi podatki. Ljudi pa danes zanimajo le dejstva, ne pa, kako naj bi bilo. Čeprav vsi poudarjajo, da bodo dajali največ poudarka konkretnim vprašanjem, se še vedno preveč ukvarjajo s primerjavo z drugimi strankami. ANR stne prostore v poslovno-stano-vanjski stavbi, ki jo je zgradilo podjetje Pomgrad iz Murske Sobote, in sicer ob Radgonski cesti v neposredni bližini avtobusne postaje. Gre za skupno površino nekaj čez 254 kvadratnih metrov, za kar bo potrebno odšteti 421.422 nemških mark v tolarski protivrednosti. Pogodbeni rok za plačilo 30 odstotkov kupine je 15.maj, preostali znesek pa bo treba poravnati do konca tega leta (s posojilom). To je (bo) seveda za občino velik zalogaj. K temu znesku pa bo potrebno prišteti še stroške za dokončno ureditev občinskih prostorov (pisarn, sejne sobe idr.) in nakup opreme. Skupna številka se bo tako najbrž vrtela okrog 500.000 mark (nekaj čez 40 milijonov tolarjev). Ali ugrizniti v to »surovo kvasenico« (ob koncu seje smo jedli lepo pečene, za kar je poskrbel predvsem svetnik Jakob Vajs), ni bila lahka odločitev. Proti nakupu seje prvi opredelil MIHA PETEK (DS), ki je menil, da bo to prevelik poseg v občinski proračun, ki ga niti še niso sprejeli. Poleg tega sc mu je zdela ponudba prelaga (1.800 DEM za kvadratni meter) in se je spraševal, ali bodo ti prostori dovolj za delovanje občinskih služb. Poleg tega je slišal, da naj bi se Radenska čez kakšno leto odrekla Prekmurskemu domu in v njem bi lahko dobila občina eno nadstropje zastonj, do takrat pa bi lahko plačevali najemnino po 12 DEM za kvadratni meter. BETKA ŠKRIPEC (SNS) je opozorila, da bi morali imeti pred odločitvijo na voljo podatke o vseh stroških in tudi primerjavo med različicami - ali kupiti nove prostore ali v ta namen preurediti prostore, v katerih deluje krajevna skupnost, ali vzeti v najem prostore Radenske. Obenem je dejala, da ljudje želijo, naj bi župan delal na občini polovični delovni Čas, da bi bil torej na voljo ljudem, ker sedaj zelo težko pridejo do njega. Tudi ANTON ŽNIDARIČ (ZLSD) je menil, da bi lahko imeli občino tam, kjer sedaj deluje krajevna skupnost. Večina drugih pa je poudarjala, da je skrajni čas za ureditev lastnih prostorov, v katerih naj bi čimprej začel delati tudi poklicni tajnik, na Radensko pa da se ne morejo zanašati. Za stavbo, v kateri je sedaj sedež krajevne skupnosti, pa še ni razčiščeno lastništvo. Sicer pa nakup lastnih prostorov ni »vstran metanje« denarja. V ta namen bodo lahko vložili tudi večji del zneska, ki jim pripada po delitveni bilanci prejšnje skupne Občine Gonjja R^gona (nekaj čez 12 milijonov tolarjev), morebitno dotacijo iz republike pa še kakšen drugi vir se bo najbrž dalo »izvrtali«. Nekaj denarja za občinski proračun si lahko kmalu obe-mo tudi od prodaje dela zemljišča v kompleksu Zdravilišča Radenska, kjer nameravajo zgraditi bazen. Radenska ima v ta namen že lokacijsko dovoljenje, pt^oj za izdajo gradbenega dovoljenja pa je pridobitev lastništva nad zemljiščem, ki je last Občine Radenci. Svetniki niso biti zadovoljni s ponujeno ceno 10 mark za bra-dratni meter, ampak so sprejeli sklep, da naj bo cena takšna, kakor je določeno v odloku za gradbena zemljišča, to pa je 1.124 tolarjev za kvadratni meter. Kot je v razpravi ob tem dejal predsednik občinskega sveta JOŽE FLEGAR, »ne bi smeli delati razlike med Fran-čekom in Pepčkom«, ampak se držati enakih kriterijev za vse. Predstavnik Radenske Vlado Gornjec se je strinjal tudi z nekoliko višjo ceno, kot so jo sami predlagali v kupoprodajni pogodbi, ki so jo potem svetniki soglasno potrdili. Ni pa bilo zadosti glasov za sklep o ponudbi VG Kapela o brezplačnem prenosu petih stanovanj na Občino Radenci. Večina se jih je zbala, da bi s tem prevzeli tudi skrb za vzdr-ževanje teh stanovanj, ki so v zelo slabem stanju, občina pa v ta namen nima denarja. Sčasoma bi sicer lahko vsaj 3 stanovanja prodali in zanje iztržili okrog 2,4 milijona tolarjev (30.000 DEM), zato je po svoje čudno, da jmnudbe VG Kapela niso sprejeli. Ali so ravnali prav, bo pokazal čas. JOŽE GRAJ Z upravne enote Murska Sobota Največja potreba po »kmetijskih« kadrih Upravna enota Murska Sobota je razdeljena na pet notraiijik organizacijskih enot, in sicer za ninavne notrartjc zadeve, okolje in prostor, gospodarstvo ter ekonomske odnose in razvoj, kmetijstvo in gozdarstvo ter za občo upravo. Največ delavcev je zaposlenih v upravni enoti notran^ zadev (51), skupno pa sta v soboški upravni cnoU 102 zaposlena. Večina med ojuni je bila že prej zaposlena v državnih upravnih organih Občine Murska Sobota. »Ker velja moratorij za zaposlovanje novih delavcev, so dovoljene le nadomestne zaposlitve, ki so nujne za normalno delovanje naše upravne enote. Največ kadrov nam primanjkuje v nastajajočem oddelku za kmetijstvo, zato smo objavili razpis za vodjo te notranje organizacijske enote, in za dejavnost oddelka za gospodarstvo. Ker denacionalizacijski postopki zaostajajo, je nujno, da se čimprej strokovno okrepimo. Zdaj so namreč ti kadri zaradi različnih vlog denacionalizacijskih upravičencev raztreseni po raznih oddelkih, kjer rešujejo zadeve glede nasledstva stavb, kmetijskih zemljišč m podobno,! nam je povedal vršilec dolžnosti načelnika upravne enote Murska Sobota Geza Farkaš. K soboški upravni enoti spadajo tudi krajevni uradi, kjer je povečini zaposlen po en delavec, le v Beltincih dva, toliko pa načrtujejo tudi za krajevni urad na Tišini. Vse pa je seveda odvisno od mnenja ministrstva. Prav tako razmišljajo o razmejitvi upravne enote od mestne občine, saj niso redki primeri, ko so v isti stavbi v dveh sosednjih sobah delavci obeh enot Po besedah Geze Farkaša bo oddelek za notranje zadeve z okenci ostal na istem mestu kot doslej, mestna občina pa naj bi dobila nov vhod iz Slovenske ulice. Vhod v upravno enoto pa bi bil z dvoriščne strani občinske zgradbe. Medtem bi oddelka za gospodarstvo ter okolje in prostor preselili v drug trakt tega objekta. Vse pa bo seveda odvisno od dogovora z vodstvom mestne občine in političnimi strankami, katerih prostore nameravajo preseliti v drugo zgradbo. MILAN JERSE Statut in funkcionarske plače razdelili gomjeradgonske svetnike Ozki interesi posameznikov Ali so nekateri pozabili, zakaj so jih ljudje izvolili? Če iznamemo nekaj sklepov in odločitev, ki so jili sprejeli, bi lahko trdili, da so bili gornjeradgonski svetniki na 6. redni seji najmanj učinkoviti, odkar so bili izvoljeni. Obravnava občinskega statuta in predlog sklepa o začasni določitvi plač občinskim funkcionarjem sta tako razdelila mnenja svetnikov, da smo dobili občutek, kot da nekateri med njimi nimajo uiti malo politične kulture in tolerance. Nekatere manj pomembne zadeve so rešili brez težav. Tako so, denimo, soglasno potrdili mandat novemu svetniku Petru Cvetkoviču namesto Janka Slaviča (ta je bil izvoljen za podžupana); ravno tako ni bilo zapletov glede ključa za razdelitev presežnih sredstev v lanskem letu, in sicer glede na dogovorjeno porabo. Sprejeli so Se nekaj drugih sklepov in dali nekaj zanimivih pobud. Ob tem nekateri svetniki niso bili zadovoljni z odgovori na svoja vprašanja. Toda vrnimo se k »nesrečnemu« statutu, ki je bil, kot že za- pisano, velik kamen spotike. Presenetljivo, saj je statutarna komisija, v kateri so predstavniki skoraj vseh strank, po mnenju večine zelo dobro pripravila ta najpomembnejši občinski akt. Upoštevali so tudi večino pobud iz javne razprave. Toda na seji občinskega sveta so spet prišli v ospredje ozki interesi posameznikov, ki so menda pozabili, zakaj so jih ljudje izvolili. Težave so sc začele, ko niso izglasovali nekaterih dopolnil, zlasti še amandmaja MARJANA BANFIJA, da je potrebno občinski proračun potrditi z dvotretjinsko večino (v predlogu statuta je zapisana navadna večina). Še najbolj presenetljivo je bilo, da je Vasoval proti sprejemu statuta tudi FELIKS PETEK, kije kot pravnik tvorno sodeloval pri njegovi pripravi. To je hudo razjezilo najstarejšega svetnika MILANA NEKREPA in prišlo je do žolčnih prepirov. Po umirjeni razlagi predsednika sveta PETRA FRIDAUA in opozorilih nekaterih svetnikov, da bo brez statuta težko delati in da lahko pride celo do novih volitev, so nekateri svetniki spremenili mnenje in nekdo je predlagal, da bi še enkrat glasovali. Toda tega niso storili, ampak so se dogovorili, da bodo 6. sejo nadaljevali danes (18. maja), ko bo na dnevnem redu le občinski statut. Ko pa so že sprti svetniki začeli razpravljati o začasni določitvi plač občinskim funkcionarjem. so se začela nova nesoglasja, in to v zvezi s 40-odsotnini povišanjem županove plače za uspešnost ter glede količnika 2,31 za nepoklicna funkcionarja (predsednik občinskega sveta in pod-pžupan). Nekateri so predlagali, da bi županovo uspešnost »ocenjevali* vsake tri mesece za nazaj, določeno plačilo pa bi morali dobiti vsi svetniki, ne le funkcionaiji. saj morajo vsi delati. Temu je najbolj nasprotoval M. Nekrcp, ki je menil, da si s takšnim delom ne zaslužijo niti sejnine, kaj šele dodatno plačilo. VINKO ROUS je predlagal, da tega njihovega »dela* ne bi smeli pokazati na interni televiziji, saj jih bodo volivci »raztrgali*. Nazadnje je potrebna večina svetnikov vseeno potrdila (prvotni) predlog, kakršen je bil dan v razpravo. Danes pa se spet obeta burna razprava. T. T. 4 vestnik, gospodarstvo Dnižbeno premoženje je ali ni oškodovano Pan-agra in njena terjatev do banke Na seji upravnega odbora 28. oktobra 1992 je predstavnik banke na skupščini podjetja podal predlog, da je banka, če bodo prodane premičnine in nepremičnine, pripravljena vložiti kot lastninski delež 100 milijonov tolarjev, kar je sprejel upravni odbor banke. Drži tudi, da je banka izdala jamstva za izplačilo upnikov. Toda ker premoženje ni bilo prodano, si je banka izjdačala terjatve do stare Panonije s prenosom premoženja v svojo last. Kot je zapisano, se podjetju Pan-agra s prevzetimi 121 milijoni tolarji dolga od Panonije poveča zadolženost, toda s prodajo odvečnih sredstev in sodelovanjem s 100 milijoni vložka se stanje spremeni in Pan-agra ne bi mela več kreditnih obveznosti. Iz sodnega spisa oziroma tožbe, ki jo je vložil družbeni pravobranilec samoupravljanja, piše, da je bila sklenjena škodljiva pogodba, v kateri je Pan-agra prevzela okrog 61 mihjonov obveznosti, čeprav je bilo določeno polovično plačilo obveznosti, Te obveznosti so z revalorizacijo in pripisom ob sklenitvi pogodbe o prenosu obveznosti znašale 121,5 milijona tolarjev. V tem času je Pan-agra še zmeraj v proizvodnem mrku, po bančnih kazalcih ali elaboratu je zrela za stečaj, čeprav dejanski podatki kažejo drugače in smo jih že predstavili. V času pred proizvodnim mrkom je bila Pan-agra precej daleč pri poslovnih pogovorih s predstavništvom Cimosa v Monchnu. ko naj bi začeli s proizvodnjo rezervnih delov za kmetijsko mehanizacijo za korporacijo John Deere, Kot nam je izjavil predstavnik Cimosa, je posel padel v vodo, ker so predstavniki banke povedati, daje podjetje na koncu. J.VOTEK Dokončno o lastninjenju Pomurskih mlekarn Je volk sit in koza cela? Do kapitalskega deleža v podjetju so upravičene splošne kmetijske zadruge in specializirana Pomurska mlekarska zadruga Pri lastninjenju živilskopredelovalne industrije so po zakonu o zadrugah do 45-odstotnega deleža v teh podjetjih upravičene zadruge, ki so od 1. 1,1986 do 31.12.1990 z njimi poslovno sodelovale. Pomurske mlekarne iz Murske Sobote že ves čas odkupujejo mleko od kmetov iz soboške in lendavske občine, s splošnimi zadrugami, ki so delovale na tem območju, pa so Pomurske mlekarne sklepale le fiktivne sporazume o dobavi mleka, da so na ta način pridobile pravico do državnih premij za pridelovalce mleka. Da bi se aktivno vključili v procese lastninskega preoblikovalna Pomurskih mlekarn, so rejci, ki oddajajo mleko v to mlekarno, ustanovili sprecializirano Pomursko mlekarsko zadrugo, v katero se je včlanilo 4.091 rejcev, prav pri tem pa se je začelo zatikati. Čeprav je Pomurska mlekarska zadruga vložila zahtevek do lastninskega deleža v Pomurskih mlekarnah, je ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo 26. ja-nuatja 1993 odločilo, da so upravičenke do lastninskega deleža v tem podjetju le splošne kmetijske zadruge na območju obeh ome- njenih občin. V Pomurski mlekarski zadrugi sc s takšno odločitvijo seveda niso sprijaznili in so se pritožili na vrhovno sodišče, ki pa je potrdilo odločbo ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo. Članom mlekarske zadruge je tako ostala le pritožba na ustavno sodišče, saj so zatrjevali, da so zadrugo ustanovili in se vanjo vključili zato, da bi lahko sodelovali pri lastninskem preoblikovanju Pomurskih mlekarn. Po njihovem so z odločbo ministrstva in vrhovnega sodišča prizadeti člani zadruge, ki so na osnovi nespornega poslovnega sodelovanja mlekarno oskrbovali z mlekom. Člani v svoji pritožbi na ustavno sodišče še navajajo, da so se v specializirano zadrugo vključili rejci z območja lendavske in soboške občine, ki so s Pomurskimi mlekarnami neposredno sodelovali ne le v obdobju, kot ga določa zakon o zadrugah, pač pa že od leta 1954. Poleg tega je ves ta čas zbiranje mleka opravljala mlekarna v lastni režiji (brez pomoči splošnih zadrug), vlagala je lastna sredstva v osnovno čredo pri rejcih ter skupaj s pridelovalci mleka gradita in opremljala zbiralnice na podeželju. Prav iz teh razlogov naj bi kmetje na tem območju dobivali za mleko od 3 do 6 odstotkov višje plačilo kot drugod po Sloveniji, kjer so mleko oddajali preko zadrug. Rejci, ki so vključeni v Pomursko mlekarsko zadrugo, so oddajali 78 odstotkov vseh količin mleka, med njimi je bilo 300 takšnih. ki so bili hkrati tudi člani splošne kmetijske zadruge, me- dtem ko je bilo 600 rej«* tanjenih le v splošne knidi^ zadruge. Upoštevajoč vM stva, je ustavno sodišče »iva, Jv uinavjivr jv«*.--• - zahtevi članov Pomurske ZaCtlJlC^Vl VJicUlVV 1 Vlil«*"— ske zadruge in 22. odločilo, da so upravičeiu« pitalskega deleža v zato je postopke vrnilo no presojo ministrstvu za stvo in gozdarstvo. Tu so » n dstavniki vseh zadrug, b ® !* - - - delta vičenc do kapitalskega mlekarni, 7. aprila l«ws®^j rili in sporazumeli o ležih v podjetju. Po te® , zadruge upra^^j ru so 38,2-odstotncga notnega Pomurskih deleža v Pomurskih on-(namesto 45-odstotDC8*)j_ tovarna ukvarja tudi s dnjo, ki ni vezana na ml®’ Sir dnjo, fci m vezana na " cializirani Pomurski rhl >. vidiiZiii diii J|/i — zadrugi bo tako zaurugi oo ibkv p«*r- „ odstotka vrednosti x .. . .______________Jritl I* Splošni kmetijski nonka 15,5 odstotka inspj kmetijskih zadrugam ju lendavske občine 6,2 nat*^ ;Ke ODeiii'^ "''i Pomurskih vrednosti Pomursu« -- .jr; Takšna razdelitev J'®® deležev je po vsej ielivsi’!;; končna, saj sojo sprejeU vičcnci, zastavlja se le’’!’" j po kakšnih kriterijih so KV KaiLOiuii Sprejetega razdelilnik®' . pa se tudi vprašanje, ka*^ n '--Bn ffi zadrug*^} prihodnje odnos premoženja. Po zakonu el*®« premoženja, ro zae-v*-gah naj bi bili namreč do' jk skega deleža v živilsk“P^i lovalni industriji dele zadrug zato, da bi lahko ,1| zaorug zato, oa ui i«*—. sodelovali pri oblikovanj vne politike in ' podjetjih. Za SKZ slišali, da bo svoj delež i -mlekarnah v Pomurskih mlekarna'' la za sanacijo svojega P kar namiguje na to. ,1ld dawn ... «ai iiaiiiigujv , fr lastninski delež vkljnC>’“ ,p r.™m a»Tir>v.>crirania- gram dezinves tiranja-interesu članov zadmK*’-ri jvt da drugo vprašanje, kn vprašanje, kdo bo o 1®'” v njihovem imenu. LUDVIK lid'''' Tiskovna konferenca ob odprtju vozliš^'*^ omrežja K2-net Internet postaja univerz^ ( komunikacijski medij Ta sistem jmogoča hiter, zanesljiv, uporabniško r a . . . ,■...B______ _ -___■_ ± SLI__ la sistem omogoča luier, zanesel v, uporaonisKo fu—--ugoden dostop do svetovnega računalniškega omrežja J Mnogi ga unenitiejo mati vseh omrežij, drugi ga dosežek povezovanja računalnikov po vsem svetu, marsikd®F,,^((n no šča med vsa čuda sveta oziroma ga označuje za osmo ČdjP' a tjetno ni pretirana trditev, da Interneta v celoti ne pozna s« ospredju pozornosti strokovne javnosti so zato čedalje bolj ra komunikacije. To so med drugim poudarili na predstavitvi njegovih storitev v mariborskem hotelu Slavija, na katero so povabili predstavnike sredstev javnega obveščanja iz severovzhodne Slovenije, in dodali, da Internet lahko označimo kot univerzalni informacijski medij, ki prekaša vse druge oblike medijskega sporočanja. Ljubljansko podjetje ABM, d,o,o, ki je bilo ustanovljeno leta 1990, sc v zadnjem obdobju ukvarja zlasti z računalniškimi komunikacijami. Danes ima njihovo računalniško omrežje K2-net že 32 vstopnih točk v Ljubljani in 12 v Mariboru ter neposredno povezavo v slovenski in mednarodni del omrežja Internet. Med storitvami izstopajo elektronska pošta, ki je vzpostavljena s 140 državami po vsem svetu, prenos datotek, izmenjava novic in klepet v živo, predvsem pa najnovejša pogruntavščina z multimedijskimi hipertek-stovnimi pr ezen taci jami, ki sc hitro širi po vsem svetu. Prav zadnja storitev oziroma njeno okolje WWW (World Wide Web) utegne kmalu postati univerzalni komunikacijski medij, v katerem skoraj ne bo razlike med ponudnikom in uporabnikom informacij, hkrati pa bo uresničena večina komunikacijskih potreb sodobnega človeka, kot so pošta, te- kti; 1efon, bančne storitve^ prodaja, časopisi itd. gija namreč omogoča dostop do najrazličnejši . skih informacij na režju Internet, v no povezano vet računalniških svetu. Pregledovanje P‘^ v katerih sc medsebojno p u tekstovne, slikovne, deoinformacije, je en dnctnnnn vesklmiTlUTr El dostopno vsakomur, računalnik, telefon in Ravno podJetk K***; svojim informacijskiin* 21 si utira pri nas pre® pot v tej smeri. . Gre za informacij® „ (L dostopen prek računanj j fj uosiopen prcK iiivi*® setih telefonskih itevilK^ scim leieionsKui »iv.-njem svojih izdelkov ® diskih zagouvljajo macije o TV- progr^^v^Pj tiskih predstavah. matografov, pokrivajo dročje umetnostnih^',' jjv Sko prodajo, avkcije ’ strani podjetij. Zlasti zanimive P® cije o dogodkih po gočajo pregled najno^/^.- .■ nosti od vsepovsod. “ vjja Win.ini čedalie*! mlja vse novosti v komunikacijah. račP^J rt! .Al' I ' ii vgsjnik, 18. maja*1995 5 1« ijii it.’ jdj ttf ila sit ul K# K# ti' kp| gospodarstvo V soboškem Agromerkurju dobro leto po odkupu od Sklada za razvoj 5» Je obdobje stagnacije FenKatijm v &lwea^i zelo Draga zdravila praznijo blagajno zdravstvene zavarovalnice domače^ tržišča, ker je izvoz nezanimiv, saj prinaša izgubo, pa bo potreben preustroj. Štirje slovenski perutninarji, ki za- posinjejo nekaj čez 2.700 delavcevlvA^rKnerkurju jih je 260}, pr^izved^o letno 44 tisoč ton piščančjega mesa, na domačem tržišč pa ga predajo 1« 24 tisoč ton. Prav Iz teh raztogpv so se v Agromerkurju začeli preusmerjati v pro,gr»m r^c in klanja težkih puranov, potrebni pa bodo seveda usteeziti dc^ovori in Z zdravili I I* p 11' ib f* r* glS Jtii* m** ^11 st jt*' d*: ,9 j r’] cf’ 5 (I*' ft-’. dlol* mimo? Zamujeno bo potrebno Jadomestiti pospešeno letu 1^3^,^st**™®*^**^ tista slovenska podjetja, ki » u v slovensko o** * *** seznamu Sklada Republike Slovenije m .»azvoj, S so namreč mnogi ostali brez nekdanjega i^lkov usm*!! in v podjetjih, ki so bili s prodajo svojih brez d 1 "" pretežno na to tržišče, so se tako rekoč čer »č fesledir-“tiroma so se Jim povečevale zaloge golorih Izdelkov. koti^*****'? rešitev v Skladu. Žal so bila njibori pričakovanja in nmogl» verjetno kaj kmalu o tem r 1 odločitev nt^aliko prenagljena. Realno je odločiln a soboškega Agromerkurja nraido prav, ko pa zsriii * prepusti v lastništvo Skladu, Je težko izreči, '•stništvu ni J- ko je bit .Agromerkur v njegovem beložaja y tekoč ničesar, kar bi prisper^ k izboljšanju razrid puslovanja * letih od 1991 do 1994 je "O’ mark ohr» Agromerkur v tem časa odplačal za 6 tultljo-Karla kakršne koli pomoči Sklada, p« besedah direk-^til iak„ „ .P’ '' obdobju, ko so bili v lastništvu Sklada, sta- se*«ds sfuptdni ftnančni rezultati In rodstisa nekate- tako v 1" ft.v »u i/iii T lasuuaiTU »»«■* “•^omestifl razvoju, zato bo potrebno zdaj to pospešeno IH ►ll z J'!! -^3 5!S s* S a [ delite« dela med vsemi perutoitjarji. če ne želijo, da hi tildi tem programu prišlo do zasičenosti domačega tržišča. ¥ pu- ;:< ranji program se namreč usmerja tudi Jata, vendar ta zaeokrat^ temeVi puranih In uvozu"^ se dobro služi Franc Košir, direktor Zaroda za zdravstveno zavarovalce Slovenije, je javnosti sporočil, da je imel v prvih treh mesecih Zavod 2 milijardi in 390 milijonov tolarjev izgube, ob tem pa so izdatki za zdravila kar za 500 milijonov tolarjev nad načrtovanim zneskom. Razumeli bi, če bi se planerji ali načrtovalci v svojih predvidevanjih zmotili za nekaj milijonov, toda to, da so se pri načrtih zmotili za pol milijarde, kaže, da je okoli zdravd nekaj narobe. Da Slovenci kar v vrečkah nosimo zdravila iz lekarn, vemo že lep čas, toda da bi v zadqjem letu nosili že dve, le ne moremo verjeti. Vzroke za tako vratolomno povečanje izdatkov za zdravila je namreč treba iskati ne samo v povečani porabi zdravit, izdanih na recept, ampak tudi v ceni le-teh. Zdravstvena zavarovalnica je pripravila varčevalne ukrepe, s katerimi bi zmaujšaka porabo zdravil, slišati pa je že tudi napovedi, da se bodo na pristojnem ministrstvu »pozabavali« še s ceno predelovalna industrija, perutninarstvo pa je pri tem specifično. Sicer pa tudi podatki pri drugih slovenskih perutninarjih kažejo, da sc otepajo s težavami, zlasti tam. kjer nimajo predelovalnih zmogljivosti. Tudi v soboškem Agromerkurju predelovalnih zmogljivosti nimajo, prvi korak pri preustroju pa so naredili že kmalu po odkupu od Sklada, ko so v sodelovanju s podjetjem Lo-kastar uredili linijo za klanje težkih puranov. Zaradi presežkov piščančjega mesa na slovenskem tržišču sc soboški perutninarji preusmerjajo v rejo in klanje puranov, saj želijo piščančji program zmanjšati na 2 tisoč ton, puranjega pa s sedanjih tisoč ton letno povečati, odvisno od potreb na slovenskem trgu. Lani so v Agromerkurju Še dali na trg 3.212 ton piščančjega mesa, od tega so ga v Sloveniji prodali 2.541 ton, preostalo pa so izvozili. Med zunanjimi trgi prevladujeta makedonski in bosanski, Ža1 pa se tu cene nenehno znižujejo. To še zlasti velja za Makedonijo, kjer so lani za blogram piščanca še iztržili 2.40 marke, po uvedbi 36-odstotne uvozne carine pa zdaj zanj dobijo le 1.70 marke, V planu za letos še načrtujejo 3.200 ton piščančjega mesa, v prihodnje pa ga bodo zmanjševali na račun puranov, Če je zdaj klavna linija izkoriščena 60-odstotno, želijo s povečanim puranjim programom celotno verigo zadržati vsaj na 90odstolni izkoriščenosti v eni izmeni. aprilom so dolgove Pomurski banki odplačali s posojilom, ki so ga pod ugodnejšimi pogoji dobili pri SKB-banki in na ta račun bodo do konca leta prihranili 10 milijonov tolarjev, na zadnjem zboru zadružnikov pa so se člani zadruge soglasno odločili za predelavo. Za uresničitev tega cilja so pripravljeni zastaviti svoje premoženje (objekte za hleve), saj so ugotovili, da je predelava edino zagotovilo za nadaljnji obstoj Agromerkurja. S preusmeritvijo v puranji program je predelava še toliko potrebnejša, saj mora v predelavo kar polovica puranjega mesa. S tem mesom slovensko tržišče še ni zasičeno, vendar bo potrebna ustrezna delitev med slovenskimi perutninarji, če ne želijo, da bo tudi na tem področju prišlo do težav. Agromerkur ima določene prednosti, saj je prvi zgradil linijo za težke purane, v puranji program (lahki purani) pa se čedalje bolj usmerja tudi Jata. Prav predelava je v Agromerkurju nujna, saj bo podjetje le tako lahko odplačevalo stare obveznosti in tudi tiste, ki jih je prevzelo z odkupom od Sklada. Od celotne kupnine, ki je znašala 3,5 milijona mark, so od EBRD dobili posojilo v vrednosti 2,3 milijona mark, prvi obrok pa bo potrebno plačati že 1. oktobra. Čeprav je to posojilo pod ugodnimi pogoji in za dobo 7 let, predstavlja dodatno obremenitev, zato bo do zapadlosti prvega obroka moral steči program de-z in ves tiranja. Direktor Karel Nemec je sicer optimist, vendar priznava, da so razmere v Agromerkurju resne in je zato potrebno do maksimuma izkoristiti vse rezerve. Tudi pri kupnini, ki so jo plačali Skladu, pravi, da so bili izigrani, saj je Sklad Perutninarski zadrugi namesto 55-odstotncga poslovnega deleža prodal za 3,5 milijona mark 44 odstotkov deleža (razlika namreč pripada delavcem za interno razdelitev), zato bodo zahtevali, da se jim razlika v višini 16 odstotkov kupnine vrne, LUDVIK KOVAČ zdravil pri izdelovalcih. Po podatkih Zavoda za statistiko so dosegle lani cene zdravil pri izdelovalcih v primerjavi z letom 93 kar 26,3-odstotno po- večanje, medtem ko so se zdravila na drobno, torej v lekarnah, po istem statističnem viru lani podražila v primeijavi z letom prej za 18 odstotkov. Nekdo je torej na poti od izdelovalca do kupca lani zaračunal ali zaslužil manj, kot izdelovalec, ki si je cene podražil za več kot četrtino. Prometni davek 1 Delež sredstev za lefcar- d^vaost t Siove- lieina plinov, saj se njiho- s takšnimi žaga- ^J^ PnjmejSe do okolja, . .'tiz mirni dploi.,_... ,, , —-jJ, za ti- njimi delajo, pa tudi bolj monoksidom. 4?siov do’’*!* *®jov&‘’kompletiralipa 1’ Sojo zaT^ Soboti, Usposobi-»iča,^Milana Maro- v hio veliko "“01 v zanrt k imt. .n. r ....t zaprtih prostorih. M «5 VnJ#’’.- ' Motoma žaga Stihi, ki so jo za mojstra Milana Maroniča usposobili v Stihlovem servisu v Murski Soboti, je prva žaga s katalizatorjem v Sloveniji. Fotografija; L, KOVAČ * opozarjajo Nevarnost podlubnikov ^™Prečimrt * • vsaj zajezili, v soboški območni njihovo razmnoževanje enoti zavoda za gozdove Slove- ■ V Pomurskih mlekarnah S kakovostjo do višje cene Čeinav se že dalj časa srečujejo s presežki nkka, v Pomurskih mlekarnah doslej odkupa niso omejevali. Ta letošnje prve Štiri mesece sicer ugotavljajo, da se je odkup nekoliko znižal, saj so skupaj odkupili za okoli 2 odstotka man) mleka kot v enakem lanskem obdobji. Vzroki za to so predvsem v zmanjševanju Črede krav, saj podatki kažejo, da se zmanjšuje Število kmetij, ki oddaJnJo mleko, in tega zmanjševanja tudi ni mogoče nadomestiti 5 koncentracijo pri vetjih rejcih. Čeprav se odkupne cene mleka že nekaj časa niso spremenile. pa se plačilo, ki ga dobijo rejci za oddano mleko, vseeno povečuje. Vrednostna primerjava kaže, da so dobili kmetje v lanskem septembru za liter oddanega mleka povprečno 35,9 tolarja za liter, v novembru 39 tolarjev in v letošnjem januarju že 40,8 tolarja za liter. K višji ceni je največ prispevala boljša kakovost mleka, saj se zelo izboljšuje bakteriološka kakovost pa tudi vsebnost beljakovin se povečuje. Več kot 60 odstotkov mleka, ki ga odkupijo v Pomurskih mlekarnah, se uvršča v ekstra kakovostni razred (do 50.000 mikroorganizmov v mililitru), s tem pa se ta mlekarna po kakovosti prevzetega mleka uvršča na prvo mesto v Sloveniji. L. KOVAČ Pravočasna košnja Sušenje trave In skladiščenje mrve čez zimo je najstarejši način konzerviranja osnovne voluminozne krme. Že pred letom 896, ko so v Panonsko nižino prišli Madžari, so Slovani, živeči na tleh Panonske nižine, že spra-vUali suho krmo za zimo. V dokaz so se ohranili določeni izrazi, npr. kosa (kasza), grablje (gereblje), seno (szena), ki so Jih Madžari prevzeli od Slovanov. Osnovni namen - sušenje zelene krme - se še danes, kljub napredku v tehniki in tehnologiji, ni spremenil. Človek si je sicer precej olajšal delo s stroji (košnja, obračanje, baliranje. transport..,), s čimer je zelo dvignil delovno storilnost. Toda Čepravje delo veliko hitreje opravljeno, še vedno ne pomeni, da pridelamo kakovostnejšo mrvo. Naj večje izgube so pri obračanju že precej suhe trave z obračalniki. Pri tem pride do loma listov, ki so po vsebnosti hranilnih snovi bistveno bogatejši od stebla. Na našem področju smo pri spravilu mrve veliko odvisni tudi od vremena. S staranjem travne ruše se zmanjšuje vsebnost hranilnih snovi v njej, razen surove vlaknine, in pada prebavljivost organskih snovi. Staranje ruše pa je precej odvisno od botaničnega sestava ruše. Pri tem bi rad poudaril, da so zeli v ruši še premalo raziskane, da bi lahko za vse trdili, da so nezaželene ali škodljive. Kot zgled navajam v preglednici I primerjavo med vsebnostjo makroelcmcntov. PREGLEDNICA L Vsebnost tnakroelementov v travah, deteljah in zeleh v g na 1000 g suhe snovi: trave zeli detelje Ca 4.2 14.9 15.8 P 2.9 4.3 3.4 Mg 1,2 4.1 3.4 Na 0.09 0.14 0.15 vin M. KlrtbttssBer: Tlertn»bnut Kot je razvidno iz preglednice, so trave v primerjavi z deteljami in zelmi precej revnejše po vsebnosti Ca in Na, kar je potrebno prt izračunih obrokov upoštevati. Najbolj nam je vsekakor v pomoč kemijska analiza mrve glede na vsebnost posameznih hranilnih snovi. Edino pri spravilu detelj in zeli naletimo na problem drobljenja. Če je mrva dovolj soha, so listi krhki in sc izredno radi drobijo. Večinoma ostanejo na travniku kot drobir. Zato je uspešnejše spravilo ovele travne ruše za siliranje. Pri ovcli ruši ne prihaja do tako močnega drobljenja listov kot pri posušeni. Razvojna stopnja ruše ob košnji je zelo pomembna, S staranjem ruše sc zmanjšuje vsebnost hranilnih snovi v njej in pada prebavljivost hranilnih snovi. Zaradi tega je priporočljiva zgodnja košnja, kajti tako pridelamo več hranilnih snovi, ki so tudi bolje prebavljive. PREGLEDNICA 2: Razvojna stopnja travne ruše in stopnja prebavljivosti surovih hranilnih snovi: Ptedvsem '*®stave in P^bitnJkl uii-'**^ gozdovih in predvsem Zetor v urbanih okoljih v letošnjem letu opažamo precej neobeljene (neolupljene) posekane lesne mase iglavcev, prav la pa je Še vedno primerna za nalet in razmnoževanje različnih vrst podlubnikov. Da bi preprečili razmnoževanje podlubnikov oziroma ga nije opozarjajo, da je potrebno takoj - obeliti (olupiti) vsa posekana drevesa iglavcev in jih odpeljati iz gozda, - oteliti vso drugo oblovino iglavcev, ki je skladiščena zunaj gozda. - oteliti papje posekanih dreves iglavcev. V pomoč Postojna so razvili dodatno opre- - veje in vrhače iglavcev razžagati in zložiti na kupe tako, da prekrivajo debelejše konce, - obeliti tudi vse druge lesne ostanke. Izogibati sc je potrebno letni sečnji iglavcev in jo presuviti v zimsko sezono. Če pa je lubadar kljub preprečevalnim ukrepom napadel drevesa oziroma sorti-mente iglavcev, se je treba lotiti zatiralnih ukrepov, ki obsegajo izdelavo lubadark in uničenje zaroda hroščev na različne načine. Pri izvedbi teh ukrepov sc je potrebno držati navodil iz prej- mo in zaščito za gozdarski trak- šnjih !ct oziroma se posvetovati Sozdaijem J!"'J‘41 k« 'm k gozdov so bili in ’ **■ sueoov so bili j^.kPzdnim posest- Sasoma so no- 60-bh” *^®kovost 82''**lizatra^y <*<”* Ž delat^*'’’^ 63 40. *®hspoft ^"0*6 1*®stojna Po- so SO sc tor Zetor. Doslej so v Postojni opremili šest tovrstnih traktorjev, prva dva je kupilo Gozdno gospodarstvo Postojna, štiri pa Gozdno gospodarstvo Brežice. Tako prirejen traktor ima na prednji strani desko za poravna- z revirnim gozdarjem. Gozdarji opozarjajo vse lastnike gozdov, da upoštevajo vse omenjene ukrepe, saj bo njihovo izvajanje nadzirala gozdarska inšpekcija, ki bo v skladu z zakonom tudi ukrepala. Razvojna stopnja ozelenitev razraščanje bilčenje latenje cvetenje zorenje % prebavljivosti surovih hranilnih snovi beljakovin maščob ogljikovih hidratov vlaknin 82 80 78 75 70 66 68 67 66 65 60 62 83 81 79 78 76 71 78 76 74 71 68 60 vir; gr. J«it Korošec: PiUelotule krme at trtrlnji Najbolj se zmanjšuje prebavljivost surovih beljakovin, sledijo surova vlaknina, ogljikovi hidrati in maščobe. PREGLEDNICA 3; Kakovost sena iz zgodaj in pozno košene travne ruše; zgodaj košena travna ruša pozno košena travna ruša SS % 85 85 preb, org, snovi % SVl S ŠE g/kg PSB 8/kg Ca g/kg P «/kg 70 48 25 32 411 205 86 29 S 7 3.5 1.3 Eden od gozdarskih traktorjev Zetor, ki ga je kupilo Gozdno gospodarstvo Postojna. Seno iz zgodaj košene travne ruše vsebuje veliko več hranilnih snovi kot seno iz pozno košene. Poleg tega je odlično seno kar za 22 % bolje prebavljivo od sena slabe kakovosti. Prav zaradi slabše prebavljivosti organske snovi in manjše vsebnosti hranilnih snovi veliko izgubimo s prepozno košnjo. Prebavljivost organske snovi zelo vpliva na uživanje sena. S senom slabe kakovosti krave molznice zaužijejo veliko manj hranilnih snovi kot s senom odlične kakovosti. Kot je razvidno iz preglednice 4, so krave sposobne zaužiti sena z 71% prebavljivostjo sušine celo za 41% več kot sena s 50% sušine. Poleg tega vsebuje seno odlične kakovosti veliko več hranilnih snovi. Do razlik v uživanju sena lahko pride tudi ob enaki prebavljivosti, kar si razlagamo z različnim botaničnim sestavom travne ruše (razmerje trave: detelje; zeli). Vse navedene zakonitosti je potrebno upoštevati pri izračunih dnevnih obrokov za krave molznice. .^1 ,3Et>MTA vo lesa, zadaj pa je opremljen z dvobobenskim hidravličnim 5-tonskim vitlom, ki ga traktorist radijsko upravlja do razdalje 60 metrov. Zaščiteno je dno traktorja, posebna nadgradnja (zaščitni lok) in zaščita stekel pa zagotavljata popolno varnost traktorista. Gozdarski traktor upravlja en sam delavec, je pa, kot zagotavljajo strokovnjaki Gozdnega gospodarstva Postojna, v veliko pomoč tako delacem gozdnih gospodarstev kot gozdnim posestnikom. UCTJuiK W CELTAiJf ?ojeo*Wrti^ C I, Rt 11 p' r PREGLEDNICA 4: Vpliv prebavljivosti snšine v senu na zauživanje prebavljivost sušine sena (%) zauživanje sena 71 66 61 50 v kg / 100 kg žive teže 2.9 2.6 2.2 1.7 v kg / 600 kg žive teže 17.4 15.6 13.2 10.2 Vir: dr. Juez Že»lur: Prelmiui sortni I r l S 14 kg sena odlične kakovosti. 4,75 kg koruze in 40 g soli damo 600 kg težki kravi dovolj hranilnih snovi za vzdrževanje in 21 do 22 litrov mleka. S senom slabe kakovosti, katerega so krave sposobne zaužiti le 10.2 kg. 1,85 kg koruze in 20 g soli pa dobi krava molznica dovolj hranilnih snovi za vzdrževanje in le 2,7 litra mleka. S primerjavo navedenih obrokov lahko posplošimo: 1. Krave molznice zaužijejo veliko več mrve odlične kakovosti. 2. Več zaužite mrve odlične kakovosti, ki je tudi veliko bolj prebavljiva, dme organizmu več hranilnih snovi. 3, Cim več hranilnih snovi dobijo krave iz kakovostne osnovne krme, tem manj močne krme je potrebno dokrmiti. 4. Zaradi veliko večjega zauživanja sena odlične kakovosti v primerjavi s senom slabe kakovosti lahko dnevni obrok za krave molznice izravnamo na 21 do 22 litrov mleka. 5. Zaradi nizkega zauživanja sena slabe kakovosti in zaradi slabe kakovosti le tega pa krave z njim ne pokrijejo niti vzdrževalnih potreb. 6. Razlika med obrokom iz odličnega in obrokom iz slabega sena je zaradi že prej naštetih zakonitosti 18 do 19 litrov mleka po kravi molznici dnevno. Za tako veliko razliko pa se vsekakor splača potruditi in pridelati seno čim boljše kakovosti. Ravno zaradi tega se zgodnja košpja toliko bolj splača. Poleglega imamo letno več odkosov kakovostne mrve. Taka mrva pa je zelo dobra osnova za zimsko prehrano krav molznic. JANEZ LEBAR, dipl. inž. kmet.. Kmetijska svetovalna služba I t s vestnik, 18. majalgg^ v * I rnii I J: J ‘■»t? ,1 VI lil J « >1 - ■J, sociala, šolstvo, zdravstvo Rejnice ljutomerske občine Otroci so ljubljeni I [ I j Iz torbice je vzela njegov potni list, potem pa še denarnico, jo razprla ter mi dejala: »Poglejte, takšen je bil takrat, ko sem ga dobila, takšen pa je sedaj.« od drugih. »Nekateri pa te otroke zapostavljajo. Tako v šoli kot v zdravstvenih ambulantah. Z malim sem imela sistematski pregled, in ko me je vprašala, kako je potekal porod, sem odgovorila, da ne vem, ker je otrok rejenec. »Velikokrat me, ki zadete rejence, napotnico za specialiste-tek imamo, da nekateri zet^ mislijo, daje ( volj dobro to, kar mu 1. nudijo tukaj. Imamo oF na naše otroke drugače I' lahko^' I I LETOS LESENA HiSiCA - Otroci In zaposleni v ljutomerskem vrtcu so lani na dan Zemlje posadili na dvorišču vrtca javor, letos pa postavili leseno hišico, v kateri se bodo lahko igraii. Sicer pa so ta dan preživeli prijetno dopodne na vrteškem igrišču ob različnih igrah z žogo in vlečenju vrvi. Kot nam je še povedala vzgojiteljica Petra Štefanec Peischl, so bili vsi dobro zapoloženi. (J. G.) Na OŠ Črenšovci zanimiv in koristen seminar Učinkovito starševstvo »Cvetje prihodnosti je v semenu sedanjosti« Na OŠ Franceta Prešerna Črenšovci se je pred kratkim končal 3fi-iinii seminar na temo Učinkorito starševstvo. Vodila ga je Adela Kelhar s Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše Maribor. Eno od osrednjih vprašanj današnjega časa je tudi, kako vzpostaviti hannonijo med starši in otroki ter kako urediti in negovati odnose med ljudmi. Vse, kaj sc dogaja v družini In ima odločilni pomen za razvoj medsebojnih odnosov med družinskimi člani, poteka v obliki komunikacije, ki ima besedna in nebesedna sporočila. Na ta način se vzpostavljajo odnosi med starši in otroki. »Kako ravnati, ko je stanje ravnovesja pri človeku porušeno, čigav problem je to v dani situaciji? Če Je problem moj. potem govorim in uporabljam sporočilo jaz; če je problem otrokov, poslušam in uporabljam tehniko poslušanja. Vsa sporočila, o katerih smo govorili, smo analizirali in naredili korekcije. Pri uspešnem reševanju konflifcotv pa smo sc lotili 6-stopcnjskega reševanja problemov: ugotovljanje, čigav je problem, zbiranje možnih rešitev, ovrednotenje rešitev, izvedba ter pregled in presoja uspešnosti. Naučili smo se, da so možne spremembe prav pri starših in da s pravilno komunikacijo lahko dosežemo zelo veliko.« Osnovno spoznanje udeležencev seminarja pa je bilo, da staršem primanjkuje strokovno znanje o vzgoji otrok in da bi moral biti tak seminar že v prvih začetkih starševstva. Šola v ČrenŠovcLh Je bila prva na tem koncu Slovenije, ki ga je pripravila. »Razšli smo se obogateni z novimi izkušnjami in z željo, da nadaljujemo podoben program v »Šoli za kvaliteto življenja«, kjer bomo naredili še več zase, pa tudi za druge, saj je vse cvetje prihodnosti v semenu sedanjosti.« (MILENA KOVAČ) J. G. S pne fotografije je plašno zrl fantiček, star manj kot pet let, prosojne polti, bolehen na pogled, z druge pa fantič veselega okroglega obraza. Res lep in zanjo najlepši, čeprav ga ni rodila. Sprejela ga je v rejništvo in od takrat je to njen zlati fant. Kaj vse je doživel v svojih prvih letih živijenja, koliko hudega je prestal, se je spraševala. Otrok se seveda tega ne spominja in ji o tem ne more pripovedovati, toda na to, da so se mu dogajale hude stvari, opozarja z nekaterim ravnanjem in obnašanjem. Hudo se boji brnenja vsakega stroja. »Ko smo žagali drva, sem morala z otrokom oditi od doma, tako ga je bilo strah. Sedaj je že mnogo bo{je. Brnenja se še vedno boji, vendar že gre k stroju, če sem z njim. Ob meni se čuti varnega.« Prav vsak otrok, ki zapusti prvi dom, rodne starše, odnese s sabo v rejništvo tudi svojo grenko zgodbo. Nekaterim je samo neprijeten spomin, ki ob ljubeči drugi materi vse bolj bledi, drugi ostanejo z njo zaznamovani vse življenje. Matere rejnice takrat, ko odpirajo svoj dom tujemu otroku, ne sprašujejo po tem, kaj otrok prinaša s seboj. Sprejmejo ga, z njim pa vse tisto, kar je in kakšen je, tudi njegovo preteklost. Vsaka od rejnic bi lahko pripovedovala o tem, kaj so rejenci prinesli s seboj, toda zanje je pomembnejše drugo: »Otroka moraš sprejeti takšnega, kot je. Na Dnevih slovenskega izobraževanja ’95 v Ljubljani sodelovali vrtci iz Pomuija Minister Slavko Gaber se je prisrčno nasmejal Ministrstvo Republike Slovenije za šolstvo in šport organizira vsako drugo leto republiško razstavo s strokovnimi posveti in prikazi novosti v slovenskem šolstvu. Tako imajo teoretiki in praktiki v vzgoji in izobraževanju možnost, da se predstavijo s svojimi dosežki, inovacijami, izboljšavami, novimi idejami ali dobrim praktičnim delom. Na razstavi so sodelovali tudi otroški vrtci iz pokrajine ob Muri, ki so se tokrat združili in nastopili pod skupnim imenom Vrtci Pomurja. Za vodilo so si izbrali eno od tem, ki jih poglobljeno obravnavajo, in sicer: Narodno izrocDo in kulturna dediščina v vrtcih. To ni nova stvar, saj vzgojiteljice že vrsto let zelo strokovno in na otrokom primeren način vnašajo in ohranjajo v življenju otrok precejšen del narodnega izročila. Vrtci v Pomurju so celo prvi začeli s pomočjo staršev sistematično in načrtno zbirati ter oživljati dediščino ljudskega izročila. Podteme skupne razstave, ki so bile zelo nazorno in privlačno predstavljane, z mnogo estetskega občutka in strokovne utemeljenosti, so bile naslednje: Od koruze do cekarja. Od pšenice do potice. Od gline do dukla, Od lana do prtiča in Od risanja do pisanice. Razvidno je bil predstavljen način spoznavanja naravnega materiala, delo otrok in staršev ali starih staršev, ki še obvladajo narodno obrt ter prenašajo svoje spretnosti in znanja na mlade rodove. Poleg osrednje razstave so vrtci predstavili tudi vizijo oziroma svoje prednostne naloge, ki jih razvijajo, bogatijo in posodabljajo, To so predvsem; sodelovanje s starši (nove oblike in metode), varovanje naravnega okolja, kulturno prehranjevanje, spoznavanje narodnega izročila, vzgoja za očuvanje zdravja ter prilagajanje in posodabljanje opreme igralnic kot pogoj za večje upoštevanje vsakega posameznika in njegovih interesov. K temu za- 5K F as Wl K - dnjemu velja dodati, da so vzgojiteljice v pomurskih vrtcih in seveda tudi njihova vodstva s svojimi izvirnimi idejami in lastnim delom ter sodelovanjem staršev prav na vrhu prizadevanj in lep zgled, kako lahko, čeprav le z manjšimi sredstvi, iz starega nastane novo, privlačnejše in funkcionalncjše, Pavilijon, kjer so razstavljali vrtci iz Pomurja, si je ogledal tudi minister za šolstvo in šport Slavko Gaber in se prisrčno nasmehnil predstavljenim eksponatom, še zlasti pa ponujeni koruzni pogači. JANA KOLARIČ S ' 1’1-J i * ! 1 I . Moraš ga imeti rad in ga sprejeti kot pravega družinskega člana. Nikoli ne smeš misliti na to, da to ni naš otrok,« je povedala mati rejnica dveh deklic, kiju je sprejela na svoj dom po tragični izgubi svojih dveh sinov. Ob teh besedah so jo preplavila globoka čustva in solze so ji zalile oči, Rada ima svoji deklici, ki sta prišli, ji zapolnili dom in spet obogatili življenje. Zato bolijo očitki, daje rejništvo zaslužkarstvo. »Marsikdo ti vrže v obraz, da na ta račun sluziš. Če bi vsi ti spoznali naše delo, bi vedeli, da otroka ne moreš vzgajati za denar, To ne more biti plačano. Za to delo moraš čutiti in vanj vložiti ves svoj trud. Če bi mislil samo na denar, potem res ne moreš biti rejnik. Otroka moraš imeti rad,« je razmišljala mari rejnica, njene misli pa je nadaljevala druga, ko je pripovedovala: »Te otroke imaš še bolj rad, kot si imel svoje. Svoje otroke sem pač tako postavila in tako je moralo biti. Ti se mi pa tako smilijo in do njih imam povsem drugačen občutek, kot sem ga imela do svojih otrok. Gledaš na to, da naj bi se otrok čim bolje učil, da bi potem prišel do svojega kruha.« Angela Budja, Elica Krajnc, Olga Pirhar, Marija Slavič, Lizika Kovačič. Hilda Hladnjak, Marica Pajek, Janez Majcen, Milka Šte-fanec. Slava Gregoričič sestavljajo skupino rejnikov ljutomerske občine. Sestajajo se vsak prvi petek v mesecu in v maju so se srečali na Pajekovi domačiji na Desnjaku, Pridružila sem se jim, ko so se pogovarjali o šolskih težavah in uspehih rejencev ob bližajočem se koncu šolskega leta. Za tiste z učnimi težavami so skupaj s socialnima delavkama z ljutomerskega centra za socialno delo iskali pomoč pri učenju. Tudi o nalivnem peresu za levičarje je tekla beseda, ki ga je rejnica kupila otroku zato, da bi lažje pisal in tako popravil svoj uspeh v šoli. Samo da bi uspeli, dosegli največ, kar zmorejo, sem iz pogovora razbrala njihovo veliko željo. Da bi uspeli prav vsi rejenci, tudi ti, ki so prizadeti, jim dajejo največ, kar zmorejo in znajo. Zato zavzeto ravnanje do otrok rejencev pričakujejo tudi ?4«?f '1^ '.>n [V j ker so rejenci.« hCl čU J vj vil Gl** . p- Tudi o teh vilnih drugih so se že li na skupini. »Je le nekomu, ki ima podobne p me. nekaj potožiš, koto* to razlagat komu druge®®-' do bi ti še rekel, da si nOh trgaš s to deco, ker ti to treba.« Člani skupine pravijo,, kot velika družina, d* _ čakajo, da se snidejo ® , preživijo dopoldan. In rejnice so kar vse zivlj^« . nc s številno družino-t bile njihove družine, ki s® , in tem povečala za 1 nuke pa Se za rejence® I ki so jih sprejemale v dop .. Pa se je slika takoj obrnila Potem pa sem ji rekla: Vi obravnavajte otroka kot mojega in ne drugače, četudi sem rejnica. To je moj otrok,« je o svoji izkušnji prizadeto pripovedovala članica skupine. sko varstvo. CuJAš* ■ J .Vam takrat, ko smo bili samo takrat, ko smo dih r> mizo, nisem znala skuti nas je za mizo skoraj vedn^ lo osem, devet ljudi-« , , t Toda rejenci odrastej^jj pustijo svoj drugi dom lahko, toda; »Radi s® Imajo že svoje družin® P J pridejo vsi. Vsi P*, babica. Ko pridejo, ji® sabo, kar imam. Odšh spet radi vračajo. Radi; i dejo. Zame pravijo, da J pomožna babica,« se nas VI Ja tvni dom sp I niča, ki je na svoj dom Številne rejence !><*• flVAH MAJDAHjjlj Malokje tako zanimivo, lepo Murska Sobota je bila kouec tedna mlada Slovenca mrpf -/hnalA hlinil 'IflD crAdniAČnlp^v. ki med II I Tu $e je namreč zbralo blizu 300 srednješolcev, ki med 'i prebivajo v dijaških domovih širom po naši deželi. Z šli tudi vzgojitelji. Imeli pa so skupno in tradicionalno kultumo-družbano srečanje, ki mu z eno besedo pravjjo da. Gostitelj - Dijaški dom Murska Sobota - je v ta n pripravil zelo pester program in nekateri udeleženci povedali, daje bilo malokje tako zanimivo, lepo ... Ob taki oceni bo gotovo še posebej ponosen ravnatelj soboškega doma ALFRED SE-BJANIC, ki je ob začetku do-miade pozdravil vse udeležence, To je storil tudi višji svetovalec za dijaške domove v Sloveniji pri ministrstvu za šolstvo in šport ANTON SKOK, ki je dejal, da omenjena prireditev sovpada tudi s praznovanjem 50- obletnice zmage nad fašizmom in nacizmom ter posebej pohvalil razstavo srednješolskih glasil, ki sojo prav tako pripravili ob tej priložnosti. Domiado pa je uradno odprl predsednik Skupnosti dijaških domov Sloveije IVAN ATELŠEK. Vsem je zaželel veliko .. - ni usP*" hov in da bi se vrnili iz Sobote s kar naj lepši® Poleg športnih rezultatih poročamo na strani) so pripravili tudi I' |p sko delavnico, prikaz u. vanj a izdelkov iz slam® .j dermajerskih šopkov U * papirja, učno uro o ® kviz na temo Kako Prekmurje (najbolje sO zali predstavniki ptujske regije pred IJu^D^ in južnoprimorsko res*j“% H pen kulturni program, ansamblom Royal znamenitosti mesta in^| jO ter piknik ob Muri- 1®*! £/ pen kulturni program, zares pester program- ” W-- Bfl «U3iS.' at t t z otvoritve dottilade, na kateri se je predstavila tudi falklom* na Srednje Šole za gostinstvo in turizem Radenci. (Fotografij*' [ t ! ! 1 I 1 ( 16 j 9 kulturna obzorja 2akaj tuja imena soboških trgovin niso škodljiva za la it it * r slovenski jezik li* St j il iiil (X tL imena soboških trgo-4 'rlivajo na sloven- Dc naslov raziskoval- lanskega šolskega It slovenšči- oga je temeljila na anke-o so se dela..__ shmk^ "• tri velike na- * **** odnos do Jc- 1 tiste, ki so poimenovali tigo- 2 ® htj™ imenom, ’ « so poimenovali trgo-2"® I domačim imenom, 3, s d* iK* |{!0 !(* * r* min --------- jiiitivuiii, kupee, ki sem. jih delil Se po starosti. nalogo Uineljil na dejstvu, da ob- ‘oiiS ^aj ari n - Če ne drugje, ^^®benem problemu, voiiiin-oziroma slo-mienu ekonomije ozi-njenega dela, ki ga o kot trgovino na drob- »tna povezava med jezi- se* 1* g 'd I 14 « p' d (t R id lo. naloga je bita v I*-. prostoru dobro spre- k-vuftviu uuDro sprC' 1^4 "akrilu razgla 7 s tega “ * 8010^ -^0 menim, da je to izdelana .u 7* "tl THHhjLj _1- e - po- •oenim, da je to za- itHijT zanesljivi, S tega iTdCtilhn . poznavanje bi ško ali trgovini tak- oj Itovi) Ltne. Ra- na sijih za- glede no-“kratJ pa podaja oiiSIjenja. Zdaj lahko na vprašanje, ki je naslov raziskovalne naloge, odgovorim z NE, čeprav večino anketiranih kupcev tuja imena motijo in jih več kot četrtina meni, daje odgovor na to vprašanje pritrdilen. Negativen odgovor pa lahko dam iz treh razlogov. 1. Zato ker sami anketiranci priznavajo, da menijo, da so tuje stvari boljše, kar sicer Še ne pomeni, da so boljša tudi tuja imena - toda če je v trgovini naprodaj blago tujega izvora, je po eni strani prav, da se to vidi št iz imena. Kupci tudi menijo, da je vseeno, če nosi trgovina domače ali tuje ime. to pa pomeni, da ni problem v tujem imenu, temveč v tem, kakšno Je tuje ime. Če bo le-to lepe grafične podobe in , prijetno za uho, ne bo imelo v kupčevih očeh nič manjše vrednosti kot domače ime. In kljub vsemu nasprotovanju tujim imenom, ki so ga kupci izrazili pri nekaterih vprašanjih, jih večina meni, da tuje ime ni ovira za nakupovanje. Torej, tudi če imena sprva ne razumejo in ga niti ne znajo prebrati, se bo njegova pomenskost in bralnost kmalu uveljavila - seveda, če je ponudba dovolj dobra, da kupce pritegne, In spet sc izkaže, kako pomembna je povezava ekonomije z jezikom. Tudi če kupci imena sprva ne razumejo, se bo gotovo našel kdo, ki ga razume in ki je že nakupoval v določeni trgovini. Seveda ta ne bo sogovorniku, ki iniena ne razume, razlagal njegovega pomena in izgovorjave, temveč bo omenil ugodne cene in dobro kakovost ponujenega blaga. Če je nakup v tej trgovini z ekonomskega stališča res tako ugoden, sc bo bodoči kupec sam pozanimal o smislu in izgovorjavi imena. 2. Podjetniki, ki dajejo trgovinam tuja imena, so se le v majhnem odstotku odločili, da bi ob novem poimenovanju ponovno izbrali tuje ime. Večina bi se jih namreč odločila za domače slovensko ime ali pa menijo, da to ni pomembno. S tem nikakor ne mislijo, da ni pomembna predstavitvena vloga oziroma funkcija, ki jo ima ime za neko trgovino, temveč menijo, da je tuje ime enakovredno domačemu - če le večina ljudi razume, kaj pomeni. Kot se Je izkazalo pri kupcih, je odgovor na to vprašanje pritrdilen, seveda ob prej navedenih dejavnikih. Tako sc torej ti podjetniki zavedajo, da ime ni toliko pomembno kot ponudba, ki se za njim skriva. Poleg vsega pa imajo podjetniki, ki dajejo trgovinam tuja imena, v rokavu še en močan adut, ki se ga kupci ponavadi sploh ne zavedajo, čeprav so ravno oni ta adut oziroma njihova radovednost in poveličevanje tujega, kar vpliva na kupčev dc-narno-v rednost ni sistem in ga, kot hazarderja, nepremagljivo vleče, da vsaj vstopi v trgovino. Od vstopa do nakupa pa ni daleč. Gre samo za to. kako jim bo določeno blago ponujeno - tudi če bo imelo nekoliko višjo ceno, bo il< j F 1(11 jC R 4 1^ tr I! ji* J s’J 61 Ej' dobrodelni koncert mladinskeg Pevskega zbora Osnovne šole Gornja Radgona It* Ota Gornja Rad-bogato izred- dolskem i*« «,«p« ^l^rirpodaljša-S^-^-norni pevski v L ’ mladinski ^^av-Zel ^®^viio ’ ^2**’ ®bča-vJJ«* zborček. tl* km je naStu- Sol-sejmu na Radgoni, v "a re-“'•'"skih zbo- “ "akovosti I 7 ;; n in na no raven na no- 1, v ED K Or- Jai občinT^J*^ koncert „ * **'» ^asu plemenito * novo If^ljani t ?'a‘nčno kliniko M slav„A«;i'5' "1 Izvedli Si;;n “ ‘‘obrodel-SO-1«? razpo--nici zmage nad Julko DV- zbor na- la za a nacizmom in fašizmom in predvsem srečni, ker živimo v svobodi in miru, hkrati pa vsi zdravi, razigrani, veseli in zadovoljni otroci in odrasli, smo želeli po svojih močeh prispevati za novo Pediatrično kliniko v Ljubljani. Koncert je bil čudovit in nepozaben. Pevke in pevci mladinskega pevskega zbora pod vodstvom gospe Marije Dukarič so to, harmonike, bobne, saksafon in kitare. Srečni in zadovoljni smo, da je Osnovna Sola Gornja Radgona ob pomoči izredno kakovostnega dobrodelnega koncerta prispevala majhen delček sredstev za otroke, ki sc zdravijo in sc bodo zdravili v Pediatrični kliniki iz vseh koncev Slovenije. Tudi z našega konca sveta ob Muri. Na žiro račun 50101-65441037 smo nakazali 167.000,00 SIT. Na koncertu smo zbrali 70.000,00 SIT, v dobro zasta- A riUi S J. ..'Il r Mladinski pevski zbor na koncertu (Fotografija: Tone, Gornja Radgona) dali dušo in srce, čudovita je bila spremljava na klavirju, ki jo je izvajala pianistka gospa Majda Bicskcy. Del odličnega programa so prispevali še komorni zbor, orkester ORFOVIH instrumentov in plesna skupina. Radgonska osnovna šola odlično sod e lipe z Glasbeno Solo, ki je pod vodstvom ravnatelja Sole gospoda Marjana Žulc in vseh učiteljev in učiteljic pripravila učence, ki so napozabno zaigrali na flavto, klavir, blokflavto, troben- vljeno akcijo pred koncertom smo vsi delavci Sole prispevali po svojih močeh in zbrali 70.000,00 SIT, delavci Glasbene šole so prispevati 7.000,00 SIT, območna organizacija Rdečega križa Gornja Radgona pa je nakazala 20,000,00 SfT. Vsem in vsakomur posebej smo iskreno hvaležni, kjer je volja je tudi pot. Pa saj poznate tisti znani pregovor: ZRNO NA ZRNO... blago tuje in tako v očeh kupcev avtomatično boljše, in če podjetniki znajo pravilno vleči poteze, bo blago kupcem predstavljeno z najboljše možne plati, tako da tudi cena izgubi svoj pomen. 3. Ce je šlo do sedaj bolj za izpeljavo »skritih« mnenj anketirancev, pa menim, da so naslednja stališča odločilnega pomena za odgovor »ne« in za nadaljno usodo tujih imen trgovin. Gre namreč za anketiranec, tnlaj še od osemnajst let, se pravi tiste, ki bodo v prihodnosti slovenski intelektualci in izobraženci z vplivom na slovenski jezik nasploh, s tem pa tudi na tujke in tuja imena v njem. Njihovi odgovori kažejo na liberalizacijo odnosa do tujk oziroma na zmanjšanje purističnih tokov, ki se vsaj deloma kažejo pri drugih' skupinah anketirancev. Ne samo da Jim je vseeno, kakšno ime nosi trgovina, in da menijo, da kupci raje nakupujejo v trgovinah! s tujimi imeni, tudi na neposredno vprašanje, ali tuja imena negativno vplivajo na naš jezik, odgovarjajo negativno. Zavedajo se splošne uveljavljenosti tujk in tudi tega, da moramo znati tuje jezike, če se hočemo kot država in narod zares uvrstiti med evropske narode, ne pa ostati'nekje na Balkanu in capljati za njimi. Še preden so postali polnoletni, so prišli do spoznanja, pred katerim si mnogi starejši zatiskajo oči: negovati moramo lastni jezik, a vendar ga ne smemo zapirati v meje naše države in ga na vsak način ohranjati »čistega«, saj čist v tem purističnem smislu noben jezik. Se najmanj pa naS, nikdar ni bil. Le kako bi lahko bila slo^ venščina »čista«, ko sc je prek našega jezikovnega ozemlja zlivalo toliko tuje govorečih narodov in narodnosti ~ od Germanov in Romanov do Turkov in Ugrofi tičev. Tudi če bi živeli pod prisilo purističnega čiščenja in bi vsako besedo stokrat premleli in se Šele tedaj odločili, ali je ali ni »primerna« za naš jezik, se tem vplivom ne bi mogli nikakor izogniti. To je uvidela tudi naša mladina, ki končno sploh nima razloga nasprotovati tujim imenom, nasprotovati pa jim ne bi smeli tudi njihovi starši, saj ima danes večina mladih tuja imena, le da smo nanje tako navajeni, da se tega sploh ne zavedamo več. Kar se tiče tujk in tujih imen, bi si morali vzeti vzor pri beneških Slovencih. Sami živijo sredi močne italjanske večine, a kljub temu negujejo slovenski jezik in slovensko izročilo, čeprav vsi tekoče govorijo italijanščino pa tudi katerega drugih jezikov. Tudi slovenski narod v celoti bi se moral ravnati po njih, saj smo končno v celoti izolirani z vseh strani. Govorimo čim več tujih jezikov, prilagajajmo se večjim narodom in sprejemajmo tujke v svoj jezik - seveda po naših jezikovnih merilih in besedni sestavi, saj bomo le tako lahko konkurirali večjim narodom, ki nas obdajajo. Če ne, se nam zna zgoditi, da se bomo kar naenkrat znašli na točki, kjer bomo imeli le dve možnosti: opustitev slovenskega jezika in govor v katerem od večjih, ki nas obdajajo, ali pa počasno propadanje, katerega končna posledica je prav tako izguba naše samobitnosti, le da v dolgotrajni agoniji. Veseli me, da prihaja mladi rod, ki purizmu ne bo dopustil, da bi padli tako daleč, temveč bo poskrbel za oboje: tako za ohranitev slovenskega jezika kot tudi za vzpon Slovenije in Slovencev med drugimi evropskimi narodi in državami, da ne bomo životarili nekje na robu, temveč se aktivno vključevali v evropske integracijske in druge procese, za kar sije prizadeval že Prešeren, V svojem času je bil sam, ko je . nastopil proti purizmu, danes smo mladi, ki nadaljujemo njegovo pot. kulturni koledar RAZSTAVE MUSKA SOBOTA: V Galeriji si lahko ogledate razstavo likovnih del skupine MI iz Maribora. Razstava bo na ogled do 1. junija. MURSKA SOBOTA; Pokrajinski muzej Murska Sobota vabi na otvoritev razstave Sokoli in orli na Štajerskem, Koroškem in Prekmurju, ki bo v petek, 19. maja, ob 19. uri v razstavnih prostorih Pokrajinskega muzeja. Razstava bo na ogled do konca junija vsak dan razen nedelje in ponedeljka od 10. do 12., ob četrtkih pa tudi od 16. do 18. ure. MURSKA SOBOTA: V predprostoru grajske dvorane soboškega gradu je na ogled razstava Ernesta Bransbergeija Soboški grad z uro (les, olje). Razstava bo odprta do 16. Junija. MURSKA SOBOTA: Ljudska univerza Murska Sobota in študijski krožek na Tišini sta pripravila razstavo Vezenine, ki si jo lahko ogledate do petka, 19. maja, v prostorih osnovne šole Tišina. LENDAVA: V galeriji lendavskega gradu razstavlja madžarski slikar Laszlo Nemes. GORNJA RADGONA: V muzeju razstavlja slikar samouk Branko Borko. MORAVSKE TOPLICE: V galeriji hotela Ajda si lahko ogledate samostojno razstavo likovnih del Nade Kobenter, LJUTOMER: V galeriji Anteja Trstenjaka si lahko ogledate razstavo akademskega slikaija Dušana Fišerja iz Ljubljane. Razstava bo na ogled do 31. maja. PRIREDITVE MURSKA SOBOTA: V torek, 23, maja, bo v gledališki dvorani soboškega gradu ob 20, uri predstavitev knjige Vladimirja Voduška Operacija marinec. LJUTOMER: Vrtci ljutomerske občine bodo svojo kulturno ustvarjalnost »Cicibani za vas« predstavili 18. maja ob 18. uri v Domu kulture. V petek, 19, maja, ob 18, uri bo srečanje z Osterčevima učencema Pavlom Sivcem in Primožem Ramovšem, ob 20, uri pa koncert glasbene šole Slavka Osterca, SGBŠ Maribor in AG Ljubljana, V nedeljo, 21, maja, bo 48. festival otroških in mladinskih pevskih zborov v Domu kulture. Ob 9. uri bo nastop združenih pevskih zborov na Miklošičevem trgu. Dirigenta bosta Vida Zajnkovič in Ignac Karba, na harominiko pa bo igral Branko Vrbančič. Ob 9,30 pa se bo začela revija pevskih zborov v Domu kulture, kjer bo nastopilo 18 pevskih zborov. LENDAVA: ZKO Lendava vabi na prvo reprizo Trubadurja , ki bo v nedeljo, 28. maja, ob 17. uri v veliki dvorani v Mariboru. Cena aranžamaja je 1500 tolarjev, podrobne informacije pa dobite po telefonu številka 75 289. Radenska - Zdravilišče, Podjetje za zdravstvo, turizem in gostinstvo Radenci, d.o.o.. Zdraviliško naselje 12, 69252 Radenci objavlja po sklepu upravnega odbora Javni razpis za ZBIRANJE PISNIH PONUDB za prodajo nepremičnin: 1. Gostišče v Lutvercih in gospodarsko poslopje s pripadajočim funkcionalnim zemljiščem, ki leži na parc.St. 79/4,79/ 2, 79/3, pripisano pri vi. St. 51 k. o. Lutverci, skupna površina 24,83 a. Izklicna cena je 15,390.000,00 SIT. 2. Poslovni prostor Okrepčevalnice na avtobusni postaji v Gornji Radgoni, pare. št. 650/13, pripisano pri vi. St. 578 k. o. Gornja Radgona, skupna površina 42 m2. Izklicna cena je 4,239.000,00 SIT. 3. Pogoji: Ponudnik mora plačati varščino v višini 5% prodajne cene na žiroračun prodajalca št, 51910-603-31621 s pripisom »Ponudba za odkup«. Varščino bomo uspešnemu ponudniku vračunali v kupnino, drugim pa brez obresti vrnili najkasneje v 5 dneh. Ponujena cena za nakup nepremičnine mora biti najmanj enaka izklicni ceni Pisne ponudbe naj interesenti predložijo najkasneje v 8 dneh po objavi na naslov: Radenska -Zdravilišče Radenci, d.o.o.. Zdraviliško naselje 12, 69252 Radenci, z oznako »Ponudba - ne odpiraj«. O rezultatih javnega razpisa bodo ponudniki pisno obveščeni v 15 dneh po izbiri. Radenska - Zdravilišče Radenci, d.o.o,, ne prevzema obveznosti sklenitve nakupne pogodbe z najboljšim ponudnikom. Ponudniki morajo predložiti dokazilo o plačilu varščine, fizične osebe tudi potrdilo o državljanstvu, pravne osebe pa overjen izpisek iz sodnega registra, da imajo sedež v Republiki Sloveniji, Uspešni ponudnik mora skleniti kupno pogodbo v 15 dneh . po pisnem obvestilu in kupnino plačati najkasneje v 30 dneh po sklenitvi pogodbe, sicer bomo prodajo razveljavili, varščino pa kot skesnino zadržali. Izročitev in lastništvo nepremičnine sc na kupca prenese po poprejšnjem plačilu celotne kupnine. Prometni davek in vse druge dajatve ter stroške v zvezi s prenosom lastništva plača kupec. TSemljiškoknJižno stanje nepremičnine, ki je predmet prodaje, uredi kupec na svoje stroške. Gostinski objekti so v celoti oddani v najem s predkupno pravico. Pri Okrepčevalnici na Avtobusni postaji v Gornji Radgoni mora uspešni ponudnik sedanjemu najemniku povrniti tudi sredstva, vložena v obnovo nepremičnine. Prednost pri izbiri bo imel tisti ponudnik, ki bo ponudil višjo kupnino. Ogled nepremičnine je mogoč po predhodni najavi po telefonu 069 65 541, int. 331, vsak delovni dan od 8. do 14. ure do končanega zbiranja ponudb. Nepremičnine bodo naprodaj po načelu »ogledano - kupljeno«. Dušan Zagorc Vasja Lutar I 10 vestnik, 18. majaJIggS r 'l! I H J I I I I I I i I ll »I zvezde vam kažejo OVEN Ona: Od neke obljube nikar ne pričakuj preveč, kajti na koncu boš lahko prav hudo razočarana. Vendar pa se bodo neprijetnosti kar nekako izgubile ob / poplavi pozitivnih dogodkov v ljubezni. On; Nekdo bo zagrešil napako, ti pa boš na ta račun dosegel tudi tisto, kar se ti je še nedolgo tega zdelo povsem nedosegljivo. Na poslovnem področju se ti bo odprla nepričakovana priložnost, U Jo kar najbolje izkoristi. r BIK Ona: Prijatelj, ki si mu sicer izredno naklonjena, niti ne sluti o tvojih čustvih, zato je najbolje, da mu r ' poskusiš odpreti oči. In nikar sc preveč ne obota-** vljaj. saj se ti izgubljena priložnost zlepa ne bo ponovila. ne zgodi se vsak dan Našli okostja iz 16. stoletja f Peš po Aziji I I I I I On: Na obzorju so se začeti zbirati črni oblaki, ki ne napovedujejo ničesar dobrega. Tudi najboljši nameni so ti padli v tako globoko vodo, da jih zlepa ne boš mogel uporabiti. Nikar se ne spuščaj v karkoli tveganega. DVOJČKA —. Ona: Neko spogledovanje bo sicer uspešno, vendar J raje dvakrat premisli, preden se boš odločila za kaj , I več. Prijateljice ti bodo predlagale skupno zabavo, vendar boš imela povsem drugačne načrte. On: Srečo imaš, da se je vse skupaj končalo tako hitro, saj bi se lahko kaj hitro znašel v nevarnosti, da bi se ti čustva vse preveč pomeš^a s tvojim poslovnim življenjem. Toda vseeno je ostal grenak priokus ... RAK Ona: Nepričakovano se boš zaljubila in vse okoli tebe se ti bo zdelo naravnost čudovito. Toda nikar । ne pozabi na tiste, ki so ti k tej sreči pomagali. Kajti dober prijatelj Je vreden več kot bežen ljubimec. ' On: Naključen obisk ti bo pokvaril prijetne načrte, j zato pa odprl nove, v lem trenutku še povsem nesluienc perspektive, Nikar sc ne obotavljaj, temveč zgrabi ponujeno priložnost, ] ki sc ti zlepa ne bo več ponovila. Pri jesenski obnovi vinogradov blizu lendavskega gradu na kraju imenovanem Csontos (kostnica) so našli različne kosti in keramiko. Strokovnjaki Pokrajinskega muzeja so odkopali nekaj grobov in našli okostja iz 16. do 17. stoletja, ki pa niso turška, kot pravi legenda o pokopanih Turkih v tem delu za gradom, V grobove so bili pokopani krščani, kar je razbrati iz načina pokopa in nekaterih predmetov, ki so jih v grobih našli. Vsekakor pa je zanimivo vedeti, kako so ljudje tja prišli, se bolj pa, kaj so tam iskali. Ena od teorij pravi, da naj bi se v ta kraj zatekli v času turških napadov in tu nekaj časa živeli, Tu so pokopavali tudi svoje mrtve. Da bi bilo na tem kraju že prej pokopališče, ni zapisano v nobenem dokumentu pa tudi kakšne naselbine tod nikoli ni bilo. Zaradi pomanjkanja sredstev bodo te dvome skušali pojasniti v prihodnje, grobove pa so konzervirali in zaprli. Neki Madžar sc je pred kratkim odpravil na res dolgo potovalke. Peš namerava prehoditi Romunijo, Bolgarijo. Turčijo, Iran, osrednjo Azijo, Kitajsko in Indijo. Računa, da bo na poti poldrugo leto. S tem podvigom bi veliki potnik rad počastil spomin na madžarskega raziskovalca Csoma, kije prepotoval enako pot v 18. stoletju. Gola kraljic v parku Avstralski monarhistisoi^ ženi nad skulpturo kraljice Efifi" bete, ki je »oblečena« le * Kip, narejen iz armiranega na, naj bi reklamiral republik*}’' sko prizadevanje premiera P®® i Keatinga. Predstavljaktaiji®'* ' njenega moža, kako gola scdiU' j LiiuziUv Kv«ia ' .......- ..... I Gda so bile najvekše proslave pedesete obletnice zmage nad fašističnin nasiljon, te je na pohorskon pretvorniki ob enoj bliskanci varovalka crknola, pa smo naš on konci osrednji dnevnikof na TV Slovenija nej mogli gledati. Tak ka so meli pA samo TV Ljubljana, tan. Ali tu se ne damo. Bela je gledo cejli prenos parade z Moskve na beograjskon kanali* Ta ga je najbole zanimala. Ščou je viditi, ka najbole srmaška velesila na svejti ešče s svojoga smaštva mš pokazati. Pa je čista rej san pokazala, je gor prišo Dela. Zaj zna, zakoj lačen narod pri nji išče po košaj za-smeti, zakoj so dobivali pomoč v prehrani od zapada, pa zakoj se tan tak razvija kriminal. Ob ton premišlavanji je tUdi opazo, ka so pred vsako soldaško enoto vozili štirje džipif plapolajočimi zastavami, v H sredini šterih je bUu našiti žuti sep pa hamer, ■ nimbol delavstva. Pri ton je pa Beleki ne j jasno, ali je s ten simbolon prikazano. ka je delavstvo tou mnougo železje "prostovoljno* dalo za obrambo tak "zdrave'' enotne dežele ali pa vodstvo dežele Ičš skriti tisto pravo srmadčino. štera se ozadji skrivle, NO po paradiji je pa Jelcin Ščdu Klintona prepričati, ka uni v Čečeniji nemajo bojne. liki samo njuva policija odvzem orožje nekdin agresivnin bandam. Zavolo te policijske zadolžitve je okoli tresti predsednikof drpjgi držav bojkotiralo tou proslavo, na PariSki so pa bilij. Bela se je začudo, kak tou ka BO nagi nej opazili, ka je v Čečeniji nej samo policijska akcija. Pozabili fio tUdi, ka je najia dežela pred kratkin bila v podobnoj situaciji. Ene stvari ne tak hitro pozabijo. nemreuio prijti po pedeseti lejtaj. / Vaška babica, kije vjini zahodne Jave _____*— Kal . porodu, je ostrmela. Kaj B f f, I L do sprave pa li Brat Džouži □ •fi K S [ PVS S/ T«l.|«lSA4 tn rr ’ I Urika a / fc- ro~ / OZ* f>A f h c 7 At/ J&O- r/ e t I l I J I I iti videla še svoj živi dan! ne. saj so rojstva si8®^'d dvojčkov zelo redka.Od'«’^ sta kot po čudežu prežive*® porod, sta zdaj v bplniii*^ ■ : Ani iu bv} porod, sta zdaj v Džakarti. Čez nekaj dn’ ju ž operacijo skušali loči*;-posegi so vedno zelo pa negotov. Upajmo le. * čkoma sreča ne bo obfpi'* j ---- prav takrat, ko jo bosta potrebovala. h 'Mi v grških ** . ha 11 K*’' na stotine mladin । na stotme niiant'* ■ - služiti VOJ^’^ edini državi ti nočejo cuini urzavi zveze, kjer ne ugovora vesti pn vojaškega roka. 500 Jchovdivlh pf* pp! sodili na po pet le®, ra, ker niso hoteb ' sko. Druge članice dolgo rrcprituj^^,,,ij čijo, naj neha trapi a doslej je bilo vse 'j Mt? Aa/ M? - I •K dfc-. 1^! H c’ ter A//*? Tf JR B J £1 18. maja 1995 11 za vsakogar nekaj ' Ko te zadene' kap . ' . odvisna od mesta nrenoznati in storiti, izauba je odvisna od (K it lil I’ it at ot t 'H - —j-™..ou««uiiiesla "^nkosti krvavitve, posledične^ Biožganskcga otoka in prc-možga-novinc. Pri krvavi ^je prepoznati in storiti, izguba vida ™iTlnELfl4 večja kot pri možganskih žil. Vseka-nik ’*^-*P®mcmcbnejša, če bolI skutno fazo, torej čas “IkKredno ' “^kapi. po nastopu možgan- •‘ogosti e stresne situacije so siicsne siiua faktor, ki vodi Ito kap. Hormoni i * se namreč izločajo •^^^očajoo v mož- nadobi-I v kri in jB„. zmanjšanje mož-pospešujejo ploščic-trorn-Strah poveča raven labkiB I^OBtracepcijske leni '“liko do mo- leni do mo- Ere hiiri; *-i_________ . hudi telesne napore pri Bch*..; 7. "^'esne napore pn Športnikih Jemanje >n ^goste poškodbe vra- Hiinn./.! ""** športih. Vendar; ’ 65'80% pritisk, in to »f oldnc na M V - 9,15 Predstavljamo vam - 10.00 Poročila - 10.30 Poicpajte se z nami - II.00 Sobotni gost - n,«) Poročila BBC -12.30 Dežurni novinar v ], osebi ednine 13.00 Popoldne na Murskem valu - 13.30 Poročila na M V - 14.30 Evropa v enern lednu - 16.25 Obvestila " 16-30 Poročila - 18.00 NajlepSe želje s čestitkami in pozdravi - 19.00 Dnevnik Radia Slovenija - 19.30 Aslrosobola - 22.00 Vključujemo Radio Slovenija Nedelja - H.«) Začenjamo nov dan -8.05 Horoskop - 8.15 Panonski odmevi - 8.50 Zamurjenci (kabaret) - 9.15 Misel in ča.s - 9 .30 Srečanje na Murskem valu - 10.30 Nedeljska kuhinja - 12.00 Poročila - 12.15 nedeljsko premišljevanje - 12.30 Minute za kmetovalce - 13.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi 19.«) Vključujemo Radio Shtvenija Ponedeljek ‘‘5,40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.45 Porabsko zvočno pismo - H.OO Poročila - 8.10 Dopoldne na MV - 8.30 Mali oglasi - lO.fO PoKKČila - 10.15 Tema dneva - 12.00 Poročila BBC - 12.30 Dežurni novinar v I. ose bi edni ne - 13.00 PopHdne na Murs kem valu - 13.30 Poroči I a - 17.00 Spon - 17.30 S krščakon, cekion pa z marclof - 18.15 Bilo je r>ekoč - 19.00 Drievnik Radia Slovenija - 19.30 Dober večer. Beno 22.00 Vključujemo Radio Slovenija Torek - 5.4<) Prcbujajie se z nami - 7.(X) Druga jutranja kronika 7.30 Informacije v slovenščini, nem^ini in mudžar^ini - 7.45 L.iublpnsko zvočno pismo - Poročil^ - 8.10 Dopofdnc na M V - 10.00 Poročila - 10.30 Kraili stik - 11.15 Mali oglasi - Poročila - 12.30 Dežurni novinar v [. osebi ednine - Popoldne na Murskem valu -■ 13.30 Poročila - 14.(X> Subjektivno - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.2.5 Obvestila 16.30 Poročila - I7.O() Poslujmo vas - 17,30 Mali oglasi ■ 18,00 Na narodni farmi ~ 19.00 Dnevrkik K^di^ Sleveniju 19,30 Vc^ei s Smilje in Mibnem - 22.00 Vključujemo Radio Slovenija SrčMla ,5.40 Prebujaj le se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v šlovenSČini, nemščini in madžarščini - 7,4.5 Zagrebško zvočno pkmo 8.0(1 Poročila - H. 10 IX>poJdnc na M V H. 30 Mali oglasi - 9.15 ISČcmt^zavas - 10.«) Poročila - l(M5 NSTSNMV - 11.15 V živo. . - 12.00 Poročila BIK' - 12.30 Dežurni novinar v 1, osebi ednine - 13.00 Popoldne na Murskem valu -13.30 Poročila - 15..30 l>ogtxlki in odmevi -■ 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.«) V sirski - 17.30 Srebrne niti -■ 18.0(1 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 19,00 Dnevnik Radia Slovenija - 19.30 Mursko-morski vat - 22.0(1 Vključujemo Radio Slovenija Čelriefc - 5.40 Prebujajte se z nami - 7,00 Druga juiranja kronika - 7.30 InTitrmatije v slovcnACini, rtemSčini in inatliaršiini - 7.40 Svetuje Kmetijski strokovnjak - K.(M) Potočila - K. 10 Dojioldni: na MV -9.1.5 Sedem vdičast-KUKI Poročila - 10.3(1 Pika na i - 11.15 Mali oglasi - 12.(X) Poročila nih BBC - 12 .10 rTeZuini rumnat v l irsehi ednine - tl.(M) Popoldne na Murskem valu - 13.30 Portrčila 15.KJ Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila - 16,Rt Portjčila - I7.(X) Mali radio - IM.OIt NajlcpAc želje s čestitkami in pozdravi - IV.lMl Dnevnik Radia Slovenija - 19.3« Geza se }£7^ - 22.00 Vključujemo Radio Slovenija tako se ustvari gobasto tkivo, da voda lahko prehaja, mleček pa ne. S pravilno prirezanim steblom omogočimo nemoteno kroženje vode skozi steblo do listov in cvetov. Poleg rezi podaljšujejo SESTAVI MADKO NAPAST POUAHJ-KLJIVOST PRrtlAVA ZA ELEK TROUZO VODE SLOVENSKI UM ZGO-DOVMAH (VOJESlAVj MIAJOČE KOIESCE V URI MESTO V SUDANU ZELENA STBdf NICA POVRS«. SKA MEHA VANGUJI IN ZDA DMGO TRŠAfl m hM OTIP STCKUSTA TKAHNA_ IZPIGOU V USTH DOJENCU SPODNJA PLOSKEV VSO« oveSki leuiZNi JEZK ZIMSKO JKBOIKO NEKDANJI ŠESTO-SOLEČ AVIOMO-BLSKA OZNAKA TURČIJE i- |l 'Š. ittJi v SMATOmi POLOPICA, W 2M HA MACA GASUAHJ T življenje cvetju še razna sredstva, kot so pokon, florissant. vita-brinc, chrysal... Za posamezno vrsto cvetja so določena sredstva ali univerzalna. kljub temu pa moramo upoštevati kakovost cvetja, prepih, in če smo naUli preveč (npr. pri gerberah) ali premalo (pri vrtnicah) vode, ostane le-ta v posodi dalj časa sveža, saj večina teh sredstev deluje antibakterijsko, zato manjkajočo vodo le dolivamo. Ponoči šopek pokrijemo s tanko folijo, s tem ustvarimo mikroklimo z večjo zračno vl^o. s čimer cvetju podaljšamo trajnost. Šopki cvetja naj niso v bližini sadja, ker se sprošča etilen, ki povzroča pospešeno odcvetanje. Olga Varga SFANSKA IBAtSKA ODUZDA RNSN VOJSKO VODJA MESTO vsnm 1 REKA, UTEČE SKDI3 Bom GRŠKO otoEje BOJNI smuE LH uAm iraRiThD-KHUOL a. PEVKA PAVOHE PLOŠČATA MORSKA MBA aiBUISKO MESTO VGAllEJ 1 RESITEV prejšnje križanke ■ Vodoravno: Sassari, esparto, str tari n, T, Trani, rak. Baj. Akaba. Co, alga. ARD, AN. rdečilo, rafiner, Inonija, ete, sak. 12 vestnik, 18. podlistki Osem pogledov 2 Opis sveta na pragu tretjega tisočletja I JamofaKatona Drago Pintarič | NJE E F 9 lili 2 Konec ideologije Ob koncu drugega tisočletja je resnica slehernika torej resnica ideologij. Pojem ideologije sc uporablja v zelo širokem spektru različnih pomenov, pojavil pa se je v 18. stoletju, ko je označeval filozofsko strujo, ki je duhovne nauke in praktične discipline (npr. etiko, politiko, vzgojo in pd.) doumevala na fiziološko-psihološki osnovi oz. v smislu radikalnega senzualizma. Predvstavniki tega filozofskega krožka so svojo filozofijo sami imenovali ideologija, kar pomeni nauk o idejah, sebe pa ideologe. Oba pojma pa ste dobila nov in bistveno drugačen (pod)pomcn v Napoclonovcm času, ki je prav to skupino filozofov, sicer nasprotujočo njegovi osvajalni usmerjenosti, v ironičnem in negativnem oz. pejorativnem smislu poimenoval »ideologe«, to je tiste, katerih teorija in filozofija je v po-poiijem neskladju z realnostjo in stvarnostjo, pri čemer je imel v mislih sevt^da politično stvarnost. Pomen pojma je odtlej, kot rečeno, prebrodil vso pestro pot do svojega čistega nasprotja in sc je uporabljal v vseh svojih različnih inačicah hkrati, kar je verjetno posledica tega, da je z Napoleonovo oznako zdrknil iz filozofske ravni v predznan-stveno rabo. V družboslovje ste pojem zopet vrnila Marž in Engels, tako da sta ob vsebini pojma upoštevala še njegovo preteklost ter z njim označila sprevrnjeno, napačno (celo fetišizirano) zavest. V humanističnih vedah se je ob Maix-Engelsovi rabi uveljavila še definicija ideologije kot »idejne platforme političnega delovanja določenega družbenega sistema oz. kot sistem idej, izražen v raznih oblikah družbene zavesti, ki služi kot vodilo za politično družbeno delovanje«. Protislovnost rečnih opredelitev - to nam zgodovina nenehno dokazuje - je mnogokrat zgolj navidezna, odvisno pač od perspektive in in doslednosti (pa tudi ambicij) obravnave, ki osvetljuje pojem. Iz Mantove definicije izhaja, da je ideologija zmeraj odraz parcialnih teženj določene družbene pozicije, ki misli (ideje) uporablja kot nekaj, kar obstaja in je utemeljeno samo v sebi. Te delne in omejene oblike družbenih manifestacij si s svojo navidezno splošnostjo lastijo vlogo univerzalnega principa. Na ta način pa človekovo globlje bistvo zožujejo na segmente, ki posameznika formirajo kot zgolj politično osebo, religiozno osebo, moralno osebo ipd. Mant oz. marksizem je vsebinsko opredelitev pojma ideologije izoblikoval predvsem na podlagi kritične analize krščanske cerkvene ureditve srednjega veka. Ne glede na trenutni položaj marksizma samega je Mantova ocena, da je krščanska ideologija ena ključnih v iztekajočem se tisočletju, brez dvoma pravilna, S teoretičnega gledišča se je marksizem pojavil kot kritika meščanske in z njo najtesneje povezane krščanske ideologije. Vendar je z zmago revolucije v Rusiji in s poznejšimi socialističnimi revolucijami marksizem s svojo prakso in z udejanjenjem svojih »svetih« tekstov ter sproti nastajajočih novih dogem prav kmalu sam pris^ na nivoju nove, izrazito totalitarne ideologije. Krščanstvo kot (prostorsko) najbolj razširjena religija je svetovni in zgodovinski fenomen, ki gaje mogoče in nujno obravnavati večplastno, skozi prizmo zgolj ideološkosti pa se nam najbolj očitno razkriva v vlogi vladajoče in državne regligije. Zgodnje krščanstvo lahko z ozirom na zgodovinski trenutek in kontekst, v katerem seje pojavilo, označimo kot progresivno gonilo v evoluciji človekoveg duha. To je bil namreč čas: (okoli in) po prelomu tisočletij, ki ga je obeležila agonija razpadanja rimskega imperija, dotlej največje politične tvorbe. Rušenje ozkih nacionalnih meja znotraj velikega cesarstva in specifičnost pogosto okrutne družbenopolitične realnosti sta vodila vsak po svoje teko do ideje o kbzmopolitizmu kakor tudi do poudarjenega, celo prekomernega zanimanja za užitek, ki je postavljeni na piedestal edine vrednote oz. najviSjega dobrega. Slednje je najverjetneje v tesni zvezi z dejstvom, da je bila - za razliko od grške -rimska filozofija orientirana predvsem na praktična vprašanja (etična, socialna, religiozna), manj pa se je osredotočala na teoretično in spekulativno razpravljanje o gnoseoIoSkih in ontoloških problemih; leto je bila eklektično povzela po Grkih. S tem pa je že bil določen najširši (filozofski) okvir, v katerem se je lahko izrisala takšna slika (predvsem končne faze) življenja imperija, kakršna v umetnosti še danes živi v sliki ali z besedo o Kaliguli, raz-sipniku. tiranu, megalomanu in sadistu, o Neronu, morilskem piromanu ali kakršno v mozaični podobi poznamo iz Petronijevega Satirikona, v prvih potezah pa se nakazuje že pri Cezarjevem umoru. Nezadostna metafizična domišljenost sveta in človeka pozne antike morda precej spominja na opis ideološko vrednotenega sodobnega sveta, a za razliko od rimskega, ki filozofijo zreducira na posamične praktične discipline, sodobnost podobno stori kar s človekom samim, ko ga v njegovem doživljanju sebe in sveta formira kot nosilca delne oz. kvazire-snice, vsako posameznikovo višjo potrebo po globljem doživljanju resnice pa tot^tama ideologija, ki ima za to največ možnosti (fašizem, socializem), zatira z grožnjo nasilja, terorja, brutalnosti. Tako rimski imperij kot socializem ruskih gulagov sta se sesula vase; krščanstvo se zato v primerjavi z njima zdi bolj trdoživo, saj je preživelo oba. (Nadaljevanje prihodnjič) Končno je ob 2, uri zjutraj prispel avtobus, katerega cilj je bil Denever v državi Texas, in me je po skoraj dveumi vožnji Se v trdi noči odložil na avtobusni postaji v Santa Feju, ki je bila na mojo nesrečo, ne boste verjeli, zaprta. Šofer je bil dobrega srca in najbrž sem se mu zasmilila, zato mi je dovolil, da sem svoj nahrbtnik vzela iz skladišča in tako končno prišla do svoje prtljage. Avtobus je odpeljal, jaz pa sem ostala sama v mestu, Id ga nisem poznala in Sc brez vseh informacij o njem, ker sem pač vedno računala na moje kolege v tem mestu. Čeprav je bil telefon pri roki, se nisem odločila, da bi motila Ker-rjjin spanec, ampak sem se na presenečenje vseh odločila za spanec v spalni vreči pred vhodom v postajno poslopje kot kak brezdomec, kar pa sem v tistem trenutku tudi bila. Zaradi utrujenosti še pomislila nisem, da bi se mi lahko kaj zgodilo. Spanec so ob svitu jutra zmotili fantje, ki so polnili časopisne avtomate s prvimi informacijami, in jutrapji potniki, ki so me v španščini spraševali za prihod prvega avtobusa in niso verjeli, da tega jezika ne obvladam, saj jih je moj videz prepričeval, da v mojih žilah teče mehiška kri. Kalifornijsko sonce in potovanje prek dveh ameriških držav mi je dalo najbrž poseben videz, ki se ga nisem zavedala. Snidenje s prijatelji je bilo veličastno, čeprav je bilo začinjeno tudi z nekoliko jeze, ker so se bali, da sem se izgubila. Srečanje z mestom in okolico, ki je sinonim za železniško družbo, ustanovljeno 1:821. leta, in ki je trgovsko povezalo vzhod z zahodom ali bolje rečeno Missouri z New Mexicom, sc mi je globoko vtisnilo v spomin. Po arhitekturi, umetnosti, ljudeh. Življenju in sploh na vsakem koraku sc je dalo čutiti, da se tu mešajo kulture staroselcev, španskih kolonialistov in belih prišlekov z vzhoda. Prvič sem se srečala neposredno z Američani staroselci. Porušili so se miti o Indijancih na . ste, ki verujejo. bilo sram, da pripadam tako imenovani beli rasi, ki si je z orožjem podjarmila ta narod in mu življenje omejila na rezervate, 48 km severno od mesta leži pokrajna C h im ay o, domovanje številnih indijanskih plemen. Nekoč je bilona tem območju, ki leži ob sotočju dveh rek Rio Grande in Santa Cruz, veliko mineralnih izvirov, ki pa so se z leti izsušili, ostala pa so mesta, znana po blatnih kopelih, ki so jih že staroselci s pridom izkoriščali v zdravilne namene. Zaradi svoje rodovitnosti in lahke dostopnosti je hitro postala plen španskih kolonialistov, ki so v 17. stoletju v značilnem arhitek-tomkem stilu zgradili mesto z imenom Plaza del Cerro. Domovi so namreč razporejeni okrog trga, zunanje stene so debele in brez oken, kar priča o obrambni funkciji teh hiš, stražarski stolp pa še danes stoji zunaj trga in priča o starodavni vlogi znanilca indijanskih napadov na ufidbo. Nedaleč od tod stoji kapela Santuario de Chimayo, zgrajena 1816. leta, in predstavlja enega najlepših spomenikov španske umetnosti in arhitekture na JZ Amerike, V vas z istim imenom se zgrinjajo množice turistov in romarjev, ki so bolni in verjamejo v čudež prsti, ki jo lahko dobijo zastonj v kapelici. Od ust do ust sc Širijo neverjetne zgodbe o ljudeh, ki so na tem mestu čudežno ozdraveli. Mene je bolj'prevzelo delo neznanega umetnika, ki je vemo podobo vasi s pomočjo barvih lakov naslikal na pročelje kadilaka, parkiranega nasproti kapelice. Izpustil ni niti simbolike tega kraja in glavnega poljedelskega pridelka te pokrajnc - »chimavo«, čili. Vas pa slovi še po enem čudežu, prav tako povezanem s kapelico Santa Nino, ki pa je bila zgrajena nekoliko pozneje, leta 1857, in posvečena naslovniku. Zgradil jo je Blas Seberiano Medina, kip posvetitclja pa je na njegovo željo pripeljal iz Mehike. Legenda pravi, da kip ponoči oživi in dela čudeže za ti- dnje domovanje starosel«? dijancev Taos - Tiwa. Ti so « na tem območju s svojo ' v času Kolumbovega *’**j“’^ novega sveta in so se prvič z Evropejci 1540. leta, koje^ nadova ekspedicija isksU > imenovanih sedem mest zlata so prišli v mesto Taos. so da so našli eno od teh rti«! ** okupirali. Mesto je danes iz dveh delov, r*®* -i S* imenuje Hlauuma, juio* pa kwima. v celoti pa leži zahoda®^ reke Rio de Pucblo de so bile zgrajene iz blata in z odprtinami za okna in 'd® enim ali dvema prosto^^ družino. Kurišča za ne so bita zunaj stanovanj*^ dela. S prihodom Spancev " nali funkcijo oken in vrat ia u jena je bila cerkev, takoj® 80 odstotkov Indijancev nov. Prvi večji upor proti osvajalcem je bil 1680. leta jo ci so se vrtuli v Mehiko, oo^ New Merica pa je postalo pa no tast staroselcev, Taoa. _ upora, je bil neodvisen ® desetletji, vendar so se 16". ci vrnili z veliko vojsko in sli nad nedolžnim prebival«^ P iP * sil naa neaoizniin prcuu«-Potrebovali so pet let, da vno podjarmili to ljudstvo-uspeh armade pa je bolj kot boj proti tradicij miroljubnemu narodu, miroijuanemu naruuu,^-.^ stvomin ni bil toliko vešč z orožjem. Indijanska večjimi ali manjšimi 'T***^»i kultur preživela tudi liki upor proti ameriški 1847. Danes živi na tem preživljal pretežno s _______________ še okrog 1900 Inijanc^^^li Taos. S ponosom povejot*^||| zovanju ostankov svoje imajo svojo vlado, svoje ■ celo lastne zapore, ne tega, da so okradeni. Leta dobili vrnjeno gorsko mističnim modrim jezeroPrt^j T nL-A ra Ji! Lake, kjer so v njihovi potekali najpomembnejši jim je bilo odvzeto 19Oo-priključeno nacionalnein'’ 1^ |i il*l konjih, o lovu na bizone, o njihovem ponosu in nemalokrat me je Približno 100 km proti severovzhodu od Santa Feja leži nasle- (Nadaljevanje NADA ! Ferdo Godina VRNI SE 55 »Tovariš Tomc, jaz sem samo Časnikar, ne znam opazovati, kot opazuje pisatelj.« »Vsi psihološki zametki so v vašem pisanju; saj vaša reportaža ni daleč od dobre proze. Čudovito ste opisali razpoloženje tistih, ki so jih Nemci pometali v ogenj.« »Veste, kaj meni manjka, da ne bom nikob pisatelj? Ne maram se izpostavljati. Pisatelj to mora.« »Toliko pogumnih stvari ste napisali.« »Seveda, ko se je politično ozračje otoplilo. Priznam, bil sem vedno pomalem pogumen. Zdaj ne bi več pisal tistega. Tudi nimam železne volje, ki je potrebna pisatelju, da odkrito pove, kar čuti in misli. Ne rečem, da tudi jaz ne čutim in mislim. Rasel sem v težkih razmerah, sami vidite. Skušam ljudi razumeti. A lova in svoje gotovbsti v življenju ne bi tvegal. Mislim si, naj to delajo sposobnejši, bolj pošteni od mene. Tak je pač moj značaj. Slab ali dober, tak je.* »Krivični ste do samega sebe.« »Prav tak sem, kakor sem rekel. Tovariš Tomc, zakaj ne najdete zadoščenja, ki vam ga je dal čas? Cernu bi radi obtoževali krivce vaše nesreče, ko pa jih je čas že povozil, ožigosal. Takratni izvajalci, ki so mučili nedolžne žrtve, med katere spadate tudi vi, so povečini napravili samomor. Vi najbrž tega ne veste. V sramoti so posebno tisti, ki so si izmislili Goli otok in dachauske procese. Nobenega poštenega človeka ne bodo preprečib, da so to počeli v interesu demokracije in svobode. Morivec je morivec. Vi pa ste njihova vest. . In čim mirneje gledate nanje in na tisti čas, tembolj jim načenjate mir. Čemu bi še potem midva pisala knjigo? Mi rnlajši tega ne razumemo. Zdi se nam, da so med vami starimi, nekdaj čudovitimi ljudmi, po vojni predolgo trajali prepiri. Svoje usode si mi mladi nismo mogli krojiti zaradi starcev in njihovih prelizovalcev, ki so hujši od starcev. V tem je tudi tragedija celo tistih, ki Šele bodo rojeni.« »Ce bi vi bili na mojem mestu, se verjetno s tem vašim mirom ne bi zadovoljili.« »Če bi bil jaz na vašem mestu, tovariš Tomc, ne bi tega vašega svetobolja gojil v sebi in ga vsak čas ponujal tistim, ki bi me hoteli poslušati. Bolj vedro bi živel. Sijajen človek ste, a to vas ugonablja,« Tomc je molčal. Danijel je pozabil na svojo puško. Če bi lisica v tem času skočila iz luknje, do katere so kopali dečkeci, Boris pa je divje skakal okrog in neprenehoma dajal navodila, bi gotovo ušla. Razgovor s Tomcem ga je prevzel. »Skušajva si zamisliti, kaj bo čez petsto, mogoče tisoč let. Si lahko zamišljava, kakšen bo ta naš čas. Se naših grobov ne bo, kaj šele naših skrbi, naših želja in končno tudi naših obračunavanj. Ne bo ne zadoščenja ne pranja sramote. Nič, popoln nič. Nasmehnila bi se takratem najinim skrbem.« Tomc je bil presenečen. Danijelu trdih besed ni zameril. »Smem še nekaj?« je Danijel vneto nadaljeval. »Brez skrbi se odprite.« »Požgane vasi so bile aktualne. Rane druge svetovne vojne se takrat še niso zacelile. Mnogo požganih vasi še ni bilo obnovljenih. Živeli so še svojci tistih, ki so jih Nemci pometali žive v ogenj. Razen tega je čas dopuščal, da sem politično vodstvo malo šibal, ker je po vojni kmeta obsodilo, da je sovražnik države, pozabilo pa je, da je on nosil revolucijo na svojih ramenih. Kmetu so vaški lumpenproletarci po direktivi političnega vodstva jemali zemljo in ga pehali v propad. Kmet ni bil ne socialno in ne zdravstveno zavarovan. Razen, tega je bil v tistem času še en absurd. Takratni kmetijski minister, bil je na žalost Prekmurec, je med vojno dezertiral k okupatorju in bil njegov oficir, po vojni pa se je povzpel in delil pravico in nauke tem, ki so med vojno krvaveli. Vidite, v takih časih sem pisalo požganih vaseh, ki so razumljivo vzbudile velikanski odmev. Kakšen odmev, oprostite mi, pa bi imela zdaj knjiga s problemi o nekem pozabljenem Golem otoku in o dachauskih procesih? Čas za to je minil. Reportaža bi ostala mrtva, Roman že, roman. A rekel sem vam, zakaj jaz ne bom nikoli pisatelj. Bolj za šalo vam bom omenil Sokratovo modrost, ki pa je on ni maral v svojem življenju upoštevati. Približno tako je rekel svojim sodnikom, ki so ga, kakor vemo, obsodili na smrt: ,Ni ga moža pod soncem, ki bi jo srečno izvozil, če se iz poštenega prepričanja postavlja po robu vaši ali katerikoli demokraciji, ter skuša preprečiti vsakovrstne krivice in nezakonitosti, ki se dogajajo v državi.' Vidite, to imam za najboljši poduk, kakršnega sem kdaj slišal. Samo še naša babica deli bolj pametne nasvete.« »Oho, Danijel! Starega Sokrata ste poklicali na pomoč. Torej zgodovino! Zakaj pa ne bi bilo mogoče, da bi tudi za nami čez petsto, tisoč let le kaj ostalo? Nekaj tu škriplje. Za grobove nič ne rečem. Teh ne bo. Povedal pa bi vam drug primer, star prav tako dva tisoč let Ko so se gladiatorji šli v rimski cirkus borit, so cesarjem vzklikali: A ve Caesar, m ort turi te salutant. Glejte, Stalinove žrtve so na las podobno vzklikale: A ve Stalin, morituri te salutant. Ali pa naši na Golem otoku in v dachauskih procesih: Ave Rankovič (ali še kdo), morituri te salutant. Preden so moji gladiatorji na Golem otoku klecnili pod bremenom prevzgoje in so jih s kamenjem zasuli, jim je le Še uspelo zaskandirati: Tito - partija, Tito - partija. Danijel, midva bi vse to primerjala in zapisala v knjigo. Verjemite, da bi ta čez petsto, tisoč let ostala živa, kakor so ostali živi Sokrat in gladiatorji. Zapisala bi še, da so rimski gladiatorji šli umirat sicer v zabavo cesarju in poulični rimski drhali, sociahstični pa ij lastne^ konca človeško osramočeni. Videi in slišal sem to na I ušesa. Zato vaši filozofiji o zgodovini le čisto ne verjametn.'' je čutil, da se Tomc že na pol šali, saj je spoznal, da uspeha ’ «9' ne bo, »Sicer pa oprostite, s svojo ponudbo sem bil nekoliko - Oho, oho, glej ga starca! Danijel je misli, ko je zagledal srt zguban obraz, da ima pred seboj le sklerotično pojavo. Zdaj P kako ta dobro ve, kaj hoče, ko vanj dreza zaradi knjige. Daui] nakopal na glavo hudiča. Sicer spoštovanje izobrazbi duha, spoštovanje, s preteklostjo pa naj le sam opravi. nor, da bi mu sekundiral, Ce so se starci, nekoč polni rf sporekli; naj se sami pobotajo. - Na kako misel je Tomc človeški zgodovini so nesrečniki na poti v smrt pozdravi]®* krvnike. V socializmu pa najbolj gnusno. Kaj takega DatVl slišal. 1^;, P .d »! »Sploh ne,« mu je živo odgovoril Danijel Oddahnil se I®' videl, da je Tomcu skrhal voljo do knjige. Govoril je, ker ] nekaj povedati. »Ne rečem, da vaša etika ni pravilna. Taksn® človeka od zveri, ki jih zdaj lovimo, tovariš Tomc. Sliši " v zemlji pes laja. Nekaj je našel v brlogu.« Napolžival, tako ime je dal Tomc Borisu, je nestrpen dečke, da bi hitreje kopali in prišli do gnezda in psa V la d niLkcjc m uu ixi rt"-"* "i je jazbečar začel ritemsko lesti iz luknje. Tulil je. Ne Medtem je jazoecarzacei memsKo lesii n luiuije. lumj'.- - , je lotila vseh, ki so bili okrog brloga. V gobcu je prines lisičko. V dlaki je imel polno zemlje Dečki so spustili lopate. ni smel seči psu proti gobcu razen Borisa. Ta mu je lisičke Pes je razjarjen skočil in spet izginil v luknji. Dečki so si mrtvo lisičko ogledovali in jo otipavali. Tomc ] daleč opazoval. Boris je dal lisičko na garo vrbovega grm^i tačke, rep in glava mlahavo visele navzdol. Ker je pes v zamolklo in krčevito lajal, je bilo to znamenje, da bo ponovc do plena. Danijel je opazil Tomca, kako vse početje opazujf - j-kim občutkom. Da bi sebe in dečke opravičil, mu je v šah d'- »Zob za zob, ni pomoči. Nedolžni so vedno žrtve « Žal je bilo Danijelu tega zatolčenega starca. Mogoče bi res malo potegnila iz močvare samotnosti, če bi bila seve 1 sana, kakor bi on želel. Nebes pa s tem kljub temu ne bi ga je opazoval, lisice seveda ni pričakoval iz nenadoma vrinila v misel neka podobnost s Tomcom. na samotnost milostljive, o kateri je rada pripovedovala katero je poznala še iz mladostnih Časov, ko je hodila kop® v medžimurske hribe. bi Babica je znala slikovito povedati kako stvar, tisto, o čemer je pripovedovala. Tako je bilo tudi z milostlji^|.j^ I daj večni mir in pokoj Milostljiva je živela v svojem katerega stene so zdaj že brez strehe; gole štrlijo v nebo Ijene dežju in soncu. Danijel je imel srečo, da je ujel leta. Gradič je stal na oni strani Mure v medžimurskih najvišjem vrhu Rubadij. Tja prideš mimo Strigove, trga, med hribi. S svojima starima cerkvama je Štrigova po nep™ skromna in sramežljiva. Resnično je vredna ogleda. y6stnik, 18. maja 1 995 13 S e »0 kronika Tragični konec šolske ekskurzije učencev iz Malečnika v Radencih i (Ifi Itd ■oS dl !)* til’ Ob padcu iS Ip (l! lii! S 1» Sli tir I* (* zadušitev >1 'Kt Četrtošolca Prejšnjo sredo okrog 17.10 je prišlo pri znamenitem nad sto let starem okra- > Srečanje območnih organizacij Rdečega križa | Mladi in alkoholizem i /i V' >5 I Na to temo je bil preteklo sredo na OŠ Ormož finalni kriz med podmladkarji Rdečega križa občin Ormož, Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota. Vse ekipe so pokazale veliko znanja, zmagali pa so gostitelji pred Gornjo Radgono itd. Tekmovalci so prejeli tudi bogate nagrade, ki so jih prispevali številni pokrovitelji. Za popestritev kviza pa je poskrbel šolski pevski zbor, ki je zapel nekaj narodnih napittoc. Na ormoški šoli so ob tej priložnosti pripravili tudi razstavo literarnih in likovnih del z naslovom Mi živimo drugače. Med gosti je bil tudi predsednik sveta za podmladek Rdečega križa Slovenije Damijan Slabe, ki je odrasle spomnil na gledanje mladih na svet in okrog sebe ter poudaril, da je resnično potrebno biti človek za človeka, tudi v bolezni, kot je ' alkoholizem. I? ir Sl snem vrelcu nekdanje polnilnice v Zdra-^^šču Radenci do tragičnega dogodka, V: : _ v javnosti močno odjeknil. 1 F. M. f ii»f s! liil^ IJ’ i):’ 1*' Ifr' lit* /I* tU*’ s Tega dne so bili učenci 4. razreda osnovne šole iz Malečnika pn ‘d^boni, ki so Jfih spremljali razredničarka in nekateri starsi, na sol-ekskurziji na Štajerskem in v Prekmurju, Med drugim so s! «11 lončarjenje, mlin na reki Muri, tovarno sladkorja v Ormožu m vrsto Mev, ob tej priložnosti pa so se hoteti toiU fotogr^irati jektu, ki pomeni nekakšen simbol Radenske, Večja skupina s®)® zadrževala v bližnjem parku, skorina sedmih otrok pa w J* K ‘ »"»domet« ob omepjenu vrelcu med Radgonskim m «mi domom, kjer so hoteli narediti več skupinskih posneftov. Med je bil tudi četrtošolec Č. M. , ki se je s sošolci usedel na leseni kovinske ograje, visoke 70 centimetrov. Pri tem je dvignil roke, "i ki izgubil ravnotežje. Zvrnil se je vznak na »tekleiio K®Wlo. pri tenaer sc R /lomilo 8 milimetrov debelo steklo, popust^ L?* »rtnaturna mreža pod steklom, zato je deček * <1* štirih metrov, kjer je obležal na kovinskem valju. Alije sto “ajanost materiala, bo pokazala nadaljnja preiskava. ^‘tedolge minute ograje, visoke 70 centimetrov. Pri tem je dvignil roke, '‘^sevanja Tedaj ' iinv t« id se je začel boj, da bi se totoj prebili ’ ohoka, ki r: j, v itakšne metre Širokem i- * - -...... globokem jašku, v katerem i® na dnu tudi smrtonosen ogljikov dioksid, če si mu Izposl^-'''Ijen dlje časa, Dva ctarf- do nesrečnega «Je znašel v kakšne m osem me- tudi jaSku, v katerem ^Smrtonosen og- ‘'eniud, f?: tazbiije odločila stekla --- “Va starša sta se za tvegano ‘la drugi strani ■i" sta sc skušala Pn f/f ■i”; I .. jjf -n^viava. r -• Jima je uspelo splezati le askaj metrov, saj ni bilo ne lestve t* vrvi. Kdo neki bi v časovni stiski sploh pomislil, da jc do jaška možno priti z druge strani, in sicer skozi kletne prostore, ki so oddaljeni okroo a*' — ®krog 30 n f ^1 >^1 Sr (f =(i ^1' /I /f i; (i K Z metrov. ^"fiojsfnen ^Vitanja /len r - 'n form ato r glede sodrf Prvo na- Ll^lUo ov PVO > bi me izpra-. Ni I , "“J J‘to pove. iV ***«anS laž ? ^aniostnimi orga-n »ein \"ajine pogovo-debate bila. Pri se^^vorih i??.’?!* zaslišanjih ^atančno toe jc obve-so ga organi J pogovore, ga toojih pogledih, ak- fiaJne '®tje te ■taj se obnaša. u, •'tvorih 7 7 , ' '^asiisanjih nev^'''jeni iz sarnj??'’ odgovori vprašujejo. '^Uese, osnovne. • - in po možnosti :ene zgodbe. Moje jc Zgodilo se je ■a Tak je pogled na ogrodje znamenitega vrelca v Radencih, kjer je pri- šlo minulo sredo do človeške tragedije. Foto.: JURE ZAUNEKER Seveda takrat nihče ni vedel, da ključ od tega vhoda hranijo v vrelčni službi Radenske. Kmalu po obvestilu sta na kraj nevsakdanje nesreče prihitela policista iz Radence Andrej Kovačič in Vinko Gajšt, ki sta s sabo prinesla tudi vrv. Po njej sta se skušala spustiti do nesrečneža, vendar sta morala zaradi uhajanja plina, zaradi česar sta izgubljala zavest, kmalu odnehati. Po vrvi seje spustil tudi eden od staršev. vendar je omagal, ko je imel dečka že v rokah. Rešili so ga šele gasilci, ki so imeli tudi masko s kisikom. Bilo je grozljivo, ko jih jc mati učenca rotila, naj ji rešijo sina. Kot seje pokazalo kasneje, je bila žal rešitev iz smrtonosnega jaška za malega Mitjo prepozna. Ob pomoči dežurnega zdrav- nika Zdravilišča Radenci dr, Franca Antoliča in medicinske sestre Metke Favlipjek so bili vsi poskusi oživljanja neuspešni. Zato so z rešilnim avtomobilom ponesrečenca nemudoma odpeljali na kirurški oddelek soboške bolnišnice, kjer pa so lahko le ugotovili, da je otrok že mrtev. Prva nesreča v stoletni zgodovini »Zelo obžalujemo, da je do nesreče prišlo v našem objektu, kije star več kot sto let in jc okrasni vrelec nekdanje polnilnice. Jašek, v katerega je padel nesrečni otrok, je globok približno osem metrov, v njem pa so se polnile prve steklenice radenske. To je prva taka nesreča, čeprav je ta objekt obiskalo že na desetti-soče ljudi. Leta 1991 smo objekt ob vrelcu obnovili ter ga tudi zaščitili z 8-mili metrski m varovalnim steklom in kovinsko mrežo, vendar se je kljub temu zgodila nesreča. Očitno gre za splet vrste nesrečnih okoliščin, da seje zgodila tragedija. Vse drugo bo pojasnila uradna preiskava,« nam je povedal pomočnik generalnega direktorja Zdravilišča Radenci Alojz Behek. Kdo je odgovoren za tragedijo? z obdukcijo je bilo ugotovljeno, da je otrok umrl zaradi zadušitve z ogljikovim dioksidom in ne zaradi posledic padca. Kriminalistična služba Uprave za notranje zadeve še naprej raziskuje vse okoliščine te tragedije in poskuša ugotoviti morebitno subjektivno odgovornost izvajalcev in projektantov. Če se bo izkazala za resnično izjava skupine obiskovalcev, češ da so že prejšnjo nedeljo opazili počeno steklo na vrelcu, bo nekdo moral odgovarjati zato, saj je otrokova smrt dovolj tehtno opozorilo, Ker so omenjeni objekt obnovili pred približno štirimi leti, je toliko bolj skrb zbujajoče, da je zaščitno ogrodje popustilo, O tem primeru bomo gotovo še poročali, saj čakamo na izid uradne preiskave, ki poteka. MILAN JERŠE Na mejnih prehodih v Pomurju so 8. maja zavrnili 29 tujih državljanov, in sicer 14 iz Romunije, tri iz Makedonije, po dva iz Ukrajine, Poljske, ZRJ, Rusije in Hrvaške ter enega iz Albance. Naslednji dan pa so zavrnili 15 tujcev. V noči na 10. maj je neznani storilec vlomil v trgovino in bife Mercatorja Sloge na Kapelskem Vrhu. Odnesel je večjo količino cigaret različnih znamk, kave in živil v skupni vrednosti 201,570 tolarjev. Tega dne so imeh' otroci Osnovne šole Malečnik ekskurzijo. Med drugimi kraji so obiskali tudi Radence. Tam se je manjša skupina otrok odločila za fotografiranje ob vrelcu. Eden med njimi je padel z ograje vrelca in pri tem utrpel tako hude telesne poškodbe, daje ranam podlegel. V popoldanskem času sta Franc P. in Anton R.. oba iz Maribora, prišla do stanovanjske hiše, last Č, R. iz Beltince. Skozi garažo sta prišla v stanovanje in iz predala nočne ormarice ukradla 200 tisoč tolarjev, 700 nemških mark in 3 tisoč avstrijskih šilingov. Z ukradenim denarjem sta se odpeljala proti Murski Soboti, vendar so ju policisti kmalu prijeli. Na mejnih prehodih v Pomurju so policisti 10. maja zavrnili 15 tujih državljanov, ki niso izpolnjevali pogojev za vstop v Slovenijo, in sicer sedem Romunov, štiri Hrvate, dva državljana ZRJ ter po enega iz Makedonije in Ukrajine. sedem let pozneje (H) bilo, da pogovore in izbrane teme selekcioniram, da se z Ibrom ne pogovarjam o tistih korakih in dejanjih, ki bi me lahko popolnoma kompromitirali. Najbolj pogoste teme najinih pogovorov, ki jih je lahko posredoval organom varnosti, so bili časopisni članki iz MLADINE in NOVE REVIJE. Torej takrat se mi je zdelo, da bo zelo težko dokazati moje »sovražno delovanje«, tako da se kot dokaz navaja branje MLADINE in NOVE REVIJE. Ibro je bil s svojo dvojno vlogo izjemno nezadovoljen. mnogokrat me je vpraševal. kaj naj stori. Vedno sem mu svetoval, daje najboljši način tisti, ko takoj prekineš vsako sodelovanje z organi vojaške varnosti, da jim to jasno poveš in se enostavno ne ustrašiš posledic, ki nujno pridejo za tem. Prepričeval sem ga, da so minili Časi, ko so nekoga likvidirali ali ga zaradi tega obsodili na dolgoletne zaporne kazni. Čeprav sem mu ta korak večkrat svetoval, se ni mogel odločiti. Kljub njegovi izjemni inteligenci, prvinski muslimanski poštenosti, stalnim tesnobam in zagatam, si nikoli ni upal storiti odločilnega Koraka. Bil jc neodločen, toda še naprej je igral zelo nevarno dvojno igro. Od vseh tedanjih mojih prijateljev je bil Ibro zame najbolj dragocen informator. Mnogokrat ni niti slutil, na kakšne načina to’ j® vse pomagal, pri kakšnih igrah je z menoj ne vede sodeloval. Zanimiva in poučna se mi zdi tudi zgodba, kako sem ugotovil, da je sodelavec organov varnosti. Takoj, ko sem to ugotovil in bil v to prepričan, sem mu to tudi odkrito povedal. Brez izmikanja mi je to takoj priznal. Potrdil mi je. da je vse tako, vendar mi ni nikoli zaupal, kako so ga v to prisilili. Bil je preveč človeško pošten za umazane igre, preveč svobodoljuben, odprte glave za književnost, zgodovino, človeški, kot so lahko Muslimani iz starih bošnjaških družin. Veliko pozneje sem popolnoma slučajno zvedel, da ga jc varnostna služba izsiljevala zaradi neke popolnoma nenevarne začasne odtujitve pištole, v času, ko je bil na Šolanju v Sarajevu, mu kot malolet-nemu grozila z zaporom in se ga tako polastila. Padel je v past, ne toliko strahu, ker je vedel, da ne more več odgovarjati za nekoč storjeno delo, temveč predvsem zato, ker se je bal sramote, da bi nekdo nenadoma zvedel za njegov mladostni greh. Zgodba z odkritjem se mi zdi zanimiva, predvsem zaradi tega, ker sem na osnovi nje ugotovil, da se metode pridobivanja in »prepariranja« novih članov in organov varnosti v osnovi niso spremenile vse od leta 1963, ko so me organi varnosti kot mladega vodnika poskušali pridobiti in pritegniti v njihove vrste. Takrat sem bil zelo blizu, da bi bil sprejet, vendar je moj mentor, srbski kapetan I. razreda, ki je bil poročen neko Škofje-ločanko, nenadoma izginil, ko je bil čez noč upokojen kot simpatizer Rankoviča, Tako sem bil po srečnem naključju rešen veijetnih travm, ki bi jih drugače preživljal. Moj mentor iz varnostne službe, ki je leta 1963 skozi pogovore ugotavljal, kakšno literaturo berem, mi je svetoval, kot najbolj priporočljivo branje, knjigo znanega jugoslovanskega agenta Djordja Ličine »Po sledeh plave lisice«, ki je bila vojaška uspešnica, berljiva in nepogrešljiva učna knjiga za vzgojo novih pripadnikov varnostne službe. V toku moje nadaljne, več kot dvajsetletne vojaške kariere, mi je bila ta knjiga najboljši indikator, da sem ugotovil, če nekdo od novopečenih starešin sodeluje z varnostnimi organi. Če sem tako nenadoma opazil, da bere knjigo Po sledeh plave lisice, sem postal previ- denter se hitro prepričal, daje bil resnično sodelavec varnostnih organov. Tako je bil to tudi Ibro. Dolgo sem razmišljal, kaj naj storim, da se operativni interes zame vsaj začasno ustavi, saj sta operativna obdelava in interes varnostnih organov lahko trajala tudi po nekaj let. Po temeljitem premisleku sem se odločil za najbolj presenetljiv korak. Med organi varnosti sem imel številne sošolce iz vojaških Šol. Eden od njih je bil tudi moj sošolec podpolkovnik Miladin Nedo-vič, o katerem bo tekla beseda pozneje, pri opisovanju dogodkov v času našega procesa. Zaradi tega, ker sem bil šifrant, sem bil v dobrih odnosih z večino organov varnosti, ki so običajno občasno sodelovali pri skupnih merah za zavarovanje šifran-tskih dokumentov in mer za zavarovanje dela v času šifriranja in dešifriranja, predvsem na terenu. To so bili običajno organi varnosti nižjih stopenj, podoficirji ali nižji oficirji. Med bivšimi šifranti je v KOG-u (kontraobveščevalni grupi) 9. armadnega območja deloval tudi operativec major Dario Klarič, ki sem ga poznal še iz časov, ko je bil zaposlen kot upravno planski organ šifre za območje 9. armadnega območja. (Nadaljevanje prihodnjič) Dan kasneje so policisti PP Lendava na avtobusni postaji v Lendavi prijeli tri državljane Romunije, ki so k nam prišli ilegalno. Po postopku so jih na mednarodnem mejnem prehodu v Dolgi vasi predali madžarskim varnostnim organom. V noči z 10. na 11. maj je doslej neznani storilec ukradel kombi znamke Mitsubishi, tip L 300, model furgon, reg. štev. MS 62-2SS, in to s parkirnega prostora gostilne Prelog v Beltincih. Policisti naprošajo vse državljane, ki bi karkoli vedeli o pogrešanem vozilu, da to sporočijo najbližji policijski postaji ati na številko 92, Na mejnih prehodih v Pomurju so 11. maja zavrnili 15 državljanov Makedonije. 10 državljanov ZRJ, 8 Ukrajincev, 4 Madžare, po tri državljane Romunije in Hrvaške ter enega iz BiH, ki niso izpolnjevali pogojev za vstop v Republiko Slovenijo. 12, maja ob 23.50 je v Slomškovi ulici v Murski Soboti izbruhnil požar na vozečem avtu znamke Zastava 128. Požar so gasilci pogasili, na vozilu, katerega lastnik je Erih K., pa so škodo ocenili na sto tisočakov. 13, maja le slabo uro po polnoči je nastal manjši požar na kompresoiju v opekamiški hali v Borečih. Na mejnih prehodih so tega dne zavrnili 22 tujih državljanov; po 6 iz Makedonije in Hrvaške, 3 iz Romunije, po dva pa iz Moldavije, Ukrajine in Avstrije ter 1 iz Nemčue. 14. maja med 2.00 in 3.30 je neznani storilec vlomil v osebni avtomobil v bližini motela Čarda m ukradel avtoradio. S tem je lastnika oškodoval za 18.000 tolarjev. Na mejnih prehodih v Pomurju so zavrnili 15 tujcev. Žal moramo zopet poročati o smrtni nesreči, ki se je zgodila 14. maja ob 16.IS v križišču lokalne in regionalne ceste v naselju Podgradje. Voznik Ivan P. iz Kamenščaka je namreč izsilil prednost pred voznikom osebnega avtomobila Italijanom Na-dijem C. iz Valdagna. Pri trčenju je bil voznik Ivan P. hudo telesno poškodovan, njegov sopotnik Stefan Z. iz Ljutomera pa je zaradi poškodb na kraju nezgode umrl. Škoda znaša 350 tisoč tolarjev. V noči na 14. mgj pa je neznani storilec razbil pomična steklo na kiosku slaščičarne na tržnici v Murski Soboti. Skozi odprtino je splezal v notranjost, kjer je pojedel dva hamburgerja s pleskavico in odšel. Na pomurskih mejnih prehodih so tega dne zavrnili 50 tujih državljanov, poleg pa so prijeli še pet tujcev, ki so ilegalno prestopili državno mejo z Madžarsko in jih predali madžarskim varnostnim organom. MJ vestnik, 18. maja Ijj J 14 iz naših krajev ■ ROGASOVCI - v tej novoustanovljeni občini so se odločili, da bo občinsko upravo predstavljal občinski urad, ki bo imel več notranjih organizacijskih enoti Poleg urada župana kot splošni oddelek so ustanovili še oddelka za proračun, finance, premoženje in družbene dejavnosti ter za okolje in prostor, gospodarstvo in javne službe. Predviden pa je tudi sekretariat občinskega sveta- MJ ■ GORNJI PETROVCI - Občinski svet je sprejel sklep o določitvi višine letnih povračil uporabnikov cest za kmetijske traktorje v letošnjem letu. Zneski se gibljejo od 2 tisoč (za traktorje z močjo do 25 konjskih moči) do 5,900 SIT, kolikor bodo morali plačevati lastniki traktorjev z močjo nad 82 konjskih moči. Sredstva zbira krajevna skupnost, zbrani denar pa bo porabila za redno vzdrževanje in varstvo cest. MJ Priprave na 3. dan soboških t Novi tvorbi v Mestni občini Murska Sobota Nemčavci in Markišavci upokojencev Na razširjeni seji predsedstva Društva upokojencev Murska Sobota s člani nadzornega odbora so najprej obravnavali in sprejeli obračun stroškov za prve tri mesece letošnjega leta. V razpravi so izrazili zadovoljstvo z uresničenjem finančnega načrta, čeprav so opozorili, da se bodo zaradi razširjenega programa dejavnosti društva do konca leta pojavile celo rdeče številke. 'i I krajevni skupnosti! v statutu Mestne občine Murska Sobota je opredeljeno tudi delovanje krajevnih skupnosti kot pravnih oseb. Poleg vseh šestih mestnih krajevnih skupnosti (Ali Kardoš, Boris Kidrič, Lendavska, Park, Partizan in Turopolje) in dosedanjih krajevnih skupnosti Bakovci, Čemelavci, Krog in Rakičan sla nastali še krajevni skupnosti Nemčavci in Markišavci. To je zapisano v 12. členu omenjenega mestnega statuta. S tem sta se prejšnja vaška odbora v Markisavcih in Nemčavcih na novo preoblikovala v krajevno skupnost. V156. členu statuta pa je zapisano, da »vaška odbora naselij Markišavci in Nemčavci opravljata do izvolitve novih organov funkcijo sveta KS Markišavci in KS Nemčavci.« Pri vsem tem je bistveno, da so poslej vse krajevne skupnosti na ozemlju sedanje Mestne občine Murska Sobota pravne osebe, s čimer so v mnogočem odpravljene določene nejasnosti pri zadovoljevanju interesov in potreb občanov. To nam Je v pogovoru potrdil tudi dosedanji predsednik vaškega odbora Nemčavci Štefan Barbarič. »V novi organiziranosti lokalne samouprave vidimo večjo fleksibilnost in možnost večjega odločanja ljudi o raznih zadevah, predvsem glede gradnje infrastrukturnih objektov in razpolaganja z lastnimi sredstvi, ki jih zbirajo s krajevnim samoprispevkom, o porabi katerih bodo sedaj lahko samostojno odločali. Z odprtjem lastnega žiroračuna pa sc bo ves denar pretakal na njihov račun, s čimer bodo neposredno odločali o tem, kaj se bo delalo v določenem obdobju. Prepričan sem, da je to bistvena prednost. Hkrati pa bo krajan tudi lastnik tistih objektov, katerih lastništvo doslej ni bilo jasno opredeljeno, kot so npr. vaško-gasilskl domovi, pokopališča, vaške poti itd. Želja krajanov Nemčavec pa je bila že od nekdaj, da bi živeli v samostojni lokalni skupnosti, kar jim je uspelo uresničiti šele z reformo nove lokalne samouprave. Eden najpomembnejših dosežkov pa je prav gotovo ta, da bomo z novo organiziranostjo lažje reševali vse probleme. Obenem bo na ta način razbremenjena tudi mestna občina, saj nam bo prepuščeno vzdrževanje objektov, kar smo doslej pogrešali.« K temu dodajmo še, da so se pred tem izjalovili vsi poskusi, da bi Markišavce, ki so prej spadali v Krajevno skupnost Puconci, in Ne-mčavce, ki so bili del Krajevne skupnosti Martjaci, združili v skupno krajevno skupnost. Oboji so namreč ves čas zaiijevali, da kraja nimata nobenih skupnih stičnih točk, ki bi ju povezovali, zato ne bi bilo umestno, če bi ju vključili v eno krajevno skupnost. Tako sta torej nastah' v novoustanovljeni Mestni občini Murska Sobota dve novi krajevni skupnosti, od katere pričakujeta v prihodnje večjo podporo. MILAN JERSE Osrednja pozornost je tokrat veljala dopolnitvi idejnega projekta za organizacijo 3. dneva upokojencev, ki bo razdeljen na kulturni in športni del. Pred dvema letoma začeto uspešno prikazovanje upokojenske dejavnosti širši javnosti jih je namreč spodbudilo, da nadaljujejo z akcijami. V prvih dneh junija bo v prostorih LB Pomurske banke v Murski Soboti samostojna razstava likovnikov. 17. junija bodo pripravili športni dan na igriščih pri soboškem domu upokojencev. Prireditev se bo pričela ob 9, uri, ko bo zaigrala upokojenska godba na pihala. Ob tej priložnosti bo regijsko tekmovanje v balinanju, svojo dejavnost pa bodo prikazali tudi Člani kolesarske sekcije in morda ribiči, pomerili pa se bodo še strelci z zračno puško in šahisii. Kulturni del letošnjega dneva upokojencev bo 24. junija v kinodvorani Park, o čemer bo podrobnejši scenarij izdelala komisija za kulturo. Med 17. in 24. junijem bo okrogla miza o socialnem položaju upokojencev v mestu, pri čemer se bodo opirali na zanimive izsledke iz ankete. V soboškem društvu upokojencev pa se pripravljajo tudi na srečanje upokojencev, ki bo 28. maja v vaškem domu v Andrejcih. Prireditev se bo začela ob 11.00, uro prej pa bo iz Murske Sobote tja odpeljal avtobus. Prvi del srečanja upokojencev bo kulturno obarvan, saj bodo nastopili člani upokojenskega mešanega pevskega zbora Vla- dimirja Močana iz Murske Sobote in podoben pevski zbor iz Mežice, s katerimi so pobrateni, Oba zbora bosta imela dan prej koncert v Moravskih Toplicah, Na srečanju v Andrejcih bo sodelovala tudi gledališka skupina s skečem Srečanje, pridružili pa se jim bodo tudi učenci Osnovne šole Fokovci, Na razširjeni seji predsedstva Društva upokojencev Murska Sobota so se tudi dogovorili, da bo v sredo, 24. maja, ob 18. uri v dvorani upokojenskega društva v Kocljevi ulici pogovor o zdravilnih rastlinah. Pogovor bo vodila Marija Lah-Vild, dobra poznavalka teh rastlin. MILAN JERŠE 1^ Ob potovanju skozi Hrastje - Moto je pritegnila našo pozorii^. tudi okrašena vaška kapela. Zvedeli smo, da so imeli prejšnjo nedtV’, po dolgem času spet vaški cerkveni praznik. Povezali so ga z blat*,-slovitvijo električnega zvona, Id Jih je stala okrog 230.000 tolah^ Že prej pa so uspeli obnoviti notranjost in zunanjost kapele, je sedaj zares lepega videza. Za vse to ima precej zaslug naibw soseda Marija Irgolič. Bila je namreč pobudnica in glavna zatorica raznih prireditev, od katerih so namenjali čisti dohode^ P vaško kapel«. Nekaj sredstev pa sta primaknili še Župnija I in Občina Radenci. OdsteJ naj bi imeli vsako leto na dan sv. na (4. maja) vaški cerkveni praznik. (Fotografija; -AJ) rspomin Jožefu Gajserju ihodek^* ifl V KS Logarovci so v zadnjem Času veliko postorili Se nekateri vozijo po zraku? Po oceni vodstva KS Logarovci je bilo lansko leto najuspešnejše, kar se tiče izpolrdevarda dolgoročnega načrta krajevne skupnosti. Tako so na primer uspeli asfaltirati ceste v Logarovcih, Kokoričih in Berkovskih Prelogih tako rekoč do vsake hiše. Posodabljajo P® že tudi občinsko cesto proti Gajševcem. ga, kot da plačajo obveznosti za že asfaltirane krajevne in občinske ceste ter za navoz gramoza na poljske poti. Podobno velja za Kokoriče in Berkovske Preloge; v Da se lahko trkajo po prsih, gre zahvala predvsem domačinom, ki so prišli do spoznanja, da je razvoj predvsem odvisen od njih. Še zdaleč namreč ni bilo tako, kot so obljubljale nekatere stranke pred volitvami, češ po novem bo domala za vse poskrbela država, zato samoprispevek nikakor ni več potreben - to je nekaj iz »socialističnih* časov, kar je treba opustiti. Marsikje, kjer so temu verjeli, so imeli stagnacijo in celo nazadovanje. V KS Logarovci so lani zbrali s samoprispevkom okrog 6,7 milijona tolarjev, od države (Iz občinskega proračuna) pa so dobili le nekaj čez milijon tolarjev. In kaj bi lahko postorili s tem »državnim« denarjem? Poleg samoprispevka je bilo potrebno zbirati še dodatna sredstva po pogodbah. V Berkovskih Ihelogih so svoje dosedanje obveznosti plačala vsa gospodinjstva, v Kokoričih in Logarovcih pa se nekateri izmikajo in se »delajo«, kot da njim ceste niso potrebne. Mogoče se torej vozijo po zraku? Dolžnike pa bodo vseeno skitšaluzteriatL a f* f V Logarovcih in drugih vaseh krajevne skupnosti so dali v zadnjem času prednost cestam. (Fotografija: J. G.) In kaj načrtujejo letos? V Grabah nameravajo asfaltirati še vse preostale makadamske vaške ceste, na poljske pa navoziti gramoz. GajŠevce čaka plačilo za posodobitev občinske ceste, radi pa bi asfaltirali še okrog 500 metrov vaške ceste in obnovili vaško kapelo. V Logarovcih najbrž ne Jifldruree!j.scf.dstjyd.zaj£atdnjK- Berkovcih pa načrtujejo asfaltiranje nekaj krajših vaških ulic in izkop jarka po vasi, nekaj denarja pa bodo potrebovali še za vzdrževanje gasilskega doma in vaške kapele. Poleg naštetega pa se v krajevni skupnosti pripravljajo še na kabelsko televizijo. KIŽFJ3RA.I Kruta je misel na smrt, na konec nečesa velikega, na konec nečesa svetlega, kot je življenje. V nedeljo, 23, aprila, je v 71, letu usahnilo življenje tako rekoč v naročju dobre in ljubeče žene Slavke prijatelju Jožefu Gajserju iz Križevec, ki bi si zaslužil še veliko let mirnih užitkov v krogu družine. Bolezen, pošastno zvesta družica, je opravila temeljito in do kraja. Vemo, da se rojevamo in umiramo, da nismo nesmrtni, pa vendar nastane neizmerna bolečina ob vsaki izgubi znanca ali prijatelja. Tega bolečega občutka nam prav nič ne olajša, če vemo, da zaradi krute bolezni pravzaprav ni moglo biti drugače. Dva dni kasneje seje na križevskem pokopališču množica ljudi od blizu in daleč poslovila od umrlega. Po cerkvenem obredu g. župnika so govorniki - predstavniki društev gasilcev, invalidov in ribičev - še zadnjič prehodili bogato pot umrlega. Ribiči so se po svoji stari navadi poslovili s položitvijo njegove strte ribiške padce na krsto. Moški pevski zbor je zapel žalostinko, od daleč pa se je turobno oglašala trobenta s Tišino, nas pa je v prsih stiskalo in bolelo, ko ■ MURSKA SOBOTA - Delež sofinanciranja mestnih krajevnih skupnosti Turopolje. Lendavska, Partizan, Ali Kardoš, Boris Kidrič in Park za ureditev glavne poti in vhoda na osrednje pokopališče znaša 1,5 milijona tolarjev, MJ ■ LENDAVA - Center za razvoj podjetništva Lendava se je odločil, da bo v svoj delovni program vključil tudi domače in umetne obrti. V okviru natečaja vabijo vse, ki se ukvarjajo z domačo obrtjo, denimo ličkanjem, pletenjem košar, suho robo, keramiko, izdelki iz slame, lončarstvom, ročnim tkanjem in podobnim, da se v akcijo vključijo. Center si tudi prizadeva, da ljudje izdelkov domače obrti ne bi prodajali sami, ampak bi jim loiskal trg in potencialne kupce. Z* belijo, da bi se s tem domača obrt, ki izumira, ohranila. (J.Ž.) ■ LENDAVA - V okviru osrednje mestne knjižnice .de!iue.še, likiaievnjh. kniižnic..ki smo se poslavljali od prijatelja. Vsa čustva, še premorem, sem ime! v grlu in oči vlažne> n rokavu obleke pa debelo solzo. Nič jih nl>^. skrival, saj nisem jokal sam, z menoj so jok** vsi, ki smo našega prijatelja Jožeta poznali ih imeli radi. J Človeštvo je danes sposobno priti na Luh ' ] ne zna pa preprečiti rakastih obolenj. krhko, ranljivo in kratko je naše življenje. * zavedamo, ko spoznamo, da nas je na vrhuf*\ j naše življenjske poti nepričakovano pretnag^ bolezen. Medicinaješe vedno brez moči. F® j-: ni Jože je imel že v mladosti razne zdravstvi težave. Prestal je dve težki operaciji pa 'l* pozneje ni bil nikoli prav zdrav, tako da moral vse življenje prizadevati za zdravje. usoda gaje značajsko usmerila v human do ljudi. Zato si je poiskal po izobraževani^ i sanitarnega tehnika zaposlitev v Ijutomersk^l zdravstvenem domu. Tudi nemška soldate^ mu ni prizanesla, vanjo je bil prisilno mobin^ ran, a se je po vojni vrnil in si s soprogo Sl^. Toda sF ustvaril srečno družinsko skupnost. . se je začela oglašati bolezen in moral je v nišnico v Murski Soboti ter pozneje še dvai^ v Maribor z veliko uparfia, da se vrne, ko-bolezen premagana. A kruta usoda je hot^ drugače, v Mariboru je ugasnila zadnja iskra upanja in zelo si je želel domov in domov. Doma mu je bilo ob ljubeči in negi njegove žene prenašanje bolečine znosh“ še, Jože, ljubil si slovensko zemljo, naj ti oi” ; goči miren počitek. so bile ustanovljene v krajih z več kot 1500 prebivalci. Z ustanovitvijo le-teh so v Lendavi zadostili normativom in standardom na področju knjižničarstva. Z novo lokalno samoupravo so ta izpo-sojevališča sedaj v različnih občinah, v občini Lendava pa je šest knjižnic, in sicer v Dobrovniku, Dolini, Gaberju, Genterovcih, Petišovcih in Hotizi, v občini Črenšovci si lahko knjige izposojajo v Crenšovcih, Bistrici in Veliki Polani, preostale pa so v občinah Odranci, Kobilje in Turnišče. (J.Ž.) ■ GORNJA RADGONA - Da je Telekom oziroma PTT čas že prehitel, je jasno vsem telefonskim uporabnikom, le PTT-ju nc. V tem mestu so namreč le štiri javne govorilnice - dve na gomjeradgonski pošti, ena v središču mesta in ena na mednarodnem mejnem prehodu, kar je daleč premalo, da bi zadovoljili potrebe po telefoniranju. 5ifjuischnn .n uina binol rebxizal L Franjo Blažič in prij" telefonsko govorilnico cesli, kjerjefrekventnostP I ta zelo velika. (J.K.) < ■ PODGRAD - Rji*?« kega društva Podgi^^ rpn, irramnTrblCe h' .J zapuščene gramoznice H' j struge Plitvice naredili ribnik. Tako je postal ribN* ^ bljen rekreacijski center 4 ljudi 12 okolice, nov in ljudi iz okolice. ta pa občasno prireja tekmovanja s pikniki. (J-^-■ MURSKA SOBOTAj štvo za varstvo in _____1 ■ _ Murska Sobota, kizdiužuJ® II 10 konfetč^^a nov, je imelo letno konfttč^Ja njej so med drugim bodo pripravili društveno’*^ ptic, s katero želijo de. Hkrati z ogledom P' učencem in dijakom d a vanj e, kako naj' skrbijo, v naravi, V Lendavski J uredili društveni dom, razstavo ptic, se lotilii t milnic za ptice, v svev® Aim ver želijo pritegniti čim več hileJiojditJljAl 1 a. maja 199£ 15 3! iz naših krajev 4 I I Človek in njegov prosti čas Kuhala je od Martinja do Gradišča . ar ■'V': f?'' t. ■e ' c*; if 4 11» r Efti 1,1 p ' dl ' l|f ■ I I '-■'i I - I : f, ■ ■ ^3t ^ja Gomboc iz Motovilec je živahna 75-letnica, ki je znana aleč naokoli predvsem kot dobra kuharica. Bi radi vedeli, ^jjne dobrote je pripravljala? v Icl* v šlevlln) druiluL pri firadu, -i-lušueva družina preselila, ko ji je Hh |4 M. Zaradi Služila k je morala že zgodaj s trebuhom zi kruhom. 'v_____™veuskem, bila je na snofiikmn dein * BnčkJ La Bnu- ^J( fi>4k1> 1920. Ul* T ^llnElrl dmilkL-piH. firadu. Splošnega Mik —jv: iia Bki t uj uui' ■vstrlubt delala v Nemčiji. Od leta 1940 do 1943 je bila v Kasneb ■opravljala gospodiitjika tlela In parila ato-sobarii-iTiu J ’ pri ugied!*! dnlfaii tu Madžarskem ^sosedu ”0111016 služita pri iiraiju. Leta 1946 se je poročila r Murska Sobota Marija Gomboc iz Motovilec ima v kuhinji opravek ne le s pecivom in drugimi dobrotami iz moke, ampak tudi s piščanci. 30 milijonov za ceste in pločnike Svet mestnih Krajevnih skupnosti Murska Sobota je med drugim obravnaval tudi program nujnih del v letu 1995 in določil prednostni vrstni red posameznih naložb. Za mestne potrebe Je iz proračuna letos namei^nih 30 milijonov tolarjev. S tem denarjem naj bi opravili vrsto posegov na infrastrukturnih objektih, pri čemer bodo morali zaradi premajhnih sredstev začetek del na nekaterih cestiščih in pločnikih preložiti na kasnejše obdobje. V programu je predvideno, da bi letos uredih cestišče in pločnik v Partizanski ulici ter del cestišča v ulici Plese in Muzgah. Načrtovana jc tudi ureditev enostranskih pločnikov vnaslednjihuljcah:Ivana Regenta, Čopovi ,Vegovi,Tomšiče-vi. Matije Gubca, Prešernovi, Grajski, delu Slovenske od Zvezde do Diane, Razlagovi tn Prežihovi ulici. Vrednost teh naložb je okrog 47 milijonov tolarjev. Iz lanskoletnega programa pa so preplastitve cestišč v Ulici ob progi. Južni in Mojstrski, asfaltiranje dovozne poti do vrtca v Gregorčičevi ulici ter ureditev pločnikov ob Ciril-Me-todovi ulici ter ulicah Štefana in Mikloša Kuzmiča. M. JERŠE ji* eii> ;ali .p I I flO-ikf st tc* ' :als offl' ** udi ije! alts <11 sP lir’ a** 1 ‘M baN d*! N tel* ei* lit*’ jid ntf rflf. teli' p/ k '7 Si*’i -n I "•'e piiTmiaV'' "-f®"® lS” '^eliko veselje ‘Posvem k,. seje naučila stem Lr y ^^PBvniku, V •'“ho in predvsem tudi drob- na kuhar- ^tku s sneje •1« ------------------------ je Biskvite. Z ' vedno ttove skih ^®^edelo se jc kmalu -'‘*-¥va5|Q tild- J je kuhai*’^'?'’''' P"^' J®’’* pa je biln* ® '®ta, po- so- vedno vee. I?!.*’'* PProkah’^’!.''^™ birmah\ prvih r»inih Pa So i^innah, «bletXar‘*’ spomnili’ Kosti I niča rji P^P^svljaiS''' "“"j«, ko so "“^ziS(l,i„.^^°Boti, in sicer več^^Bil je ’ ® Vsem ni mogla Gra* bilo ustreči. Prišla že V sredo .^■11* Je Hio oa porokah. se pripravljali na gostijo, že v sredo. Skupaj z dvema pomočnicama so najprej spekle drobno pecivo, nato vrtanke in pripravile vse potrebno za nedeljsko gostijo. Svatje so spoznali glavno kuharico že zgodaj. Natakarica, kije nesla skledo z juho, seje po stari navadi spotaknila in razbila skledo (črepinje prinašajo srečo!) ter polila juho. Nato je pritekla kuharica in vsa zgrožena okregala »nerodnico«, češ da zdaj ne bodo imeli svatje ničesar več za jesti. Ob Marijinih ostrih besedah, ki pa so ob veselem razpoloženju vendarle zbujale smeh, se jc veseljačenje nadaljevalo. Tudi Marija jc zelo zabavna ženska, ki razume šalo, zato so si jo večkrat »sposodili« in zagodli. Tako so ji marsikaj na-skrivanj odnesli iz kuhinje, natrosili poper po štedilniku ali odnesli svatom na mize kavo kar v loncu. Sicer pa dela je bilo veliko: poleg kuharskih opravkov je morala paziti tudi na vragolije svatov. Marija, pojdi z menoj! Našla pa je tudi trenutke za petje, saj je dobra pevka, ki sicer že 40 let poje v cerkvenem zbo- ru. Temu se ni izneverila tudi na gostijah, saj je ob spremljavi muzikantov zapela marsikatero pesem. Tudi takrat, ko je nevesta odhajala z rojstnega doma, jo je pospremila s pesmijo: Hod'Marija z menofna novi moj dom... Po polnoči, ko so nevesti jemali venec, pa je zapela: Poslušajte zdaj vsi ljudje. Posebno veselo je bilo, ko se prikazale maškare, ki so razigrano zaplesale, na koncu pa jim je kuharica postregla s hrano. Dobile so seveda tudi pijačo. Kaj pa zaslužek? V začetku je bil slab, pozneje pa že boljši. Zdaj je zaradi starosti svoja kuharska gostovanja precej skrčila, zaradi česar ji je malo hudo, ko pa se tako dobro počuti v družbi veselih. Da je taka tudi sama, vedo vsi, ki jo poznajo. Zdaj pa ste jo spoznali tudi vi. MARJANCA FERKO I !:i 4 I -4 Ee! ZA LEPŠI KRAJ-V Polani, kraju, le strelja od Morske Sobote, znanem po gostilni Lovei^ak - Horvat, si prizadevajo čim lepše urediti okolico. V ta namen nameravajo asfaltirati številne vaške poti, urediti ulično razsvetljavo ter urediti avtobusno postajališče in mrliško vežico. Denar za te naložbe bodo zagotovili s krajevnim samoprispevkom, ki so ga podaljšali za naslednjih mI let. LSledrtjui M. JERSE v Nemčavcih ne držijo križem rok Načrti, kaj pa možnosti? v Nemčavcih, kjer živi okrog 280 prebivalcev, imajo letos zares velike želje, od razpoložljivega denarja pa bo predvsem odvisno, kaj vse bo možno uresničiti. Nekaj denarja bodo gotovo dobili tudi iz proračuna Mestne občine Murska Sobota, kamor sod|jo po n^ovejši organizacijski shemi. Seveda se bodo predvsem oprli na lastna sredstva, pri čemer so vaščani že doslej pokazali veliko pripiavljenost za dodatno zbinmje denarja s krajevnim samoprispevkom ali na kak drug način. Obcestni jarki, dovozne poti, razsvetijava... Prednostna naloga v letošnjem letuje dokončna ureditev obcestnih jarkov za odvajanje meteornih voda. Od tega je namreč precej odvisna načrtovana preplastitev ceste skozi vas. Poleg tega nameravajo asfaltirati okrog dvesto metrov ceste in dovozne poti do vaško-gasil-skega doma. »Letos računamo tudi na dograditev športno-rekrea-cijskega centra, kjer sta dve teniški igrišči, edini v Pomurju pa imamo igrišče za bowling. Kmalu bi radi uredili razsvetljavo na igrišču za mali nogomet in poskrbeli za pokritje dela strešne konstrukcije na vaško-gasilskem domu. Že lani pa smo do tod speljali krak mestnega vodovoda, s čimer bomo zagotovih oskrbo z neoporečno vodo, saj s starim vodnjakom Ic-te nismo mogli zagotoviti, l^čunam, da bomo to naložbo predali namenu na slovesen način letošnjo jesen ali morda že prej. Gasilsko društvo pa bo letos kupilo novo orodno gasilsko vozilo, kajti staro, ki so ga kupili pred 22 leti, ne rabi več namenu. Tako so organizirali nabiralno akcijo v Nemčavcih in sosednjih naseljih nekdanjega gasilskega sektorja Martjanci - Tešanovci. Doslej so že zbrali polovico potrebnega denarja, to je 1,3 milijona tolarjev, drugo polovico pa naj bi zagotovili Krajevna skupnost Nemčavci, mestna občina in razni pokrovitelji,« nam jc povedal predsednik vaškega odbora Nemčavci Štefan Barbarič. Letošnjega februarja so predvideU za uresničitev vseh omenjenih naložb od 6 do 7 milijonov tolarjev, vendar ta znesek očitno ne bo dovolj. Kot del nove mestne občine v Nemčavcih ne zanikajo velikih pričakovanj od Murske Sobote, s katero so že doslej sodelovali na raznih področjih. Od nove organiziranosti pa pričakujejo hitrejši napredek svojega kraja, saj se na njegovem obrobju dvigujejo številni industrijski objekti. Ne gre pa prezreti tudi, da sc bodo z zgraditvijo železnice skozi Marktšavce in v bližini Nemčavec pojavila razna odprta vprašanja. Čimprej si žehjo tudi kolesarsko stezo chI Nemčavec do Murske Sobote. Pri tem pa sc dobro zavedajo, da bo celostna rešitev tega problema odvisna od skupnega urbanističnega načrta za ta del mestne občine. MILAN JERŠE telefonski vod pridobitev, ki je zajela rti svet. Poti J pismo mojemi poslanci (eur *B'ugovili c “ P® Iraku, po telefonskih žicah, ki bile **hsltih žic ki Lzolntoji. hiDui^l se še spomu^ajo tekal '*’* *®'*f«na. mestih po stirliih, da so tludje Inhtn kil nh ***’* Seda' P*^®žclju so med poštami in kofbtuiU pn-rp^BČniinj kabli večinoma potekain and zentlio. hodid e žico i oua QJ Gom ’ * ^jij^^hski Spodnjih I^njecje še sed ni nadzemni ha Pret^Jvi*'^' ^®’®^™skimi Nni]*mi Vodje !fi igodo ivan' Velikih saj pod njim žc poteka opttčiu tein- Jcih in Vidmu oh S*®'J'.™sti za telcfviiske centrale v Spodniih nvnici. Morda bi det tega telefonskega voda večinoma potekajo pod zemljo, bodisi e žico ^’4Sa*znamenitost? Hordo pa bo olcrn spodnji Ivanjci novoustanovljeno Turistično društvo razsvetljava, mrliška vežica Krajevna skupnost Mostje - Banuta sodi med manjše v lendavski občini. Dogo časa je bilo uvijej mrtvilo, pred leti pa so se le odločili sprejeti krajevni samoprispevek in začeli urejati komunalne probleme. V tej krajevni skupnosti ta hip nimajo samoprispevka, vendar so sc odločili urediti nekaj žgočih problemov - vaške poti, ulično razsvetljavo v Banuti,.ena večjih nalog pa je gradnja mrliške vežice na pokopališču. Krajani bodo denar za naložbo prispevali po gospodinjstvih. Gradnja mrliške vežice jih bo stala okoli 5 milijonov tolarjev Gradnja se jc že začela, opravlja pa jo gradbeno podjetje Igma iz ČrenSovec. Dela naj bi bila končana konec junija. Ob mrliški vežici bodo zgradili tudi zvonik. Mostje se tudi sicer vedno voli razvija, imajo že nekaj trgovin. pred nedavnim so dobili gostilno, razvija pa se tudi druga obrt. Besedilo m fotografija: LUDVIK KRAMBERGER JANI Dragi moj Kovet v eton lejpon majuškon cajti, gda e ti/Čurgovi se tipou cvetej pa da se najna ,ieka napasi preveč lipou oponaša, si mijslin, ka bi vas ništerne tudi trbelo na pašo poslati, ali nej zatou, ka bi bilij lačni, vej ste že si, kak tej čednejšipravijo, pred in/arkton, po domačen pa preveč siti, liki ka bi se od krave na/čili, ka najpr-lej trbej tejpo travo pogesti pa te ovo bole božno. Pred tejmi zdaj Že preminoučimi socialističnimi viizenskimi svetki smo mij prousti narod prejk naše televizije rejsan meti kaj viditi pa čuti, da so se pred nomi krejgali tej bejli pa rdejči, šteri so gvinali bojno pa šteri zgujbili, pa Je zato ništerni, šteri je tou vido, pravo, ka bi obouje trbelo /Sibirijo poslati/tiste šo-lej, ka bi tak predelani malo čednejši gratali. Naj bole so se št likali, či naj parodija bou ali nej pa štera zastava naj naprej ide pa šteri so pravi naši, pa je s loga moja stara Žiiška pravla, ka so tej si tak kak peski grbanji v goušči, štere lidge vb bršejo, da Je najdejo, pa bi je stoga se trbelo vb miniti, ka ne vejo, ka najprlej trbej pošiiivati tisto, ka maš. Za Svetek prvoga majuša Je v eton leti taksa lejpa tiioča bijla, ka nej bilou nevenkakši parodij pa krešo/ z velikimi gučami, pa st je tej prousti narod lejko/svoji ogračekaj opravo, ništerni paver pa kukorco posejo. Zaj že predsi lejt se mij sousidge na ten den večer/kup najdemo pri Želarovi pa tudi letos Je Roza se/elej pripravila, ka Finci pravi, ka čtglij je nikdar nišče nej pravo, ka je tou tiidi paverski svejtek, ga mij pri guči za svojega zememo. Vinci tudi pravi, ka so svejtek Prvoga majuša vb z brodili zatou, ka bi prousti narod lejko bole za soma ra meli, zatou ka bi ga s propagando/ krmili, ka tou lidij lejko, kravo pa trbej na pašo gnati. Tak so petdeset lejt giičali, ka je oblast v rokaj tisti, šteri delajo, ka tej skončanja delajo, pa je njiiva reje glavna zaj pa navčke, ali kakša velka žalost Je zaj, da se zna, ka so tej guči bilij somo pejsek v očij ali pa prijlika, ka se oblast v rokaj držij. Si tej, šteri so duga lejta s takšimi parolami se vd metali, so zaj še nikši menažeri gratali pa po taksi ovinkaj se, ka so prle delafcon obečavali, zaj za sebej olastninili ati pa f stečaj spravili, ka bi te leži po fat cejni doj kujpili, odkec pa za tou pejneze majo, pa niti son Nebeški oča ne vej. Ka bi se pa mij toga /čakati, ka bi tej, šteri so s takšin deton nikelko ferm na nikoj spraviti pa s ten tudi pre-dsi lujdi na cesto, zatou mogli odgouvor davati, nede, či bi pa getibar pred birovijo prišli, se pa tak nemajo kaj bojati, ka je ta v nju vi pajdaški rokaj. Vincekof oča Miška, s šterin sva miiva /kiip v Fo-grskoj kataniji bila, nemre vorvati f tou, ka bi mij, ka smo bilij prsitno notri pozvani, nikši proutinarodni li-dgej bitij. F našoj krajini je tiidi pravi borcof preveč malo bitou, pa tej so v vejkšen tali spadnoli, tej, šteri se gnes za najvehe držijo, so se vekši tao skrijvali pa sledi s svoji lujkenj v6 prišli, da Je konec bilou. Da san domou šou,je vb Šla za m eno/Roz a pa pra-vla, ka mi ovadi, ka ešče nikomi nej, ka una za tej den sikdar mao spravta zatou, ka je pred lejti pri krejsi nedužnost zgibijia. Tistoga ijpa je / Curogvi bijta nikši mladinski voj pa Je eden visiki mladinski Junkcio-nar prišo guč držat pa so njou tej prejgnji na občini tistoga časa za njega žadu Žiti pa njej tak vednako povedali, ka njemi sako njegvo željo more spuniti, pa je mladijna te tak bijta vbrna pa se tiidi una nej vupa-la prouti torni postav lati. Ka pa s toga dela nikšega sada nej bilou, je Boža vola. S tejmi majuškimi obečanji pa zgodovinskimi isti-nami te preveč tipou pozdravla tvoj Janci Borojčnjek s Čurgove F Curgovi po svejtki dela 1995 vestnik, 18, majaljjž I 16 Šport Prva državna nogometna liga Maribor: Beltinci 1: 2 (0 : 0) Maribor - Igrišče Maribora, gledalcev 3500. Sodnik: Krajnc (Gornji Grad). Strelci: 0:1 Črnko(53), 1:1 Širec (87), 1:2 Herecg (89), Beltinci: Zver, Godina, Vorobjov, Jengurazov, Jančič, Šarkezi, Črnko (Baranja), Cirkvenčič, Osterc, Nejman, Škaper (Hcrceg). Mura: Koper 3 : 2 (0 :1) Murska Sobota - Igrišče Mure, gledalcev 1000. Sodnik: Beton (Kranj). Strelci: 0 : 1 Čuček (14), 1 : 1 Breznik (57 - Um), 1 : 2 Gunjač (74), 2 : 2 Belec (75), 3 : 2 Belec (8:1), Mura: Volk, Baranja (Rous), Kokol, Breznik, Poljšak, Cifer, Brežic, Stampfer, Belec, Bakula, Topič. Druga državna nogometna liga Nafta : Slovan 4 :1 (3 : 0) Lendava - Igrišče Nafte, gledalcev 500. Sodnik: Glažar (Ptuj). Strelci: 1:0 Šabjan (16), 2 :0 Hranilovič (38), 3 :0 Hranilovič (41), 4 : 0 Šabjan (63 - 1 Im), 4 : 1 Zorko (72), _ Nafta: Starovasnik, Utroša, Gaševič, Novak, Šabjan, Drvarič, Hra-nilovič (Meničanin), VickoviČ (Bedo), Prekazi, Baša, Gabor. Beltrans : Dravinja 3 : 3 (2 : 2) Veržej - Igrišče Beltransa, gledalcev 100. Sodnik: Start (Prevalje). Strelci: 0: 1 DamiS (15), 1:1 Z. Osterc (27), 2 : 1 Ropoša (35), 2 :2 Korazija (41), 2 ; 3 Križanič (52). 3 : 3 Ropoša (87). Beltrans: Balažič, Stojko, Brunec, Hošpel, Puklavec, Slana, Vozlič, Sreš, Z, Osterc. Mod lic, Ropoša, Piran : Turnišče 3 : 0 (2 : 0) Phan - Igrišče Pirana, gledalcev: 300. Sodnik: Kokolj (Ljubljana). Strelci: 1 : 0 Ipavec (13), 2 ; 0 Hvastija (23), 3 : 0 Hvastija (84). Turnišče: Stamenkovič, Ternar, Lebar, Vori (Baranja), Žekš, Pucko, Krančič, Ropoša, Voroš, Novak, Zver. Tretja državna nogometna liga Starše : B^ovci 1:1 (0 : 0) starše - Igrišče Starše, gledalcev 300. Sodnik: Velički (Ptuj). Strelca: 1:0 Lckar (48), 1 : 1 Radikovič (60). Bakovci: Maučec, Cener, Emiša, Posavac, Papič, Kovačec, Titan, Gabor, Holeman, Buzeti, Radikovič. Kungota : Renkovci 1:1 (0 : 0) Kungota - Igrišče Kungote, gledalcev 200. Sodnik: Lenošek (Letuš). Strelca: 1:0 Štraus (49), 1:1 Zadravec (67). Renkovci: Magdič, Horvat, Koren, J. Zadravec, S. Bojncc, Toplak, Matjašec, R Bojnec, Kuzma (Tratnjek), Tompa, Litrop (I. Zadravec). I li ŠPOATAM NAPOVED V športni napove di št. 14 sodeluje Ivan Horvat, član upravnega odbora NK Beltinci. Prognoziral je takole: Pari_____________________ 1. MURA; Železničar 2. Olimpija : BELTINCI Nap. ] 2 3. BELTRANS: TURNIŠČE 2 4. NAFTA: Drava 5. BAKOVCI: BISTRICA 6. Rakičan: Bratonci 7. Tigop : Goričanka 8. Dobrovnik: Čentiba 9. Bistrica : Nedelica 10, Šalovci: Minicom ŠPORTNA NAPOVED ŠTJ4 1. MURA: Železničar 2. Olimpija: BELTINCI 3. BELTRANS : TURNIŠČE 4. NAFTA : Drava 5. BAKOVCI: Bistrica 6. Rakičan : Bratonci 7. Tigop: Goričanka 8. Dobrovnik: Čentiba 9. Bistrica: Nedelica Šalovci; Minicom 1 1 1 1 2 0 1 Napoved Izpolnjene lističe pošljite na uredništvo Vestnika, Murska Sobota, Arhitekta Novaka 13, najpozneje do petka 26. maja 1995. Pri žrebanju bomo upoštevali $ pravilnih napovedi. Ime in priimek ter naslov; I V športni napovedi št. 12 je bil izžreban Dejan Flisar, St. Rozmana 8, Murska Sobota. Po nagrado lahko pride v uredništvo Vestnika, Murska sobota, Ulica arhitekta Novaka 13. Pravilna rešitev: Mura ; Koper 1, Maribor; Beltinci 2, Nafta ; Slovan 1, Beltrans ; Dravinja 0, Piran ; Turnišče I, Starše: Bakovci 0, Kungota; Renkovci 0, Serdica : Bratonci 0, Kobilje : Čentiba 1 In Olimpija : Odranci 2. I, SNL Rezultati -27. kolo Maribor: Beltinci 1:2 Mura: Koper 3:2 Korotan : Vevče 2:0 Primorje: Publikum 2:1 Gaj: Železničar 0:1 Olimpija : Živila Naklo 0:2 Rudar (V): Gorica 1:0 Izda: Jadran 3:0 m Beltinčani zmagali v Mariboru, Mura doma vet minut pred koncem pa je Belec drugič magal solidnega vratarja Germka in svoj!™" Olimpija Maribor Gorica MURA 2719 3 5 71:27 41 2714 8 5 47:24 36 2715 5 7 53:27 35 2715 5 7 43:24 35 BELTINCI 2714 6 7 62:20 34 Publikum 2714 5 8 45:26 33 Rudar(V) 2714 5 8 45:29 33 Železničar 2713 4 1 0 47:38 30 Korotan Primotje Koper Izda Vevče 2713 311 48:30 29 2710 8 9 43:39 28 27 8 712 21:30 23 27 7 614 28:59 20 27 7 416 30:55 18 Žwila Naklo 27 4 914 24:42 17 Gaj Jadran 27 4 914 23:67 16 27 0 324 12:97 II. SNL Rezultati - 26. kolo Nafta: Slovan 4:1 Beltrans: Dravinja 3:3 Piran; Turnišče 3:0 Šmartno: Rudar 4:1 Mengeš: Domžale 0:1 Radeče: Železničar 3:0 Zagorje : Steklar 1:0 Drava: Elan 2:1 Šmartno Zagorje NAFTA Rudar (T) Drava Radeče Domžale Piran Mengeš 3 2617 5 4 53:25 39 2616 5 5 41:11 37 2614 9 3 39:23 37 2612 6 8 39:27 30 2612 5 9 43:37 28 2611 510 35:31 27 2611 510 37:35 27 2611 411 48:34 26 26 810 8 19:19 26 železničar 2610 412 38:45 24 TURNIŠČE 2610 511 33:45 24 Dravinja Slovan 26 7 910 29:33 23 26 6 713 27:46 19 BELTRANS26 5 714 26:40 17 Steklar Elan 26 3 914 21:47 15 26 4 715 20:50 14 III. SNL Rezultati - 23. kolo Starše : Bakovci 1:1 Kungota : Renkovci 1:1 Šentjur: Bistrica 5:1 Dravograd : Pohorje 3:0 Aluminij: Sl. Gradec 4:0 prek. Šentjur 2115 245 58:19 32 Dravograd 2113 4 4 31:24 30 Aluminij 2013 3 4 45:20 29 BAKOVCI 2010 6 4 43:19 26 Pohorje Kungota Bistrica 20 8 8 4 31:24 24 20 8 4 9 32:29 20 20 8 3 9 32:35 19 RENKOVCI 21 7 5 9 23:27 19 Starfe 21 7 410 21:25 18 Kovinar (-4) 20 7 5 8 18:22 15 51. Gradec 21 2 514 16:45 Pobrežje 20 2 315 17:59 I. MNL MS Rezultati - 19. kolo Tigop : Les 1:0 Rakičan : Remet 3:0 Dokletovje: Goričanka 0:0 Serdica: Bratonci 1:1 Vesna : Kerna 3:2 Čarda: Emal 3:1 Rakičan Serdica Bratonci Les 9 7 1913 2 4 33:17 28 19 810 1 26:13 26 19 9 6 4 27:16 24 19 8 4 7 25:19 20 Goričanka 19 7 5 7 23:21 19 Tigop Čanja Kerna Emai Vesna Remet 19 8 2 9 32:28 18 19 6 5 8 22:22 17 19 4 9 6 24:29 17 19 6 5 8 16:21 17 19 7 1 11 24:35 15 19 3 8 8 21:30 14 Doklezovje 19 3 7 9 11:33 13 II. MNL MS Rezultati - 19. kolo Grad : Minicom 3:2 Prosenjak. : Šalovci 1:1 Križevci: Hodoš 5:2 Rotunda : Apače 1:7 Tromejnik: Gančani 4:1 Tešanovci: Cankova 0:7 prek. Tromejnik 1916 2 1 62:22 34 Apače Cankova Minicom Šalovci Grad GanČani Rotunda Hodoš 1913 3 3 63:27 29 1913 3 3 59:29 29 1911 6 2 64:23 28 1910 2 7 39:27 22 19 9 2 8 48:43 20 19 5 410 33:48 14 19 5 311 25:50 13 19 5 212 34:48 12 Tešanovci 19 5 212 26:41 12 Prosenjakovci 193 412 28:72 10 Križevci 19 2 1 16 25:75 5 Vestnik! V odigranem sedemindvajsetem kolu tekmovanja v prvi državni nogometni ligi so prijetno presenetili nogometaši Beltince, ki so v Mariboru premagali Maribor Branik in tako napovedali visoko uvrstitev. Beltinčani so že na začetku z nekaterimi nevarnimi akcijami zagrozili, da bodo gostitelji težko osvojili načrtovani točki. V 4. minuti je namreč strel Škaperja za las zgrešil gol. V prvem polčasu so bili gostitelji sicer nekoliko napadalnejši, vendar nikakor niso uspeli premagati obrambe go-stov.Tudi v drugem polčasu so Beltinčani igrali taktično dobro, sij so pred kazenskim prostorom odklanjali vse nevarnosti. Nasprotno pa so bili Beltinčani nevarnejši s hitrimi protinapadi in v 53, minuti prišli v vodstvo, Škaper jc lepo podal žogo Čmku, ki je bil najboljši igralec na tekmi, ta pa je presenetil vratarja Dabanoviča in žoga se je znašla v mreži. Zatem so se napadi obojestransko menjavali, vendar brez zadetka, Ko je že kazalo, da bodo Beltinčani zmagali, je Širec, ki je v drugem polčasu stopil v igro, premagal vratarja Zvera in rezultat izenačil. Toda veselje gostiteljev je bilo kratko, saj je samo dve minuti zatem Herceg, ki je za-meitial Škaperja, dosegel zmagoviti gol. Nogometaši Mure so gostili solidno moštvo Kopra in osvojiE načrtovani točki, vendar so si zmago zagotovili šele na koncu tekme. Kljub izra-' žiti terenski premoči in priložnosti za gol, ki pa jih Topič in Belec nista izkoristila, so gostje I nepričakovano prišli v vodstvo. Čuček je izko- moštvu zagotovil obe točki, V drugoligaški konkurenci je od poniui®k“ Ijgašev zmagala le lendavska Nafta, ki je do®‘ prepričljivo premagala Slovana in je tako pt®’' pri vrhu. Lendavčani igrajo v zadnjem času z® soUdno in imajo tako lepe možnosti, daseu ' stijerv kvalifikacije za vstop v prvo državno liS”-Po dvakrat sta se med strelce vpisala Šabjan Hranilovič. Nogometaši Beltransa so 8”®”“ Dravinjo iz Slovenskih Konjic in iztržili točk ■ Čeprav so Veržejčani nastopili brez treh dardnih igralcev, so bili boljši tekmec in hi zaslužili zmago. Nogometaši Turnišča pa z gostovanja v Piranu vrnili praznih rok. niŠČani so tekmo začeli premalo pazljivo, I® so izkoristili gostitelji in kmalu dosegli dv® detka. To je bil vse^kor hladen tuš za JosL ki so sicer imeli nekaj priložnosti za got ” niso izkoristili. Tako čaka TumiSčanevfl daljevanju tekmovanja zelo zahtevna nalog® P obstanku v ligi. V tretji državni nogometni ligi sta oba P murska Ugaša gostovala in igrala ncodlo«^ Nogometaši Bakovec, ki so gostovali v 5“^ so bili sicer boljši nasprotnik, več so napa® in si tudi ustvariU več zrelih priložnosti z® ki pa jih nespretni napadalci niso izkoristui-še posebej velja za prvi polčas, ko je Radi®” zapravil dve, Titan pa eno lepo priložilo^ gol. Takoj na začetku drugega polčasa pa stitelji iz nedovoljenega položaja dosegli zadetek, kar je vplivalo na nadaljnjo igro., včanov, ki so rezultat vseeno izenačili. R®” I ristil napako Volka, ki je bil zunaj kazenskega ' prostora, in žoga se je znašla za njegovim hrbtom. Tudi v drugem polčasu so Sobočani zače- vcdiluVt KJ ou rvzuluii vseeno izeiitu< j, vic je izkoristil lep predložek Posavca in 1 li napadalno in kmalu rezultat izenačili. V kazenskem prostoru je bil nepravilno ustavljen Topič in sodnik Beton je dosodil enajstmetrovko, ki jo je Breznik spremenil v gol. Gostje pa se niso predali in so v 74, minuti zopet povedli. Toda že v naslednji minuti sc je Belec prvič vpisal med strelce in rezultat izenačil. De- sel mrežo. Bakovčani so imeli zmago, ki pa jih Gabor in Buzeti nista stila. Nogometaši Renkovcc so gostovali v goti in v težki tekmi osvojili točko, saj . mačini tako kot RenkovČani prizadevno z® stanekvligi. Najzaslužnejši za osvojeno Renkovec je vsekakor vratar Magdič, ki j®' stno branil. Feri Šport od tu in tam Namizni tenis - V Tianjinu na Kitajskem je bilo 43, svetovno prvenstvo v namiznem tenisu. Sodelovalo je 87 držav. V slovenski reprezentanci je igral tudi 33-letni Stefan Kovač, ki je v ekipnem delu prvenstva šestkrat zmagal in štirikrat izgubil. Za Smrekarjem je bil naš drugi najboljši tekmovalec. Slovenija jc zasedla 24. mesto. V tekmovanju posameznikov pa Kovač ni imel sreče, saj je izpadel v kvalifikacijah, (MU) Strelstvo - V Črcnšovcih je bilo državno prvenstvo osnovnih in srednjih šol v streljanju z ZP. Sodelovalo je okrog 230 strelcev in strelk. Led uspeh so dosegli gostitelji, saj je ekipa OS Crenšovci zasedla prvo mesto in osvajUa naslov državnih prvakov s 541 krogi, V posamični konkurenci jc bil Valter Pajič (OŠ I. ONL Lendava Rezultati - 20. kolo Panonija : Dobrovnik 1:3 Bistrica Mostje 2:0 Kobilje: Čentiba 2:1 Polana : Nedelica 1:1 Orenšovci; Hotiza 2:2 Olimpija: Odranci 1:5 Črenšovci 2014 5 1 64:17 33 Odranci Kobilje Nedelica Hotiza Panonija Oentiba 2014 4 2 51:15 32 2010 6 4 35:25 26 20 9 5 6 32:24 23 20 9 5 6 36:32 23 20 8 5 7 35:32 21 20 7 6 7 37:27 20 Dobrovnik 20 5 6 9 37:37 16 Olimpija Bistrica Mostje Polana 20 5 411 26:48 14 20 3 710 28:47 13 20 4 214 25:61 10 20 3 314 20:61 9 II. ONL Lendava Rezultati - 18. kolo Opel H.L. : Dolina 3:0 Graničar: Kapca 3:5 Žrtkovci: Nafta 0:1 OpelH. Lakoš1814 3 1 66:19 31 Nafta V. Žitkovci Graničar Kapca Dolina 18 7 3 8 41:35 17 18 5 7 6 33:31 17 18 5 7 6 36:51 17 18 6 4 8 29:42 16 18 2 610 22:49 10 II MS) s 183 krogi četrti, Samo Ptičarje s 181 krogi zasedel osmo, Andrej Tibaut s 181 krogi deveto in Tomi Sobočan s 179 krogi (vsi OŠ CrenSovci) dvanajsto mesto. Pri dekletih Je zasedla Monika Žalik (OŠ ČrenSovci) s 180 krogi četrto, Sandra Zver (DOŠ Lendava) pas 174 krogi osmo mesto. (B, Štumberger) Rokomet - V četrtem kolu končnice prvenstva za obstanek v prvi državni ženski rokometni ligi je ekipa Vegrada v Velenju premagala Bakovce s 26:24 (13:9). Strelke za Bakovce: Jakšičeva 6, Hozjano-va 5, Baničeva 5, Buzetijeva 4, Malčkova 2 in Kolblova 2. Atletika - V Feldbachu v Avstriji je bil mednarodni ulični tek na lOkm. Med več kot sto tekmovalci so sodelovali tudi člani TS Radenske in se lepo odrezali. Maja Perme je zmagata med dekltcami v teku na 3,3 km, brat Daniel pa je bil peti med dečki. Nina Jakopec je bila peta pri ml. deklicah. Zdravko Mauko je bil v absolutni kategoriji na 3,3 km drugi. V teku na 10 km je bil Marjan Jakopec pri veteranih petnajsti. Roman Klančar pri st. veteranih petnajsti in Branko Perme devetnajsti. (GG) Šah - V Brezovcih je bil Šahovski koneetedenski turnir, na katerem je sodelovalo 60 Šahistov. Zmagal je Mariborčan Krumpač-nik s 7,5 točke pred članom Radenske Pomgrada Miranom Zupetom, 7 točk. Igor Kos je bil Četrti, Boris Kovač peti. Matija Gabor šesti, Robi Radosavljevič sedmi, Peter Kelemen kot najboljši mladinec enajsti (vsi so dosegli po 6 točk), Štefan Režonja je bil trinajsti, Danilo Hari štirinajsti, oba sta zbrala po 5,5 točke. Sklepni turnir bo 28. maja pri kroSkem brodu. Nogomet - V polfinalni pokalni nogometni tekmi so mladinci Mure premagali Turnišče s 5 : 0 (2 : 0). Strelci golov: Gomboc 2, Fras, Žilavec in Vogrinčič. Tako so se mladinci Mure drugič zapored uvrstili v finale slovenskega mladinskega pokala. Lani so v finalu pre-maghali Olimpijo in postali pokaL ni mladinski prvak. Tudi ■ _______u. ki______CrtSllU maja, se bo Mura v fina'” z Olimpijo. Streljaide na gUnastt Rakičanu je bilo tretje^^ slovenske lige v streljanj” ” * J ■PirS ste golobe. Zmagala je Štefana Kovača Murska 189 zadetki pred Svobod” žeč, 178, in Ormožem. fJ l / o, IH VilllVfc*”- I^J Murske Sobote so tekm^ft' bič 68, Vidonja 61 in zadetkov. V tekmovanj” (N nikov jc zmagal Karel 1UA.VT JV Aiiiiascu IV***’-- J r Murska Sobota) z 88 7»“^ Strmoletom (Vrhnika), ničaijem (Ormož), Med mladinci jc Dejan 56 zadetki zasedel drug”> Maček z 61 zadetki * Pojbič (vsi MS) s 47 z®”*^ _ mo mesto. J' Šah - Šahovsko dniSt*” ska Pomgrad iz Murske organiziralo hitropotez*” mladince, mladinke, ............ klice do ffrlct. V lUl”" jH renči je zmagala Lea točkami pred Mitjem in Mihom Gombocem. Pri dečkih in deklicah gala Maja Vičko s 4,5 tV soboto smo bili organizator tretjega kola tekmovanja v prvi državni ligi v streljanju na glinaste golobe, V soboto, 20„ in nedeljo, 21, maja, bomo na strelišču v Rakičanu gostitelji dvoboja reprezentanc Slovenije in Hrvaške, Poleg tega bomo 2. in 3. septembra organizatorji državnega mladinskega prvenstva v streljanju na umetno golobe. Sicer pa si prizadevamo, da bi skupaj z Lovsko zvezo Prekmurja, ki je lastnik strelišča v Rakičanu, strelišče posodobili in poskrbeli, da bi bilo odprto trikrat ali štirikrat tedensko, saj bi s tem gotovo pritegnili k tej športni zvrsti več mladih in starejših. Poleg tega pa bi lahko tekmovali tudi v dvojnem trapu,« - Kot prvi pomurski tekmovalec v streljanju na glinaste golobe ste sodelovali na tekmovanju za svetovni pokal v Južni Koreji in na Japonskem, Kako ste zadovoljni z rezultati? *Z uvrstitvami na tekmovanju nisem najbolj zadovoljen, saj bi lahko dosegel veliko več. Na to tekmovanje sem se namreč dobro pripravljal, vendar so na moje rezultate vplivali tudi časovni zamik (7 ur), podnebje in prehrana. Imel pa sem tudi smolo, ker sem moral nastopiti v prvi seriji tekmovanja, ko so bile razmere slabše. Na pokalnem tekmovanju v Južni Koreji, kjer je sodelovalo 100 tekmovalcev, sem zasedel 71. mesto s 102 zadetkoma. Na Japonskem, kjer je sodelovalo 80 tekmovalcev, pa sem bil po prvem delu na 42., na koncu pa sem pristal na 64. mestu z 98 zadetki. Moj osebni rekord je namreč 113 zadetkov od 150 možnih. Zadovoljen pa sem, da sem na tekmovanju v Seulu s 103 zadetki izenačil državni rekord v dvojnem trapu.« Feri Maučec nedeljo motokros "^Janževem Vrhu ‘^■urinaj, MTK-ja Radenci bo v nedejjo, 21 majal995,ob “ Veni Vrhu motokros za 4ria*no pr/enstvo, na ka-Judi Sašo v ®'Pvali vsi najboljši slovejLiU tekmovalci, med nji-Pa imajo Roman Jelen, ki stu v odlični formi. Seve- "“ivalci. Zato ’ h r “‘P^nosti za odlične rezulutc tudi domači tek- । ^ezotio^ ki fi- .J* J“5itelji tega športa pnditc spudbujat. Za letošnjo ■ja Radenci bo v nedejjo, 21 maja 1995, ob ki fid* ‘ ______________*-_____„ (P^valci Mtv* že 26. marca v Oseku pri Lenartu, so se te"k-J^IK-jaRaftpn,-; ___________________l____v ________________________,i.!. ' wivi IV] J- 'n xai podal žogo prostemu Rousu, ki je potem brez težav zatresel mrežo. V moštvu Mure tokrat zaradi dveh rumenih kartonov ni nastopil Bakula, ponovno pa je uspešno za^al Cifer, ki je bil zaradi poškodbe nekaj časa odsoten. Tako so Sobočani Uspešno preskočili prvo oviro in imajo majhno prednost pred povratnim steeanjem 34. maja v Murski Setoti, Upajmo, da te priložnosti ue bodo zapravUt in bodo osvojili dragoceno lovoriko, ki bi jim omogočila udeležbo na evTOpskem pokalnem tekmovanju pelinih prvakov. Mura je v Celju igrala v na-sl^mi postavi: VoJk, Barama, Kokol, Breznik, PoijSafc, AUhodžič, Brežic, Cifer, Belec, Gajser (Rous), Topič. Nogometaš Mure so tudi prejšnje leto sodelovali v finalu telčmovanja za jmkal Nogometne zveze Slovenije in s« pomerili z Mariborom. Na prvem srečanju v Muisld Siriioti je zmagala Mora z 1:0. Strelec je bQ Kokol. Na povratnmn srečai^ju v Maribrnu pa je bit bolju Maribor, ki je zm^I 3 3:1. Gol za Muro jc dos^I Belec. Pokalni prvak Je tsdeo postoi Maribor. I « Šport od tu in tam Domiada - V Murski Soboti je bila 23. domiada, športno in kulturno srečanje dijaških domov Slovenije. Tekmovah so v odbojki za ženske, kjer je zmagala ekipa Celjska regija, v košarki za moške, kjer je zmagala Ljubljanska regija, v namiznem tenisu, kjer je pri moških zmagala ekipa Gorenjska regija, pri ženskah pa Južnoprimorska regija, v streljanju pri moških in ženskah je zmagala Mariborska regija, v šahu pri moških je zmagala Ljubljanska, pri ženskah pa Mariborska regija. Judo - V Ljutomeru je bil tretji pozivni turnir v judu za najmlajše. Sodelovalo je 42 tekmovalcev in tekmovalk. Po treh turnirjih so na prvem mestu v svojih kategorijah: H ajdu, Penne, Marič, Vida, Časar in Fodor, vsi iz Lendave, Gabor, Plcteršek in Rojkova, vsi iz Murske Sobote, ter Rituper iz Rogašovec. Nogomet - V tekmovanju slovenske mladinske nogometne lige sta oba pomurska ligaša zmagala. Beltinci so doma premagali Gorico z 1:0. Gol je dosegel Golob. Mura pa je v Ljubljani premagala Slovana s 6:2. Strelci za Muro so bili: Cigut 2, Kerec 2, Žilavec in Gomboc po'enega. V tekmovanju slovenske kadetske lige je Mura v Ljubljani premagala Slovana s 6:0. Strelci golov: Benko, Prajninger, Banfi, Baranja, Emiša in Skledar. Slovan pa je premagal Beltince z 1:2. Gol za Beltince je dosegel Škafar. Namizni tenis - V soboto in nedeljo bo v Murski soboti tretji državni turnir TOP 12 za člane v namiznem tenisu. Pomurje bodo zastopali: Benko, LInger, Benkovič, Horvat in Rihtarič, (M.U.) Vlečenje vrvi - V Domžalah je bilo tekmovanje v vlečenju vrvi za državno prvenstvo. Med 5 ekipami iz vse Slovenije je sodelovala tudi ekipa Korenjaka iz Bakovec in zasedla prvo mesto. Kajakaštvo Horvat tretji Na reki Soči v Bovcu sta bili izbirni tekmi kajakašev in kanuistov na divjih vodah za sestavo državne mladinske in članske reprezentance. Sodeloval je tudi kanuist Borut Horvat, član BD Mura iz Kroga, in se lepo odrezal. Na eni tekmi je bil tretji, na eni pa peti. Tretja in zadnja tekma bo čez štirinajst dni na Savi Bohinki. Borut Horvat je v skupnem seštevku med mladinci drugi, med člani pa četrti in je z državno reprezentanco že odpotoval na 10-dnevne priprave v Anglijo. ŠportnoritmiČna gimnastika Sobočanke državne prvakinje v Ljubljanije bilo državno prvenstvo v športno ritmični gimnastiki C-programa (množičnost). Sodelovala je tudi ekipa KŠRG Murska Sobota (Ana Škoberne, Martina Spilak, Janja Kerec, Nika Varga in Anja Koudila) ter pod strokovnim vodstvom trenerke Valentine Jordan-Ko-vač dosegla izjemen uspeh, saj je postala državna prvakinja. Med posameznicami sta bili izvrstni tudi Ana Škoberne v kategoriji A (poljubne vaje od 1, do 4. razreda) Martina Špilak v kategoriji B (obvezne vaje od 1. do 4, razreda), ki sta zasedli prvi mesti in postali državni prvakinji. Janja Kerec je zasedla tretje mesto. Kot sodnica je sodelovala tudi Mojca Zauneker iz Murske Sobote. Atletika Zmaga Dražnikove v Celju je bil otvoritveni atletski miting, ki so se ga udeležili tudi pomurski atleti in atletinje ter dosegli solidne rezultate. Najbolje se je odrezala Mateja Dražnik, sajjc v metu krogle postavila pomurski rekord . 12,64 in zasedla prvo mesto. Marija Števaneeje bila v teku na 1000 m z rezultatom 2:53,60 druga, Sonja Roman pa v teku na 600 m s časom 1:34,82 tretja. Cveto Cvetko je bil v teku na 100 m četrti. Nastopila sta še Megličeva in Šparaš. (MŠ) Strelstvo Markoja in Kocbek tretja v Piranu je bilo letošnje državno prvenstvo v streljanju z zračnim orožjem, ki ga je organizirala SD Portorož za vse kategorije. Med 247 tekmovalci in tekmovalkami iz 52 strelskih družin so sodelovali tudi pomurski strelci in strelke ter dosegli lep uspeh. V mladinski konkurenci se je izkazal Gorazd Kocbek (SD Jova Jurkoviča, Videm), saj je s 570 krogi zasedel tretje mesto. V ekipni konkurenci mladincev je bila SD Jova Jurkoviča s 1654 krogi peta. V konkurenci članov sc je lepo odrezal Robi Markoja (SD Štefana Kovača, Turnišče), saj je $ 579 krogi zasedel tretje mesto, Vili Ravnikar (SD Štefana Kovača, Turnišče) pa je s 478 krogi zasedel peto mesto. Pri Članicah jc Manuela Rudolf (SD Ljutomer) zadela 375 krogov in zasedla peto mesto. V ekipni konkureci članov jc zasedla SD Kolomana Risarja Tišina s 1719 krogi tretje, SD Štefana Kovača Turnišče pa z enakim številom krogov četrto mesto. I 18 vestnik, 18. majajgg^ | Ali veste? (Pokrovitelj nagradnega kviza je Knjigama in papirnica DOBRA KNJIGA M. Sobota) Na 33. vprašanje ste skoraj vsi odgovorili tako, kot je prav. V Goriškega Slavčka so svojčas preimenovali pesnika in duhovnika Simona Gregorača. Med pravilno izpolnjenimi odgovori smo tokrat izžrebali TOMAŽA PEVNIKA iz Velenja (Šlan-drova 12). Čestitamo! Nekoliko drugače, in sicer Goriči Slavček pa danes nekateri pravijo tudi ljudskemu pevcu Aleksandru Benciku iz Gornjih Petrovec. Vsaj tako nam je napisala Z. L. iz M. Sobote. KUPON št. 35 - ALI VESTE? Ali veste, kdo je napisal tole zanimivo misci: Bcdak,Uspoz-aa, da je bedak, že ni več bedak? Vaše odgovore pričakujemo najpozneje do 24. maja. JeOfnrkitiHrK < &vJ it a mr. trr r jmejr Čb*e^ npC L kanii^tamaaKnentputfa^ Lastovka V naše kraje so se spet vrnile tudi lastovke. Ta ptica si naredi gnezdo iz blata in slame, najrajši v hlevih. Hrani se z žuželkami, zato je koristna in jo imamo radi. Je črne barve, pa trebuhu pa je bela. Ima čm rep v obliki črke v. Lastovka je lepa ptička. Znese 2 do 3 jajčka. Konec avgusta se začnejo prve lastovke seliti v južne kraje. STAŠA KOVAC TAMARA HAJDINJAK, 1. raz. Podružnična OŠ Dokležovje odsevi mladosti Moje mucke Doma imamo širi mucke. Zelo so lepe in imam jih rada. Ena je črna z rumenimi pikami, dve sta sivi, ena pa je čisto črna To imam najraje, ker se nič ne boji. Ko pridem k babici, vse pnTjcžijo k meni. Rade jedo meso in vso drugo hrano. Nekega dne mi je črna muca zaspala v naročju in predla. Lepo je tudi^edati, ko se igra z miško. Sicer pa so naše muce take, da ko ne spijo, se najraje igrajo z mano ali jedo. IRINAJUHNOV, 3.raz. OŠ Odranci Razmišljam o miru in svobodi Ko gledam televizijo, vidim pretresljive dogodke iz Bosne. Voji». Streljanje... kri ... truNa na cesti... Srnilijo se mi otroci brez staršev, hrane in doma. Živijo v zakloniščih brez mirnega spanca. Ti otroci si ne izbirajo hrane tako kot mi. Dostikrat pomislim na to, kaj vse imam jaz, česar oni nimajo. Skrbi me, kako dolgo bo ta vojna Se trajala. Letos mineva 50 let od takrat, ko se je pri nas končala štiriletaa 2. svetovna vojna. Spet pa smo bili zaskibVeiu, ko je Slovenijo pmiovno zajeta vojna leta 1991, Id je na srečo trgala le deset dni. Srečni smo, ker sedaj živimo v miru. a ti 1'^ >1 Ah SO vsi ljudje tako srečni? Ne, ker ponekod vojna še traja. Koliko goijain sovraštva je še zasejala m^ |ju^ Dan za dnem padejo granate na mesta in vari, ki ubijajo ljudi. Kjer so bila nekoč nogometna igrišča, so zdaj grobišča. Športni objekti v Sarajevu. Mer so potekale Olimpijske igre, so sedaj porušeni. Le redkokatera hiša je nepoškodovana. Pogled na to je grozljiv. Najbolj mi je hudo, ko vidim otroke, ki s prestrašenimi o^ni zrejo v novinarje. Njihovi žalostni pogledi prosijo, naj jim pomigamo, naj jih rešimo trpljenja in vojnih grozot Kako rad bi jim pomagal, toda kako? Delček pomoči jim lahko nudim, če jim v zbiralnih akcijah podarim kakšno igračo, zvezek, svinčnik ati druge šolske potrebščine. 9. maja smo v naši domovini praznovali 50. obletnico osvoboditve. Ali znamo dovolj ceniti svobodo? Ali se zavedamo, kako malo je potrebno, da se ta mir spremeni v vojno? Prosim vse odrasle ljudi, predvsem pa politike, naj riožjjo vse napeve v to, da nam, mladim, zagotovijo mimo prihodnost Naj ne odpirajo starih ran iz preteklosti, naj pozabijo na yst storjene krivice! Želim, da bi povsod zavladal mir. Mislim, da si to zasluži vsak člo- B o Tli Naš nastop Pred kratkim smo nastopali v Domu oskrbovancev v Lukavcih. Peli smo zabavne pesmice in zaigrali zanimive igrice. Program smo končali s plesom. Nastopali so tudi oskrbovanci. Pripravili so nam pogostitev. V DOMU nam je bilo lepo. vek. predvsem pa otroci, ki ne razumemo nespametnega početja odra- Spoznali smo stare in bolne ljudi. slih, ki segajo po orožju. Občutimo pa nasilje in trpljenje, ki ga prinaša vojna. GREGA ZVER, 5. c ljudje. OŠJhmišče Za oskrbovance skrbijo prijazni ALEŠ FILIPIČ, l.b OŠ Križevci Novice od tu... s pevci pariških ulic. Posnetki niso najboljši, kljub temu pa se jih bodo njegovi večni obo-Skupina Big Beu je zasedla ževalci razveselili. na mednarodnem festivalu Sing Song v italijanskem letovišču lesolo Lido med dvanajstimi iinalisti s pesmijo Kiss Me Bahf tretje mesto. Na na-tečaj, kamor jih je prijavil njihov italijanski menedžer Leo Scurti, je prispelo kar tisoč Vanesso Paradis poznamo kot pevko, sedaj pa se je po-' skusila tudi kot filmska igralka v filmu Elisa, v katerem je igrala z Gerardom Depardieujem. posnetkov novih in tudi uvelja- Pred kratkim je imela težave s vljeoih glasbenikov. Bigbeno- kanadsko mejno policijo, v vci so pesem na koncu zapeli njeni torbici so namreč našli tudi v slovenščini. manjšo količino marihuane. Njen menedžer je odgovoril, da Vanessa ni narkomanka, pač pa mogoče občasno v kro- Aleksander Mežek je pred gu prijateljev pokadi kakšen kratkim izdal koncertno kompaktno ploščo Luči v temi. Koncert je bil pred enim letom v študentskem naselju, tam. kjer je imel pred več kot dvajsetimi leti svoj prvi koncert. Dejal je, da je igral otrokom generacij, ki so bile na njegovih prvih koncertih. džoint. Sicer pa je znano, daje zelo nepristojno brskati po ženskih torbicah. in tam Pred kratkim je izšel album Mnoge je zanimalo, kaj trenutno dela skupina Take That, ki se zadnje čase ni veliko pojavljala v javnosti, čeprav je nenehno na glasbenih lestvicah. Po naporni angleški turneji so si fantje vzeli mesec odmora, da se. Jima Morrisona; The Lost Pa- odpočijejo, delno pa so tudi sne- ris Tapes z njegovimi skladbami. za katere so dolgo časa mislili, da so izgubljene. Večina posnetkov je nastala v letih od 1969 do 1971 v Parizu, ko seje ta legendami pevec družil AUDIO — VIDEO - CD (Mshof 69000 Murska Sobota, Slomškova 43 TELEFON, TELEFAKS: 069/32-465 mali za nov album. Material je posnet, fantje pa že od konca marca plešejo po odrih koncertnih dvoran v Evropi, Za evropske koncerte niso posebej pripravljali programa, saj so prepričani, da so z dosedanjim programom dvignili dovolj prahu in s tem pozornosti. Pri kritikih so slabo zapisani, bolj pa so jim naklonjene njihove oboževalke. Na pot so odšli z nekoliko manj opreme, kot soje imeli na otoku. Doma so pustili nacistično uniformo, obvezno pa so vzeli s sabo kostume, Id spominjajo na skupino The Beatles, rogove j,. Rubriko pripravlja: ALEKSANDRA NANA RITUPER i Dobiti smo mladega kužka. Ime mu je Volk. pa^ hrano. Spi v garaži. Rada ga imam. 1.1 PETRA STEVA^^ Razmišljanja o svobodi - Svoboda je nekni lepega, veselega in velikega. Zelo rada Žb®* svobodno in mimo. (Jasmina) . . - V vojni ne bi mogel igrati nogometa, ne bi slišal ves^ ptičjega petja in ne videl nasmejanega maminega oN®*' ntil - Najbolj me stisne pri srcu, ko vidim po televiziji sovraštvo. Želim si. da bi se vse vojne na svetu končale. ( ti®) 'mrije - Zelo sem vesel, da ni vojne, da smo svobodni ter o® dovoli hrane, stanovanje in lepe avtomobile. (Sebi) - V svobodi si lahko vsako jutro brezskrbo umivam zobe obraz. (Miro) lii - Ne razumem, zakaj sc ljudje tako sovražijo. Kako leP®, bilo, če bi drug drugemu pomagali in se imeli radi! - Želim si. da bi vsi otroci živeli tako srečno in lepo kNP* (Vanja) ~ Svoboda je nekaj, kar se ne da kupiti, zato je ne smeu»- Ji- gubhi in se boriti zanjo, če bo potrebno. (Jernej) -UČENCI 3. oSfflM.Sb^ L Sandi-Kad srce kaže X VHasovič - Bg moren m nje ta 5. ibuabi Stoisos ■>• t at ■iSŠ. 3!^ ^^^ibeBag; Temtikaič - M(il^fm;ua 13200 ob 3,3 mio to- I t ) t 1 i 1 I I I I I I. p1 larjev prometa. Tudi v petek Je njen enotni tečaj porasel, in sicer na 13653, ko jc bilo za 6.2 mio tolarjev prometa, v petek pa na 14178 ob 8,8 mio tolarjev prometa. Na torkovem borznem sestanku je enotni tečaj delnice Salus padel z 21050 na 20800, ko jc bilo za 416 tisoč tolarjev prometa, naslednjega dne na 19960 ob 36,9 mio tolarjev prometa, v Četrtek pa porasel na 20383 (13,4 mio tolarjev prometa). V petek je njen enotni tečaj padel na 20198, ko je bilo za 12,5 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa porasel na 20351 ob 5,9 mio tolarjev prometa. 10. maja Je enotni tečaj redne delnice SKB neznatno padel z 31440 na 31436, ko Je bilo za 6 mio tolarjev prometa, naslednjega dne pa poskočil na 31984 ob 34,8 mio tolarjev prometa. V petek jc njen enotni tečaj porasel na 32188, ko je bilo za 22,8 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa na 33172 ob 42,2 mio tolarjev prometa. Borzna kotacjja A - obveznice Enotni tečaj obveznice RSLL 1 jc na torkovem borznem sestanku porasel z 98,6 na 98,9, ko je bilo za 1,3 mio tolarjev prometa, naslednjega dne zdrsnil na 98,3 ter se na tem nivoju zadržal tudi v Četrtek, skupno pa je bilo za 24,1 mio tolarjev prometa. V petek jc njen enotni tečaj porasel na 98,4, ko je Jebaaoi nafG Wla I za ftslaitov ^095 1, l Pavel ^ot>TOvnik 3J, 69232^’ Ludvik' p ' 1, tehtne ^^2511^^’ 32, IvanjSevci Jiena n^sr/^^^^njatovci 69201 pjen’ 32, ^rti so M?« J''^hjševski Jukob j Polana , ’^'>ta7sX”‘^-Hrastje-'^'84 Szen B^denci 69205^\I>omaiuSevci56, ž®204i£\^®'ovci 164, r.hiH 3. 4, S, 6. 7. K. 9. H J, Ten Sovci ler, G. Krapje Veržej Polana 'Vci v Prekmurju l^^Kojina 16 fc’’ ^^203 Petrovci Bot IV 8a, IR 69000Aškerčeva ^’^obe7,M^‘^’“Sobou “ Anton Sobota ^oDota ■Jakobovo ^SOOO M, Sobota 21. Anka Suhadolnik, Kopitarjeva 25,69000 M. Sobota 22, Alojz (Jaber, Jurij 82,69262 Rogašovci 23, Ludvik Benko, Gorica 7, 69201 Puconci 24, Gizela Žibrik, Strukovci 17, 69265 Bodonci 25, Štefan Gerič, Sp, Konjišče 6, 69253 Apače 26, Franc Filip, G, Slaveči 97. 69263 Kuzma 27, Alojz Prelec, D. Slaveči 119, 69264 Grad 28, Aleksander Jošar, Korovci 9, 69261 Cankova 29, Zlatica Kuhar, Fokovci 45, 69208 Fokovci 30, Matija Ftičar, Hotiza 101, 69220 Lendava 31, Franc Horvat, Lipa 119, 69224 Turnišče 32. Ernest Kozar, Pečarovci 76, 69202 Mačkovci 33- Jože Jerič, Gančani 185 a, 69231 Beltinci 34, Martin Foijan, Lipovci 201, 69231 Beltinci 35. Viktor Banko, Norišinci 23, 69221 Martjanci 36, Franc Žilavec, Iljašcvci 12, 69242 Križevci pri Ljutomeru 37, Janez Žnidarič, Črcšnjevci 113a, 69250 G, Radgona 38, Anton Vaupotič, Radoslavci 65,69243 Mala Nedelja 39, Leopold Trbus, Grabšind 6, 69244 Videm ob Ščavnici 40, Anton Kohek, Melinci 115a, 69231 Beltinci bilo za 1,4 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa na 98,5 ob prometu 831 tisoč tolarjev. Nihal pa Jc v tem tednu enoti tečaj obveznice RSL 2, V torek jc tako padel s 103,5 na 103,0, ko je bilo za 5,2 mio tolarjev prometa, naslednjega dne porasel na 103,2 ob 25,2 mio tolarjev prometa, v četrtek pa zdrsnil na 102,9 (8,3 mio rolarjev prometa). V petek je njen enotni tečai padel na 102,6, ko Jc bilo za 15,2 mio tolarjev prometa, ter se na tem nivoju zadržal tudi v ponedeljek ob 8,5 mio tolarjev aplikacijskih poslov. Na ponedeljkovem nivoju (83,9) se je v četrtek zadržal enotni tečaj obveznice RSL 8, prometa pa je bilo za 7 mio tolarjev. Enotni tečaj obveznice RSL 1 z izkoriščeno davčno olajšavo se jc v četrtek zadržal na petkovem nivoju 96,7, ko je bilo za 129 tisoč tolarjev prometa, naslednjega dne pa Je bil v vrednosti 111 tisoč tolarjev sklerijen aplikacijski posel po tečaju 97,1. Za 0,4-odstotne točke na 101.4 jc v sredo padel enotni tečaj obez-nice RSL 2 z izkoriščeno davčno olajšavo, ko jc bilo za 250 tisoč tolarjev prometa, v petek pa poskočil na 102,0 ob promem 84 tisoč tolarjev. Z obveznico SKB I so brli v vrednosti 496 tisoč tolarjev sklenjeni aplikacijski posli po tečaju 96,1 (+ 0,3-odstotne točke), naslednjega dne pa je tuen enotni tečaj zdrsnil na 95,2 ob 1,8 mio tolarjev prometa. Po nespremeivienem tečaju je bil v vrednosti 35 tisoč tolaijev v petek prijavljen aplikacijski posel, v ponedeljek pa je njen enotni tečaj poskočil na 95,7 ob kar 15 mio tolarjev prometa. Borzna kotacua B - redne delnice v sredo Je bil v vrednosti 96 tisoč tolarjev skleitjen aplikacijski posel z delnico BTBR po tečaju 11990, kar predstavlja porast tečaja za 990 tolarjev, naslednjega dne pa je njen enotni tečaj nekoliko padel na 11744 ob 2,2 mio tolarjev prometa. V petek se je njen enotni tečaj zadržal takorekoč na istem nivoju (porasel Je za 6 tolaijev na 11750), ko jc bilo le za skromnih 47 tisoč tolarjev prometa, v ponedeljek pa padel na 11250 ob prometu 338 tisoč tolarjev. Enotni tečaj delnice Dadas jev torek padel s 110552 na 110000, ko jc bilo Ic za 220 tisoč tolarjev prometa (2 lota), naslednjega dne jc porasel na 110963 ob 8,9 mio tolarjev prometa, v četrtek pa poskočil na 114022 (2,6 mio tolaijev prometa). V petek je njen enotni tečaj porasel na 118656, ko je bilo za 14,2 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa na 122795 ob 33,6 mio tolaijev prometa, 10. maja je enotni tečaj delnice Fmmedia padel s 16104 na 15858, ko jc bilo za 2,8 mio tolarjev prometa, naslednjega dne pa na 15350, vendar ob skromnem prometu 61 tisoč tolarjev. V petek jc njen enotni tečaj poskočil na 16446, ko Je bilo za 1,5 mio tolaijev promdta. v ponedeljek pa na 16986 ob 4,1 mio tolaijev prometa. Mednarodni sejem energetike v Mariboru Prava paša za oči musesa Minuli teden je bil na razstavišču na Taboru v Mariboru mednarodni sejem Energetika 95. Na sejemski manifestaciji, ki je bila Že četrtič zapored, so sodelovali vsi največji svetovni izdelovalci s področja energetike in vzdrževanja. Na njej so predstavili tudi dosežke slovenskih izdelovalcev in ponudnikov tovrstnih storitev. Na skupni površini okrog 35.000 kvadratiiih metrov je svoje izdelke prikazalo več kot 750 razstavljalcev iz 20 držav. Poseben pomen sta dali sejemski prireditvi delegaciji ekonomske komisije OZN za Evropo, ki med drugim nadzira projekt ekonomske učirikovitosti 2000, in Evropske unije, ki si prizadeva s čezevropskim omrežjem povezati vzhod in zahod Evrope z enotnim sistemom energijske oskrbe z elektriko in plinom. Istočasno je potekal tudi sejem Vzdrževanje - Terotech, na katerem si je bilo možno ogledati vrsto dosežkov v industrijskem vzdrževanju in vzdrževanju raznih inštalacij, zlasti hidravlike, maziv, olj, rezervnih delov, sodobnih tehnologij in strojev. Ob tej priložnosti so pripravili tudi razstavo Naš dom. Na njej so strokovnjaki svetovali, kako naj racionalneje vzdrževati stanovanja in stanovanjske hiše. Organizirali so tudi številna strokovna posvetovanja, med njimi mednarodno posvetovanje o komunalni energetiki, obiskovalci pa so imeli na voljo še energetsko svetovalno službo. Podelili so tudi sejemska priznanja in nagrade izbranim likovnim delom osnovnošolcev na temo Varčevanje z energijo in skrb za zdravo okolje. Omeniti velja še ustanovitev sekcije inštalaterjev energetikov, ki bodo poslej delovali v okviru Obrtne zbornice Slovenije, in predstavitev zelenega projekta - čistilne naprave za razžvepljevanje dimnih plinov četrtega bloka Termoelektrarne Šoštanj. Posebno pozornost je vzbudila tudi razprava z mednarodno udeležbo o razsvetljavi, medtem ko so se učitelji energetike pogovarjali zlasti o pomenu in vlogi vzdrževanja v tržnem gospodarstvu. Srečali pa so se tudi energijski strokovnjaki iz držav skupnosti Alpe Jadran. Ves čas je delovalo tudi tiskovno središče. s svojimi dosežki predstavila le štiri podjetja iz Lendave, in sicer Montaža, Variš, Varstroj in Purlen. Zakaj ni bilo predstavnikov podjetij in obrtnikov iz Murske Sobote, Gornje Radgone in Ljutomera, nam na sejmu ni uspelo zvedeti. Vsekakor pa so zamudili enkratno priložnost, da se predstavijo širši javnosti in izmenjajo izkušnje s poslovnimi partnerji in kupci njihovih izdelkov. Varstroj je predstavil nekaj novih izdelkov v hali E razstaviščnega prostora na Taboru smo najprej srečali vodjo prodaje lendavskega Varstroja, d.d., Alojza Kra- -• SiB u -•ki čestteno! za izlet dobite pošti. Vaš VESTNIK Z redno delnico Gradbenega prodjetja Grosuplje je bilo v sredo za 105 tisoč tolarjev promcU po tečaju 21000, kar predstavlja porast tečaja za 500 tolarjev. V ponedeljek je njen enotni tečaj porasel na 21497. prometa pa jc bilo kar za 135,6 mio tolarjev, V petek je enotni tečaj redne delnice Hmezad banke padel s 15450 na 15000, ko je bilo za 300 tisoč tolarjev prometa, v ponedeljek pa porasel na 15200 ob prometu 76 tisoč tolarjev. Enotni tečaj delnice MK Založba jev sredo porasel z 8962 na 9005, ko jc bilo za 2,6 mio tolarjev prometa, naslednjega dne pa na 9100 ob 244,5 mio tolarjev prometa, V petek je njen enotni tečaj rahlo porasel na 9114, ko je bilo za 5,7 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa na 9242 ob 7,9 mio tolarjev prometa. TONCKA BOŽINOVIČ Lendavčani rešili čast Pomurja Lahko rečemo, da je Slo za eno najpomembnejših sejemskih prireditev pri nas, saj so na tycj predstavili domače in tuje dosežke na področju energetike in vzdrževanja, precej pa je bilo tudi novosti, V prvi vrsti velja " omeniti najsodobnejšo tehnologijo, pri čemer je posebno zanimanje obiskovalcev vzbudil prikaz smeri razvoja energetike v prihodnosti. Strokovnjaki si namreč že nekaj časa prizadevajo poiskati take rešitve, ki bi omogočile ohranitev kakovosti življenja ljudi z manjšimi energijskimi vložki. V ta prizadevanja se vključuje tudi naša država, ki naj bi do leta 2010 vložila v nove naložbe kar 6 milijard ekujev. Na sejmu so bili poleg podjetij, ki sc ukvarjajo z energetiko, zastopani tudi obrtniki, fakultete in srednje Šole te stroke, Organizatorji - Step, d.o.o., ter Obrtna zbornica Slovenije in Obrtna zbornica Maribor - so sc zares izkazali pri nazorni predstavitvi dosežkov v energetiki in vzdrževanju, zato jc bilo na sejmu veliko obiskovalcev. Nas pa je seveda zanimala udeležba predstavnikov podjetij in drugih iz pokrajine ob Muri na letošnjem sejmu energetike v Mariboru, Žal smo morali ugotoviti, da je bila skromnejša, saj so se V sosednjem prostoru sc j c predstavljala Montaža, proizvo-ditja in montaža Lendava, d.o.o., ki je nastala iz tozda Varstroja. Prikazali so zlasti toplotne iz-menjevalnike. pri čemer je pozornost mimoidočih vzbudila zlasti naprava za vzdrževanje tlaka za toplotne moči nad 0,5 MY, To je ekspanzijski avtomat za večje in velike zaprte toplovodne in vročevodne ogrevalne sisteme, kjer je treba ob gradnji skupnih kodovnic in toplovodnega omrežja zagotoviti vzdr< ževanje pritiska in izenačenje količine vode s črpalkami in pre-strujnimi ventili. Varisove tlačne posode in cevni radiatorji Moncer Sodelovanje na mednarodnem sejmu energetike je komercialistih lendavskega Varisa Anica Hozjan upravičila z naslednjimi besedami: »Znani smo po proizvodiyji sanitarnih celic in kabin, za prodajo katerih imamo zagotovljene stalne odjemalce v Nemčiji in Rusiji ob posredniški vlogi ljubljanskega Smelta. Na tokratnem sejmu sc predstavljamo predvsem z našim toplovodnim programom, kot so ekspanzijske in tlačne posode ter cevni radiatorji Moncer. Gre za nov tip radiatorja v obliki obešalnika, ki izstopa po svoji praktičnosti in estetskem videzu, znači- M K--' s POGLED NA PURLENOVO STOJNICO - Njihove novosti so vzbudile precejšitjo pozornost. FotograOJa; JURE ZAUNEKER niarja, ki se je pohvalil, da na sejmu sodelujejo od začetka, torej že četrtič, »Sprva smo nastopali skupno s trgovino mariborske Jeklotehne, zdaj pa že drugič sodelujemo povsem samostojno, Na sejmu prevladuje profesionalni pristop in bi lahko rekli, da gre za strokovno srečanje ljudi, ki se ukvarjajo z energetiko. Zadovoljni smo tudi z našo predstavitvijo. Večina razstavi)alcev uporablja v svoji proizvodnji hišno opremo, kar velja tudi za vzdrževanje, zato jim lahko iz svojega programa ponudimo marsikaj. Na sejmu so nas obiskati predstavniki pomembnih podjetij, ki so imeli kaj videti. Tako smo jim lahko predstavili nekaj novih proizvodov. Mednje sodi tudi univerzalni aparat Varmig 400 puls, ki ga uporabljamo za varjenje kakovostnih jekel in barvnih kovin. Aparat Varin 140, namenjen vzdrževalcem, je lahek, kar je gotovo prednost pri varjenju zahtevnih materialov. Sicer pa je naša ponudba izpopolnjena z vrhunskimi izdelki za posebne varilske namene našega dolgoletnega poslovnega partnerja iz Avstrije firme Fronius iz Welsa. Ob zares dobrem sodelovanju z njimi se počutimo kot sestrska firma. Po odzivu obiskovalcev sem prepričan, da bodo komercialni učinki te manifestacije za nas dokaj ugodni.« Ino pa je tudi prilagajanje barvnih odtenkov. Tokrat na sejmu sodelujemo tretjič in smo z obiskom zadovoljni. Pomembno se mi zdi srečanje poslovnih partnerjev, projel^ntov, monterjev in drugih. Navzočnost na sejmu je nujna in koristna.* Lendavski Purlen, d,o,o., pa se je predstavil zlasti s proizvodnjo izolacijskih plaščev, predizolirnih cevi in termoizolacijskih plošč, prikazali pa so tudi zalivanje na kraju samem. Evropska raven sejma Pa še mnenje enega od obiskovalcev. Franc Kramar iz soboškega Ihrojdriivnega biroja pravi: »Ta sejemska prireditev v Mariboru je na evropski ravni. Tu se namreč srečko vse zainteresirane firme pa tudi proizvajalci s poslovnimi partnerji, kar omogoča izmerjavo izkušenj. Mariborski sejem energetike je tudi nadomestek podobne prireditve v Zagrebu z naslovom Interkli-ma, ki pa za nas ni več toliko zanimiv kot prej, saj tu dobimo vse potrebne informacije, ohranjamo pa tudi stalen stik z razstavljale!. Hkrati tu vidimo, kaj se dogaja pri energetiki, zato je za nas ta sejem nekaj izjemnega,« _ MILAN JERŠE vestnik, 18. mAjaJ^' 20 vestnik II r DAN MERKURJA TC MERKUR v murski soboti Obrtna ulica 39, tel.: (069) 31 809 Naključni in načrtovani nakupi Vam bodo v zadovoljstvo v petek, 19., in v soboto, 20. maja. vsi izdelki črne in barvaste metalurgije ves elektro material vse pohištveno in stavbno okovje vsa keramika, kristal, steklo in gospodinjska plastika vse ročno orodje ves brusni material Flex in žične ščetke POSEBNA PONUDBA pomivalni stroj Gorenje S 603 rjave barve zamrzovalna omara Gorenje GA, ZO 23.3 pomivalni stroj Candy, art. 7400 pratno-sušilni stroj Candy, art. 1050 električni grelnik vode Tiki TG 80 E sesalnik Black & Decker HC 431 76.603,80 62.490,00 85.200,00 113.160,00 16.255,20 6.990,00 sesalnik Lava za suho in mokro glob. Čiščenje, 1100W 59.999,00 sesalnik Exclusiv, 1400 W šivalni stroj EIna, art, 3004 šivalni stroj EIna, EInalock 604 kotna brusilka Iskra ERO KB 148 A škarje za živo mejo Black & Decker GT 221 roleta z vidnikom KAC, GG/J, 3x1,5mm, 20m žarnica E 27 Tungsram, 40 do 100 W metlica s smetišnico Curver, art, 24700 voziček za cev Claber, art, 8848 24.999,00 71.251,00 74.603,30 14.990,00 14.453,80 5.016,00 41,60 328,90 2,861,30 / v >MERKUR lli BANKA UBK UNIVERZALNA BANKA Vam kot ekskluzivna banka s sodobnim pristopom v svoji enoti v Murski Soboti zagotavlja varne in donosne bančne posle. ZA OBČANE.IN OBRTNIKE hranilne vloge hranilne vloge na odpovedni rok depoziti žiroračuni obrtnikov menjalniški posli devizni depoziti prilivi in nakazila v tujino vnovčevanje Čekov kratkoročna in dolgoročna posojila ZA PRAVNE OSEBE vodenje žiroračunov depozitno poslovanje kreditno poslovanje poslovanje s tujino faetoring tolarske in devizne garancije vodenje nerezidentnih računov UBK UNIVERZALNA BANKA, d,d., Ljubljana PE Murska Sobota Slomškova 25, 69000 Murska Sobota tel.: 069/31 810, 32 801, 32 800, telefaks: 069/22 838 UBK UNIVERZALNA BANKA - VAŠA TRDNA OPORA V POSLOVNEM SVETU RADIO KLJSKI VAL -naš komentator je slabo spal teKi Parlament je zanimiva ustanova. Več glav pomeni več različnih mnenj. Več različnih mnenj samodejno pome- i ni več sijajnih idej. Iz sijajnih idej pa pridejo rezultati kar sami od sebe, j Raznolikost pa lahko deluje tudi drugače. Če gledaš sejo državnega zbo- ' ra, ugotoviš zakonitost, da je število izletov na govorniški oder obratno sorazmerno z inteligenco dotičnega poslanca. Količina pač nadomesti kakovost, parlament pa proizvede genialno neumnost. VESTNIK 13. aprila '95, stran 24 - približno tako Prijemališče poslanske logike v ljutomerskem parlamentu je strnjeno v stavek: »CE SE BOMO POMURCI USKLADILI, BOMO IZ DRŽAV- ljudje. Prvi slovenski tabor, Franz Mlldut^ sch, Stanko Vraz, Milan Kučan, BožoTrt'^ (2 m 5 cm), Krefti, Slodnjaki, Kocbeki. (2 m □ cm), Krem, MoonjaKi, rioctrew. ci, Trstenjaki. Čisto malo manjka, pabibil^ Albert Ajnštajn Prlek. Drugi Prleki naj v čakalnici številko in počakajo, da pridejo ’ vrsto. STO. d Seveda bomo dobili. Za vsako malenkost jo bomo dobili, si bomo nakopali neko snost in neko prevaro. . Halo, nekdo nas je poklical po telefonu. 1**' LLl Z LU UJ S O o co LLl Z □ O k: NE BLAGAJNE DOBILI,« Naprej razvijamo sami. Dobili bomo za izrabo Mure pa za izrabo geotermalne energije pa za ceste, za kolesarske steze, za raziskavo spolnega življenja prašičev, za druge raziskovalne naloge v kmetijstvu, ' za..,Taprasjaška logikaje danes veliko hujša kot logika Črne gore nekoč, ki je pomoč iz Slovenije sproti zapravila in jezno terjala več in več, da le delati ni bilo treba. lite, prosim. KUčem iz Stročje vasi. Nam so dali nOtO •r ruji. 1 '«H1 JV 'U«— -■ sto, nove pločnike, no’^, nalizacijo in novo kol^ Novi prostori - nove telefonske številke PODJETJE ZA INFORMIRANJE v LTlci arhitekta Novaka 13 v Murski Soboti, H.C. 31 960, DIREKTORICA 31 646, VESTNIK - uredništvo 33 019, MURSKIVAL - uredništvo 33 020, MURSKI VAL - studio 32 313, VENERA - agencija za trženje 33 015, NAROČNIŠKA SLUŽBA (mali oglasi, čestitke) 31 998, TELEFAKS 32 175 z cn K. Črnogorci: Mi res ne delamo, ampak vi dobite od nas zastonj rudo, vi delate, mi smo pa boU pametni in nadarjeni, kar dokazujejo naša zgodovina in naši veliki ljudje. Prleki: Močvirniki so polni denarja, finančni tokovi so vsi napeljani tja, biznis se dogaja tam. Ampak poceni hrana prihaja iz Pomurja, oni nas izkoriščajo, zato bodo DALI. Če ne bomo dobili, bomo pa zaprli ceste, pšenico bomo po-krmili živini, vino pa spili. Pa pameti ne bomo več izvažali. Daje imamo na pretek in še malo zraven, pričajo naša velika zgodovina in veliki sko stezo, prav «««■■' L mar ne? V resni®’ U smo dobili povečtf^ mionski proo*®^,^*f nalizacijo, k’ " , metrov za teče na trBV»’h nižje ležeči® Sam pa K*' dvorišče, pij^ ke, ki ne bo*., koli dokonča® olesarskcst®^ Se začeli ti-Mi smo f® dovoljni s ir, cesto, poitst' se brez to^f^j, kov še Čisto lepo vozili, samo poprav^ab^ bilo treba, kot je tudi novo že treba. po starem že luknjasta, kanalski pokrovi ^v... no štrlijo ven, ker seje okoli že posedlo. . ■ sarske steze nam pa naj niti ne delajo, ' dosedanjih izkušnjah verjetno nevameji* cesta. Hvala za vaš klic, mi pa razmišljamo. N« jim kolesarskih stez, dajte jim avte. Tako j®'J bila parola. Narod bo lepo šel na cesto m j »DAJTE NAM AVTE!« In če sc bo p« i9L/ru 1JL 1 C.!* Ul vc ac t’’' - jugorcceptu dobro uskladil, jih bo tudi dob' Oglašujte v WstiMloi! Ugodno in poceni že za 3,300 DEM Družinska SAVNA velikosti 200 x 12000 x 2000 cm po sistemu sestavi sam (v ceni vsa oprema). Tel.; 062 303 104, 38 705, telefaks: (062) 31 150. Ugodna prodaja SOLARIJEV. —imr BANKA UBK UNIVERZALNA BANKA Ljubljana, d.d. PE Murska Sobota, Slomškova 25 išče mlado(ega) dinamično(ega) SODELAVKO(CA) za komercialno področje, ki izpolnjuje naslednje pogoje: ima veselje do bančnega dela, je samoiniciativen in kreativen pri svojem delu, mu individualno delo ni tuje, želi ustvarjalno prispevati svoj delež k nadaljnjemu razvoju banke, ima višješolsko izobrazbo ekonomske smeri. Če izpolnjujete pogoje, vas vabimo na pogovor v UBK banko, d.d., Ljubljana, PE Murska Sobota, Slomškova 25. ZiO PRIPELJE SVET DO MS - POČITNICE -Počm/U Na skrito obmorsko plažo, v mirne zalive SLOVENSKA OBALA - Preživite počitnice na portoroških plažah j PORTOROŽ - 7-drievni paketi v jun. in aept. 399 P® vjul. in avg. 525 OEM IZOLA - 7-dnevni počitniški paketi v jun. in sep. 265 v jul, in avg. 289 DEM POSEBNA PONUDBA ANKARAN - 7 dni že za 219 DEM ISTRA poreška riviera in znane vrsarske plaže borovi gozdovi Kanegre in Polynesie ter Stella Mahs v neposredni bližini Umaga otoki Cres, Lošinj, Krk, Rab - Spočijte se v objemu gora KRANJSKA GORA 7-dnevni paket 252 DEM BOHINJ 7-dnevni paket 319 DEM - Združite prijetno s koristnim ZDRAVILIŠČA ROGAŠKA, ČATEŽ, DOLENJSKE IN ŠMARJEŠKE TOPLICE - Dežele sonr^a. morja ... uria* COSTA BRAVA, LLORET DE MAR, SANTA SUSSAf”^ CALELLA 7-dnevne počitnice (polpenzion) le 694 DEM JOKER SISTEM le 439 DEM Najoenejša pot do zanimivih počitnic! Informacije in prodaja AVTOBUSNI Agencija Klas v M. Soboti, Ljutomeru, G. RadS" Lendavi, tet. St. je 22 606. A iggs maja 1995 21 * Sltf !><> J* it td* Dl' ol» es^' ič^j ;iP’ ;5 R* ii7 st'<* Id’*' jttjf ibi/ či!» liif, K* "1^' iT**:' .a- I nct 'J I- vestnik I '^<7 .i '1 POSEBNA PONUDBA posebnega Mondea, s posebno opremo in posebno ceno! ^ondeo dodatno ^alpnsko ^‘okada r •količina K SERIJSKI OPREMI; centralno zaklepanje! firtotorja proti kraji! nižja cena! ornejena! LENDAVA: ' LJUTOMER: Murska Triotehna, Kolodvorska 14. {06975-074), Avto Rajh, Jeruzalemska 1, {069.'81-560). e '■;ž j SOBOTA: S.O.S. Company. Veščica 4e, (069.'23-507). -Lada center • avtotrgovina - — ' I i^Rodaja oe HAttbpu tobcBHtt Maribor-Lenart), tel.: (062) 640 540 ponedeljek-petek od 8. do 16. ure, v soboto od 8. do 12. ure '^OVIH AVTOMOBILOV LADA * Posojito brez pologa • Sistem staro za novo 4 OBRESTNA MERA SAMO R+8,5% - posojila brez pologa za nova in rabljena vozila NAJUGODNEJŠI LIZING - za kmetovalce, obrbnke, delovne organizacije, fizične osebe la primer; LADA KARAVAN: polog 3590 DEM, obrok 330 DEM x 35 POOBLAŠČENI PRODAJALEC -rtufinnideh ■ ’ “f*""'- •avtomehanika pregled IN SERVISER 11-LETNA TRADICIJA Borut Jagodic Polana prodajo '0 prodajo m itonak arov. >ieu • '■■'^arov. >0 Ka . Primerna /eovski center •»od« <^9225 -•kPo degoveni. • avtokeparstvo • vulkan izerstvo Novi prostori - nove telefonske številke PODJETJE ZA INFORMIRANJE v Ulici arhitekta Nevaka 13 t Merski Srriieli, H,C. 31 960, DIREKTORICA 31 646, VESTNIK - uredništvo 33 019. MURSKI VAL - uredništvo 33 020, MURSKI VAL - studio 32 313, VENERA - agencija za trženje 33 015, NAROCNISKA SLUŽBA (mali oglasi. Čestitke) 31 998, TELEFAKS 32 175 ilUtflM ® toplina doma, I Inles, d.«^. radost živlieitia 19t, 622MLaurt tele/6B:062/ 723 016 062 / 723 215 ttlt/Ms -. 00 3S6 (0) 62 723 010 IZDELAVA * MONTAŽA * PRODAJA *•«»>«* VR*TA OKNA, VRATA, SENČILA, ZIMSKI VRTOVI, MARKIZE, PREGRADNE STENE OVliHA CAIUŽM* WmTA 12 ranrra TELEFONSKEGA UVIEIJIKA SLOVENIJE se veselo polnijo. Brez Vas - in z vso Vašo konkurenco -postajajo najpestrejša ponudba vsakršnih storitev. Če Vam res ni vseeno, si oglasni prostor zagotovite na: PE Ljubljana PE Maribor PE Celje PE Kranj._______ PE Koper________ PE Nova Gorica PE NovoMesto PE Murska Sobota PE Trbovlje_____ 080 80 80 062 226 650 06^21 340 064 262 216 066 33 477 065 121 377 068 323 509 069 31 350 0601 26 732 Pokličite nas in obiskali Vas bomo TELEKOM SLOVENIJE i? ec O 5 i B S. I ■ I il-A K. J vestnik, 18. maja^^jS 22 r !*£ UJ < □ H < LU I Uil 50 z LU > O televizijski spored od 19. do 25. maja ti S) (?] U) i 6 S 2 r^iS ' ;c: 6 ' e d ■" ■G o'd 5® £.?^'ai O'* Q Ura "-_ fl r^ ►« '.M a- -M TJ c ’C , FJ N o Srd rt □ rt ' — ca c “ z * a p ' -' 77^32:1 B “ 1= .rt o K , '< rac^S-^Of-ic jJ ?> “ 5 = ■? 2 2 S s Č a “ S E e a , , = • - '^ ""VI rt Dl« rt f 1'^ ______ rt Era ra J ■" JI -n e •; V ca :a ’CA u 2 Q J » — SJ v c L r £ S rj 5 < 00 ra 3 6 g J—I ni U C © I O C o — 2 1 « 5? £ m CA o 0 At At # A*^ 1 17^ ® S -S - R c o Vi rtO'9'rt * s g > S liSsI ®Š2> =“^''i ? te - 'S S S 1 •<. o OhS s 7 iS e — ra =- x-ibU'A>'O£7'crc:iiO — O-c^ -grt — - — ooOeenca -S-,- A s 1 I 1 —• G At Ul IP'N A) O jtf « '-a O —I V v ra S 2 — — £5 5i , u E O ' ca P X o '* * rt rtJ SEv,..rv;!i“S, 3 ra—o — □ Si.--O taril 2 ' ■“ g 5 " 1 i 27 ra E ra.;?^ pGi ca “3 =175 Q> o u > Sig;=&K!^ = |fl E3S1 AC V cb B 1.^ iji u u dioj § « « G M o G S-« rt s “ -" E ■a «I -N *" -‘ "O o O - č S 5= § J P n-Ei** ca O O E 5 ra-2 ’2 ca — c < g Ji3.šX ra 'Sp g«" s « — « = o ’t,2irta5 i iL « _; s I E ;»■ .2 i-® “ž-=g s g !5- 7o£^:q s I rt — O tt- 2.^0 » -* U v ■ 7 I 5 s d S '..dl*. nn — M I 'C .3 O < a ^flC Su) (?] LU Žo 5?) 3 LU LU Q LU Z o ss: (5] 71 -z. LU > O < z LU > O (O p < z LU Q « 3 □□ 5^ < o! -35 i SPf ^tn i (?!■ ! I tu z LU o CO Z LU > O U) < z LU > O O P j! J- G F t*! *—'J S , o S e-<2i3 ^21 ' I-R m :^'C £“-^«2raji G E ■g C3 3^ D,”.ra “®?o:-aSo7 'oSa sHšg5^274islJ to -S c 2 *" -3 2 ,M .a ze ra 0.;= 2 £ N . o > N «1 o CiO o o,.«-: ž « X < ■IM O < r sH.--v'oi’* ^.D^a3 ” « > ' 9 9 4dl _ M E 3 £ ■»s-u rt “ kn = .^^l, rt ■'' Al n :2 rt Q o ;2 ■ ‘^' ra ^1 2 e - J Ji ■ i ; E _, ra £ ' ;s, “S 2 , o 5 c H" I - v c f" fi ■ D i 1 I B C— ''^'o B rt.ti,’N rt O.B Lrt ‘a;^o^S-lš >o2o'^-cpO^^OtM3 > S ^7 = Pnai na-Orrtioo is 'O fiL .1^ ca O CZ* Q N f! C£ O 9 o Z E p ‘ o 8 ° g Eigl = ■S .E S 13 lA G wra 2 — « bS W "3 h o (4 O «■ Q LO X -i* ■« *Ah S ■■ P»?s „ , rt-.^lS-n^^n ;-® s h SiAX: N -R •4 « rt C X? c rt v= i^S " I c’SS- “ ."2 ”* i: A » q' .«1» '^ 4* ■G 15 'Al At rt _2 —' > p — At = ~ s 2 J? “ ’U 2 Rj ra ' £ “ 2 S O v) » o M ¥:? , ■ A ca N w V 2 :a'gTA - o At o ' I J "S i? S e.g ’ C V MH rt TJ -G O , ca Cj ' “ G Ib. 'O •' '“- k c ra □ .S o rt ►Cfl rt ■ “ rt. ’ £ ■J? ,.- > G d B 'd ws 15 « tG ca wi E "S 2 7 .a rt -u IT ' ± o9'gr,;<»>o^; u ras _ • Ji I— B rt Q — n B 8-^8 I ^s:: b.^-m. a« K I c N o, co ■S š š f" 2 p ? l^ im g *•* v M~I s 7 = 3- == z o BŽ — M “■E?! ■ *’L > "-■ W J-l ♦ 3 rt o “*- . -HtJa! ,.- E D S Cfl -G rt oFriai ' '’’Ji^Or~;00 I _ .M ra iv — Q.dc -o-o^mc-Ec a c« OOrt^ T OwnOtn V rt C rt ti 2 7' -g, « S -5 jc; o *o -rt.»A c Cfl CM ”L1— ..H., ■ “^..."5-253«! &P- 0.2° ?o'STb65 ■ sSiEi^ c'"2«" 'C -4 * a AxiiLO ' **3in_‘ š,-r g S*3.^2 s c^:d'G.5tZ .P“ S’« ‘ 6 5 ' ' sn J bJ - e®« A4 d ’=> “r9 9 r- £ -“ ^ ‘*^ j- — ' c *cA G ,£. ' — — « y. S — R c I I bil rt , , B _. - ’ O S' c ' ' O. ca o J v -R o <*j Ti :© . v dl H g E H □ o '5^4^ ■Sf n EnO .1« . -----3 o £ s-Bifi; v-Si^^ra ra „ rt I— ,a -ra rt UT ' £ -.o Z3 S ra O. rt =.-'-' a C O 7 :m *= »^£5 = 5' . 3 s ? Š — I " ~ “7; "5 7 "E £ sc 5i vJ t R ■ i J 'K O ■■’ M -S^^O-^oio ” w « o At c* 2ri — ,2 ® e S rt o?— l"*! J G I ’ 3 M Mfl n (A I -r ca ee .G r-T ". o« " I B -if O C G B * ap M = g ' io 2.2|2° ' rt ^4 * s “ rm - -rt- o '■■'- .-- ‘ At fs ? ■ «> TJ S ."i 'SC" * Al t7 G rt o SEira '22 '^Bg'gS c^“““ft5 G£*'Ai£^R*Sf? c dl nra _ - • e-5 rt G •■ ‘ ‘ ■. - J f AJ 6 — t LA rt > Ž a rt — O C o'“^b— ' 5G'^£^''’Sf2 — "•—- 2 i SS^ - '^4±>bV|G\A» I s3.= (5xovig7'P2 = ^ •^j3.Po^A’GoG r L^ cJO| 3Q>g,a.3;_S,g -I I 2«:; B (fl J. ’ T /HJ "•! "U rt _ tn 1Z1 I rt ra — S “ o rra -I 7. .-S g a ® ■" o Ci ' c c3 Ss^ — = B- 970 .S^JSmoSom “-7 ‘ = mu-^7*vT • --■ rJ I i M .©*— '' =i o 1 -S E £ 7 "" o 4> © AM -Art >■ N At 47t o > 2 s “ X I S-=7 s « g ^-3 g — i ' ž .s “ c ' j Mtt. c I-—Enffl rt od o 40 Oi G < v ^■aS — -2 'S'i^c ' d c ' '6 !22"2:k“2 _® I < « c o . R rt = 2 -S ' "S«*! — jfi .2Sw g8:f ^22 '.'a °=7-3fi:ra? šS “h"’hSs2>?3| rt ž (D cc < 'N D Š 2 2i-Sra:<^'ašo i--go j; ' s-*i 3 j« « 'o eii4At i27išoSi“’“^ S Is "^7te£.rSS^8.rac; -cS 9-s> as g 117 šg = d ao = 5-^ p “ 'S o rt o o Q 'S G _ ‘bJ _ _ rt O ' a 3 c K c igrt^AiO.vli^G . . „ , ■rt C L- — J2 A* ...,.— « At 2 'G '©2 ' rt^^cEs?*"* S ,B ra e -a 4 ■ sSžl ■a.^ iL E S S »S o 6 ’S„-S8 g^A ■ « v, s „ 1^.3 s o "g 0,0 — 12—0 > >’U13 O so o Si o: > 5.^ O rt rt £2 E c v I *« ' •—J4— '^u5A3|*mS -“■ P"L:o.E^ «‘^SAt^£gdgAt ' .’'?2S’^'S'ra^»3 25' §7; >^8 S2 til o|g |§ « ^i^a-N-a-S 22-asi KJ o O r4 ' gi ra — iV Al - I i J" a _ H (/-] Sn o hL« b±fl >2 « Bi T o. 2 .J o g IM ■ Cia — —* • » bi ♦ 1/1 [ja 4> rt O o SJ it. s 5--' Dl« QC I 1 O 'O v O O 5 < o Oi, o os J P .*s^ rt7 :gs.&d c -«/■! _a)„raC[fl ijC — “ Lrt rtrt ’3 Q e B . A £ O »3 _ - ” I “t s - rt' -S :□ ' S .£, S^a ca ra d :5 ra ra II => = PbO >< t/> B OŠ o At 4r> ^ § G At (N CN ■is 'š .13 ,ii '• b wR ! —' 1-J ra ra jd =’> .:^ . Sa^s^” ■ s-g^Sa^Sa ^“O S^SSm ra-M-(j = -sira 5 -C »Ab T Q -2 P Sl j»3=72 ;3-e.s1 W D & — o I Os ’ ’, rt :pf" ra * v- G3 S -“I ‘ 7 o - ;■§ = 5';'s al :§£.s 1-^18 ra ai *-b *• s » "N _' r^ -rt g X'gz- H ' 2 X rt E M o •S ° o -g 5 oS'So „ S.S 'c^sš Q oo p2-a « a 2'1'^-’J ' = .1-3222 SB č gi^iSv; ’y c ra 7 M S “s 11 '^■O 12^0- . Ti^-S”- '. J I E P-' '—' - &j un 3 F A r? ul " S2 *s Jtf -3 E w 'g rt rt -•- Tl Prt’5ULj^p«' £ E2 £ ^s^og 3, E£ica(3uT ;■(□£' i - J« § 25=0 , -zg a.^ A r-- — £ S “ Q E I 'G M *?■ ra “ •« £ T3 -T rti--- O .S n 5 ra- 2 o A f ra S J. ‘ oi aon-oD-c.^ ^.o č S-1= -,_g-^ll|ra1SS . l2-||;Ss?S iS«L Šo"?C vTiSiSf-i o.Xooo5:2_. M.5p'^;,o 'Ai>y5’^3oT‘^"7oEc2..,* ' a“^ _ - ---*«*''"''1*>O_^W0’QA^^^Q'NA^ ' '■* O 5 > r-^eaG^ I I -o □ > — I c o I G c R s 2 « e .a 5' - “ s (n cc •fS o < 5 if t ftflT i_ _ ._ . tS—‘^ — ® ..^.. ■* T "G d 'Al U- ' u-\ < a\ « rt »Al T. lAi o 7- ■xr;oQ > = 2^2 § — ’O G ' - rt O - iiB ca — -£ S CJ M V — G rt O □ jS S -S T 3 bo^ — co rt ueM § -^5 aS I 2 ° '’ Im a «j I S I - — s «• .■ o • c Eb 55 ■" ■ C O I S g 'n N .d CU 5 &o=g-| S2 00 g, S . 5Q 2:' rt rt O d-a,*^So = i: 5.Ž£s“£22‘-Jra -»-7S^.^ 22,S7 2 as^^'i ‘^£ a> . gg j ■ 7 o 2 &■« g ra 3-s, ■giS "5" £■8'5’2.. ’8:^7l^ ^dl "0S7 , «-SL»raE-i3b,-®'±J - O A.1 « V »M , X iF» ,2 © ' i S( ■ ijipliliif’ ■ :p - q o p o o ra 'S ■ jp.s rtO-Se 1'^81.S Š5 >£ ®o| : 7-9S9 O ■ O — 2id ■« 8 .ra 5).: _ 'N o' -c > z« v b.A B — -5 3i « - ' 'i S5 "i v J ' O /5 1 -!' g-i » & c o 3 .3' - « o o □O o CO d 15 o cc w '2 rt ■ ■ X o bfi O r ^O.2ft5>og;5 ' -“o =« e -S o p Q ra u e ■a g***>O O H ■? < - ” . 'KB KB .2 "R --- E2 , 12 o — £,O”.^BQ(m ' - O ,2 M I At (fl Z" ■ C :i5 CA 7 s £ s 5 C ‘Z O 'd -— rt © "Ak iz> bf ra fl> _" ^ -’. s 'g F £ = = I® po — ©£ X h7—!S 57 -"‘" > c o ' I I “ =^ 9 a.^Sginra-KiS^iO :g g lil 2 S -M .H o s 5 rt ■ r o A S 2 X rt O ^5 — "j- c 'V ca « £>0>lZ) O LJ J ca rt ’b cs*^® 3 S V? i s e «0 ;7:3lS^:feo82|:^ i2r*nr''od® O rt X C/5 SjVD A ‘C srt B l-L ,' o CA ' i= O C ?< ^3 a « £1 9- o' s v s7R7°23| O ■o :s S 6-2 Vi . w S g. r > > ‘C I g - 5-sl . Si ” jS'-3 2 -S G DC ^?3S |>7 g = -CS-JO. a ca N G s 1>1 o ^ S ' B 00 C z: Cfl o 00 - - 2 S 'Sn I , « uHi ^;=£;-3.g g S-c-a^ x2J g.[3Q?£s7?:aj J o •0 5 S ' 2 ' i: - ■ • “SSKtfg sS g! ■5 4-0 ' S ■* Ji ' g, [A ca 77Č^7^?|IO-a^ Gl O 'I, rt (ti č bS rtf- raU ra? 'CT'l 'gjigzog®-' -s 2 ii2 J2 i o sf O rt C rt «.> s "fS ® bo> » £ > rt ““o'’« o a -- Se = S8 ,-sf-teS:^; . □ B J.oS-£ S l"*-! »C^..= AI"‘^£ ' izk iA OJ n 5 rt - « X ct- £ 5 . rt I N jit; a 2 c v .' o i rt — — .^r n -R—I rt 2 cc < ‘N D < 5 - s, Q zet; ' &.s7a:s*ilji£?37c ?“i35,oa.SgSrjW^„ '&g ■g s.:^'ra.S-,g.s2i;'^8o7^S3 “. ° ' at3t~:raS^G Si4^5°«'02tes7-g Siti a p ».s d 5 •slra^^S-a^š^El s‘g g^*3 7 J Si£7-c-3ŽoS g Š] S.B & ra O2v,-Ei«t c > os '-• ,2 !< I t 'B rt ► 41 C 5 -y S « 2^S^;g.a5£f 5£| :s;«Si|32-|3' a®'-ag'i=.an°'sBra ra S 3^7^^ = -ra ? 8.7 a-4^1 5 ' Sdjq| t/> Q N 'p - Q <3 _« o T c - --M R 'S T G ,' — ' - *^ 5i3:g'= 2-2. x_ - 5:2 — « C? O. =iištn|;p. 5 cc .G s ra Frt — (T; d. ra c ■« 2 3 2 'S — ■□ o Si o I a ' -2 S s s 2 2 ® n" “ ra «6 -4 CQ EgsSls S S rt <>, O 1^- te ■p-o m -J o o g ’ '^ 1^' g ,S im':?------ ■? M . ' » > O-Tl o e 'p-o U) < ■ “ § tN d n * E •■S '5* c S”* B 9 o o o “g = 3 rt c*t S Q o OJ X C 00 F s = ^ S = G-G GiLA^-^ — b^ , ^2 n 1'^ '8-3.1 “ ra ’rt l-?T rt 2 -d -5 ■“ •&' 4> >N o£ O £ rt rt © ■ (N —R IM ••; .•5 s ’rt 'Al G , _ _ _ . s H p « =š 'S p .N^ 9 2 o7fo7 S «a.;Si tL^To7r' E'5“uto “■«S£.3-pe'"-2 o a 1j 3-s*^^! _ &Tb 'G *T^ O J ' , t o I =ia si p;ž ' ŠSga3«S?J-«,.- h'^ .“»^»rJS^aiiTjSAt^ '-^>"-3'1'1 ».w > 1 Q .£b'^ rt 2 , -rt ^■§^711,2,385^858=1^1 oS«a.£,Sj;d. — ^ra, 4'Ss.fl5 C« y qfl K > « — AtcflAt *— rt »Cfl G o •-< rt 5i o a •S/! rt ?? O O s so o O> «1 ? "G .p. £1 «1 ’ _rt ?? rt I O O sA & IB o isl '£ T o n rt o T H^gaF'*“'5'^7--O43O;Sg—'>0 ' . Ji S''N.S9 I M= d 1 z7fi ajsessi EC !S '^. ra tS Ol, < - — O rt-O T » ? iS ° - s >rt i> — 5 c B3 S- “ Jr M « 1— ff* > I I Q X o c/i SFm |.S,s8Si85 * ■?. Es' S2ir o 1 *G * O O r c J d rt ra bu-1=-’. ra^ rt O A EA f*\ I r - — • Ji TT ra “ 3? I ra - ” ,ira — rC — ra rt <*a rt 2 « s s s hrt o 7 2 N 6 « ‘2 A rU rt G —I C/3 "S > 2 i-il > M — S S (S > (2 ■&£ £ E •o rt ( J: '■Si^^rtP^i^ca S33«^g^?;7:'^gc = I 3 -S ™ S “- ■S £ ' :22 -2 E s > > 22 !_ rt S .3 2 e -o a os « .2. C" U bc e bO > u*i O G O 9 2:0 i 3 ® « C rt ca d STiof 3 z o S ■5 o - ra< - 2, rt J i rt ra i s = :^’y n "i^*'-'’ ' .i> s £ ra = 8 ' O ■ A I O I I C ’— . L' ra^S s 5 i''"-Jr;*" š'^-7'o.§ a -■■*. ' g s ' ^ > g 'S c 2 ::.s^ i«'gra.2„sI a^H '^3’^02 I 2—03«»^ I ra , lo c u »M 1 „^'.50S37,&Q-S-n ■3fSo“-2oS=(-> = ž = go."ažS2Ss g -a ® c n *■ e t r •“ o 42 ra .4 O ra L« ■*o_i. d 7 7'11 ;-,£’2'se ra • E -S So u- 3i ? 2 raJJ“(Ž'S£5S“gO a s r Č := s g pj ; O rt m <5^ o X .5 '^i' t Z - Ij 2 S I ^?*.' GO 2^ 35 It c “■ “ i‘ §E šs - -U G JZ At c Ji C rt t O o o 5 s g; d '2 o ra; 10(1.0 Sa-o 2 2 ■ -Eb O * I ia Gl aa Jd a> “ >'^7=o'a o. p w ■ O F_____ M ± = :t=M j5 2;.o I 4J 2,3 £..5 £ ■* ‘S S ICA 4> ' o >( & ,|<»OL. -.ra --O' ' ^Sib^gSS-efig Ifi p-S' Ili-S ■ ^<^3 2^2:^2®8|-a75°Ž° ~ - ^-S^oo-a E ! --S "o' ^clilte.«b=5-' -«2 c . = raa 12-ou, Eraf g goT-rf 5 ra 'S'2-g Z 7 2 E S u 3 g £ iS op»i, it7 = ' = 8 “• S S ni — --r. o sn Q ’ rt 'n -S .? QO C a> C S s E n < P o B o _, v s «s s 2 1 a a 1(1 ■ s ™ 3, ]£ -JT** ■ *'i 7 ■§ O BU 2 UU ra — O 3 u rt . 9 Ji ŠS Ž (O cc c -N O < 5 oš « 9 « Sc2*2> ■ = w rt 2 . 2"*o'='‘E □ ■S-3Ži §- ra 1=1;^ O St ■S?1J o v G.rt 2 3 »5 g i o T 5 O 7 G« S o 21 < - - {A (A tA rt * oc 2 '7 c ■J d 'A C CTŠ C ra 7?S79 ’ 7 . s g, s “ I I o2 7o„‘§^5i^3 ti> o ' G—-' S S ” ’ , > c ** I ra ' rti)** ^d M* ■tr, 5) 0» ra bO 2 . — :g A 'd -šeg ’ rtJ J* (A rt O — rt rt— p k,4_ 'R’-!— ,q g’»e o ^3-^ I _ M :;^ fici cu « -a B G o - š-e7 Bii’s ' ;2 0.1 5 ra “ - c/> CQ B «2 ! Ž. I O A O n rt E 2 S ' 21 JZ «2 00 ' -f *: 00 o “ cc « O cc isPlS^77f^ 97g‘52'"««I^«7 -Ji3 5®:io^j7 eg 2o“oo-j:S° ' n' . * lAi ra -•R rt fo -S O 2 S fe *4A Si3 95 p (M 11 « S h 1 V 9- I z - Hi aiSl« £ ,-Q ' — — o ČA (-1 o I - i:: 1 g S S š 53 -F- ..rv 'R , - ■ bi.^ ..R 0 £ lišJiSc o o .« ., a ■-■ g. S *5 rt rt 3 HA ijn ;3 g4=902"£ ag8:S“ S ,S 5'1^ At 0,0^ o r"tS GX «s < 57 5^0 ■ra-!ž;so ; loO “'lEJ^rai^SZ -> S?V« . ra ^ ;= ] 3 ' o rt n nj CL Sf’'^ 'Š 'Sl ra<:.M. — r^8 8Š§»s:^g£^J,£° «C4CA «,2 rt g5 rt^-ra« — C^.^T3Q c G-O ra Z ® <=^ £ « Š§?^ rt G n > H •z B „ I d 3> J O O lOrt-ai B . - a> At m ™ 'd .o eI S glo:22: Bo “ ž £'E ' ' ' S 8 n —> 'Al o «> C ': 2 S 4^ -rt ; H = 2; a- bM V) ' S rt ^5 rt ”* rt O ,0 EB p iz^ I c I 0 <> O 00.; 1 r? I T o X — n i-i l;iM2f^ s 7 <=^ G. >CA O S rs M G, O •—' O ' S u I !£ 6 « o' « CJ S 2 ' o.^ 2 2 š i.S E ’ 5. o 2 ■“ a S r4 Lra _ ira^ ■ ' ' "O G "M I LAi >-• r rt rt ' .. -71 f*i —. -G .£ •- n c “ E -----t~ o‘N c H 5 c rt o rt rt — > “ Bo S 2l=S “ Ž S ii — S. .2 9 h2-’šs ’ a^S-Js; O . 9 ' 2 !G !> -i rt S 3 i E 2 ■-.053“ ge c p Z « I ■? ra o “ M o a .„ c li b -g .3 c o 8^'=JP o ‘S c -o ■: & o I £h I ra ra .. "ll ssl |8.S^-2|S l5.ž^-s 1^; “ O S ■*“ •^"■5* RCrtrtOCBAtAc Ji o. O-TJAi T iflAt< c ICB JS 3 i" p 2 u " .S > 7.. „ G "R- "41 v* o . C (J p- 3S gt O G.X.5 G :3 “ E?!*^ 'e “'■S a « O S — gg- gg 2o~2-S U.C t Q.a4*iQ'^ iftA^ Gl i ._, c^O'G>y^— —L iJ ,□ <*i Q o ioo2 iZtSoižJSGO. 00 O 7 s rt rt - '2 .>U K " 6 E s ' S S2 2 cb _ —< it- G G ("J B o\ O B « o 'O O\ I . O 'POlm O A I *c i#^Srt'^«^271 ^^.SoESii^^ss '4Jort I C*5gc^2«*G a? «4^ .p;5 O . S a S '□ tfl »Cfl o .E ■ 9 ' - I Al ' O L ' rt S 1 o iS* G ‘ ‘C IS rt .Š3*ws ■ — :^“-§6:ž-.es.s [C £ o - - - E rt X rt ■ i 2 7 " = ra g , ■_ 5 .« 8 i l7^“1.4_ I_ oss-ra_ rt " — iK^??P0£a-l.lir3.S = ■5 s « 2.1 "1 " 1.5 f.E te^-es 5*^ «-ag -15 s?«^ »5o , Z (ii iS s Q N , E ° « S: !P X CA >Cfl a> b« rt m -p 2 »m -* rt “J G "S Fl - i £ ,2 rsi GiOO B -5 a® s > K 2 § £1^: :- rt rt iz\ £■8 . £ ' ■ TJ -a 1,^ - - — A ta .. “' »- S ' ra ;787'^g| i^ot^^.ogE nEg8-p;“7o3 Idett^C I^OZrtl^Si«®®© , At »N c 5 s m L • s O H IH 'go ? M :;3 o o J=6^>7^«n77^ S SsX«zi - 'Tra ’. ' Svi.5 5 £2 2 a bO4>i> xG^ ^i> OU»o3iC1--5 -"- 00 o. ’ s- rt •o * c C^ lA c AR H« U Bi, CA {A .G to 5 jZ A • — G o I cr kA rt i rt g 5 5-ra«O'S^^ ' rtr: - 3 g o — 1* Sj^ " ragfe - “ S22S.g^-g oJl JZ «0 l-SOblOnGAlC o I _3 u 3 rt K — H. -v £ . O S s rt* •S a« f s _M. p .yi >e "ai’ J č -• 5 'ž > SjSi 5 Os al i i ® J-, O ® "i C A 2PP=i'51"'^ ii^.T " "»i Jirt “i^ioioia o ' ^7o<7?07^3 = c-iJiCIg «-“5 "do -H -a ■ ■? I 7 ij n- ® O 2 I "Al ‘?3 _, 1-^ ;s. * 9“ -S.? *S ea w-i o *Ai ' * 13 13 .* rt CA ipo - „‘ J. t > f? - §•£«■« ' 'JL ’ ** ^Ortg6«< 2:= i|-lh^'--' I vs^cSk-w».i;4; '’.^«oS.s> ■5 9® uuT.iso: 2 4 - ' I -3 EbS •lis ■ ^5 = 00 ® 2? £ '51 v, - G _Z C 'G O :*5ig 9 3 G '5^ £ rt as

-- O -a (fl B ftj <-M c -j;™ p 5 , .»- 5 S' , -zi '.B i~; 9 •?r . S « Ji S c . s I G ■= = -S -Š o'^ oS “ ' ' ‘'^“91 5 " s o =■—“bi e-s " I j3 — č'^.2-i >«SaQ = S,';^«.^S?g'2EsS=l ■K = 3oC5rtOo7 i-SEJ-SraErtCjJ-ra-S-^'■eEis.o-cp^oiii 2 cn 1 s o H -5 J i 2r|-7lra = |1S’ = |?>“!£s^ "zG_ ' a-^'Ai^>Qv,4d"i-> ti__T-ii °'£5“E£2'^ n g oS;3 Ei2i25^S23.£Qm^2^ o rt E rt V? r^ r-i ■ “ s s ■= . ,1 -c ra I “ -S :o 3i I g c - ra te a I rt B e ■“ rt — — B nft a 5 s n “ S S-oi 2 rt y « d o — • -• ± rt « 1*^ c 5? rt ■o 2 X G 'O Srt ** d C lA - P č ° rt c T- 'b c :; p 3! 6 J - -.3 “ 1 3 ? .£ uO S,? ■G B OG|-4» ' (fl”O 1 B—sn^in ii. g^|-||72|3E5U325| o o « I 2: SernG-MlI^^JB oObCOC-gra 'eS.C—Jl,**' 4^gtia£.SE“°’^?^2raR = 1195’ o 4 '!T « ^a o rt O E C od T A O A — £ Š I hUl rt M Os “ G a. - £ ■-' ta -G* “ G «?“,?; G 5 o v > — tu 'O ua u 'G r. Mi c s t C5 M cc te S 'S. 2 o - rt ■o2s SS 2J 2 s ■■ _ *ri ' S- n' o s o ~ 2 " s E S aWra^aC;EE*y ■a« 7^ ^-g 9 s < .. - FR^Ji jECc* S C - o - CjO > CA rt CA o rt o * o B O, v (2 , 7- o-odzOHrti-ti 2 ra -g i7 9^7'^S“‘>5’'o |rt7g3NS'7a=^'^ |.^cS$s!q J S.57 E ej|č2““ ■ h-QC .; c ■N Q < S I? CA rt 10 o rt 5 G 2 '. Hco-a> — <=- « CA S ■ XJ « .S 9 C,. IltiOs .0 ;.ji.-s I ' rt ki . S O O rt 3| 7§7 1^ ., 7 -S ra -s i3 £ g. g 2 ra .s O rt N N , rt *s ' c 5S rt CA l(A s ’2 £ 11» I 1 L 18. maja 1995 23 995 jfiaiiL vestnik C i 0 N C o g J n n i i J e J ( 3? I** g B t; I ;i9 I 1 i J I7 2 Sa ir« lil If '1 4 I 1(4 .J c- II r ii J S j j i !> i (l š 5 MINIMINO ■ VinHIIISKI MMIKI mueOJENI NAČINU ratHUNE umni I la krave molznice, ki ijh hranimo s krmo, ki ie bogato na deteljah in lucerni miMIN s zo krave molznice, ki jih hranimo pretežno s senom, travno si ložo in -''■■Vlil, I1UVIIV :>iiu£u 11» frovo ter breje krove in telice 1 za krave molznice, ki dobivajo osnovni obrok iz sena, koruzne silaže in beljakovinskega krmila Mmm s zo pripravo močnega krmi popolnega la za mleko KimmiN f PIV» za goveje pitance, ki jih hranimo s koruzno silažo in beljakovinskim krmilom z oznako AP (h Z 3 In 7J vs^tuMo tudi biostinn/lator ki povoču/e mleinost In prirast od 5 ao 10%. miMN 1 M prašiče, ki jih hranimo s silirano koruzo mVMM s zo prašiče, ki jih hranimo z žitnim zrnjem mns krave in plemenske ehce - za boljšo plodnost mn. UilH za vse domače živali Vii mineraJno-vftominski dodatki so melasirani, zato jih živali rode iodo. ** ’rtfbniiaci(e smo Vam na vodo: Verovškova 57, Ljubljana, tel, 061 340858 in ^Lipovci, U|X»vci 25a, Bdtinol, t^. 069 42 414 ali 069 42 289 OBVeš^ ’9!>S to. junija ■A .. |«De nove nakupi mesto trgovine iek veterina Stanovanjski sklad Občine Ljutomer objavlja na podlagi določil 100. in 101. čl. Stanovanjskega zakona (Ur. 1. RS štev. 18/91), 6., 7., ui 8. čl. Pravilnika o normativih in standardih ter postopka za uveljavljanje pravic do najetja socialnega stanovanja (Ur. 1. RS štev. 18/92), 2.Č1. Pravilnika o merilih za dodeljevanje socialnih stanovanj v najem (Ur. I. RS, štev. 18/92), Pravilnika o oddaji službenih stanovanj v najem (Ur. I. RS, št.8/93) ter sklepa Upravnega odbora Stanovansjkega sklada občine Ljutomer JAVNI RAZPIS Občine Ljutomer ZA DODELITEV SOCILANIH, PROFITNIH IN SLUŽBENIH STANOVANJ A) SPLOŠNI POGOJI Splošni pogoji, ki Jih morajo izpolnjevati prosilci: ~ da je prosilec državljan Republike Slovenije, - da prosilec ali kdo od njegovih ožjih družinskih članov, ki z njim stalno prebivajo, ni najemnik oziroma lastnik stanovanja, oziroma je najemnik ali lastnik neprimernega stanovanja, - da prosilec ali kdo od njegovih ožjih družinskih članov doslej še ni imel ustrezno rešenega stanovanjskega vprašanja oziroma vrnil izpraznjenega ali zamenjal primemo stanovanje in zato prejel 30% od vrednosti stanovanja, - da prosilec ali kdo od njegovih ožjih družinskih članov, ki z njim stalno prebivajo, ni lastnik počitniške hiše ali počitniškega stanovanja oziroma druge nepremičnine. B) SPLOŠNI POGOJI 1. Za socialna stanovanja: Prosilci so upravičeni do dodelitve socialnega stanovanja v najem pod pogoji, določenimi z Zakonom o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 54/ 92). in Če si zaradi razlogov, na katere nimajo vpliva (da ni nezaposlen po lastni krivdi), ne morejo zagotoviti mesečnega dohodka na družinskega člana do višine, ki znaša: ~ za otroke do dopolnjenega 6. leta starosti 29% od vsakokratne povprečne plače v državi, - za otroke od 7.leta starosti do dopolnjenega 14. leta 34% od vsakokratne povprečne plače v državi, ■ - za otroke od 15. leta starosti do konca rednega šolanja 42% od vsakokratne povprečne plače v državi, - za odrasle osebe 52% od vsakokratne povprečne plače v državi. Prosilec mora imeti stalno prebivališče v občini Ljutomer. Prosilec ali kdo od njegovih ožjih družinskih članov ne sme biti lastnik premičnine, ki presega 25% vrednosti primernega stanovanja. OPOMBA: V dohodek se štejejo vsi prejemki in Celje V sejemsko mesto i/7 < / En sejem še ne prinese pomladi. I Sedem sejmov v enem zagotovo. 13. Pomladanski obrtni sejem Celje, 16. do 21. maj Oglašujte v Vestniku! tehnik ali izkušnje v trgovski dejavnosti, sklene za nedoločen čas. SotJ^^^aniu cmi pisne prijave s priloženimi dokazili o ™ riaahjv Podjetje ML1NOPEK M. kandidate obvestili izkušnje v trgovski dejavnosti. V 8 dneh po objavi. v 30 dneh po zbiranju prijav. Tl elektron D( 'onko, Lendava po zelo ugodnih cenah: 'l.&/^390r ............................ X 'Marati i: Nilt v obroke. 50-litrski 10.950 SfT, «O-litrski 'PMitrslu 13.020 SIT. Plačila na obroke. in rezervni deli. hladilniki, zamrzovat- 8871 * Partizanski ulici 68 v Len- m se prepričajte! dohodki, ki so jih vlagatelji in njihovi družinski člani prejeli v zadnjih 3 mesecih pred vložitvijo vloge. Enako velja za prosilce profitnih stanovanj (tč. B 2). 2- Za profitna stanovanja; Prosilci so upravičeni do dodelitve profitnega stanovanja, če prihodki na družinskega člana presegajo višino, določeno s točko B 1 tega razpisa. Prosilec mora imeti stalno prebivališče v občini Ljutomer. 3. Za službena stanovanju: Prosilci so upravičeni do dodelitve službenega stanovanja, če imajo najmanj višješolsko izobrazbo ter so zaposleni na območju občine Ljutomer. C) VLAGANJE ZAHTEVKOV IN DOKAZILA Vlogo za pridobitev socialnega, prifitnega in službenega stanovanja dobijo upravičenci v sprejemni pisarni Občine Ljutomer. Podatke o denarnih prejemkih potrdi izplačevalec le-teh. Podatke o stalnem bivališču in številu družinskih članov potrdi oddelek za upravne notranje zadeve. Podatke o premoženjskem stanju in opravljanju dejavnosti potrdi Republiška uprava za javne prihodke - izpostava Ljutomer. Vlogi je treba priložiti: 1. Za sociabia in profitna slanovanja; - potrdilo o državljanstvu - dokazilo o strokovni izobrazbi, - dokazilo delodajalca o delovnem mestu in dohodkih kandidata ter pisno izražen predlog delodajalca o dodelitvi službenega stanovanju prosilcu. Vlogo s prilogami je potrebno vložiti ali poslati po . pošti v 20 dneh po objavi razpisa na naslov; Stanovanjski sklad občine Ljutomer, Vrazova 1, Ljutomer - $ pripisom RAZPIS. Nepopolne vloge in vloge, prispele po razpisnem roku, sc zavržejo. ^1 HHIH SEDEM SEJMOV V ENEM vse za otroka ideje, invendje, inovacije gostinska, trgovinska oprema in gastronomija HI' steklo, keramika, porcelan, umetnost in poslovna darila, kozmetika, makit in bižuterija turizem, šjiort, prosti in Nago široke potn^je 1 [ interier in gradbcnKtvo Sejem, na katerem vse bolj sklepajo tudi trdne poslovne dogovore. OKNAJELOBOR, . TERMOTON, in JELOTERM POLKNA s fiksnimi in gibljivimi lamelami, FIPO, PLANK PRENOVA OKEN 1 od .31 .mai^ l (1 CEUSKI SEJEM JELOVICA tel.: 064/61-30, fax: 064/634-261 Prodajna mesta: MURSKA SOBOTA, Cankarjeva 25, tel., taks: 069 22 921 OISKONT UNIVERZAL, Križevci / Ljutomer 24 vestnik, 18. majajj^ vestnik Brezmejne so lepote naše domovine (2) VESTNIKOV VLAK bo peljal skozi 30 kilometrov dolgo Baško grapo, Ta obsega skrajni vzhodni del Tolminske in se stiska med bohinjskimi gorami na severu in cerkljanskim hribovjem na jugu. Skozi dolino teče sinje me- jezero, ki napolnjuje tri slikovita ledeniška korita. Najstarejši naselitveni sledovi se ruševine stavbe iz mlajše bronaste dobe. Zadnji najmlajši arheološki podatek je iz petega stoletja po našem štetju. Največji razcvet včasih imenoval Sv, Lucija, VESTNIKOV VLAK bo vozil mimo elektrarne Doblar in skozi Kanal bo prispel v Anhovo, Tukaj stoji sodobna cementarna z industrijo cementnih izdelkov, Le kdo ne pozna nji- r 186 4 dra reka Bača. S treh strani jo obdajajo gorski grebeni, visoki nad 1500 m. V začetku 13, stoletja so naselili zgornji del grape med Po-reznom in Rodico tirolski priseljenci. Nanje spominjajo značilni nemškotirol-ski priimki in krajevna imena ter značilna f I ■ i Jk. i BLEJSKO JEZERO Z OTOKOM govorica starejših ljudi, To je najredkeje naseljeno območje Tolminskega. Večina prebivalstva je zaposlena v znani Tovarni volnenih izdelkov Bača, Ob sotočju Soče in Idrijce se bomo pripeljali v Most na Soči, Od tukaj vodijo ceste proti Idriji, Novi Gorici in Tolminu, Z zgraditvijo hidroelektrarne Dobi ar je nastalo tukaj umetno motorna vozila V hovih azbestnih strešnikov? Pokrajina, prek katere se bomo vozili potniki tokratnega vestniko-vega vlaka, je zares brezmejno lepa. Videli bomo čudovite gorske grebene, bistre potoke, slapove in Jezera, In nad vso to krasoto kraljujejo čudoviti smrekovi in borovi gozdovi, Vož- Union PIVOVARNA UNION Pivovarniška 2 61107 Ljubljana, p, p. 73 telefon: (061) 13 11 131 telefaks: (061) 319 067 je doživelo naselje v starejši železni dobi, ko je bilo po velikosti in številu hiš še nekaj večje od sedanjega. Tukaj so začeli 1880. leta sistematična izkopavanja svetolucijske prazgodovinske nekropole, naštetih je bilo 6600 grobov. Odkritih je bilo tudi več železnodobnih objektov in ostankov poslopij iz rimskega obdobja. Kraj seje nja bo tokrat dolga, vendar prav nič dolgočasna. Poleg pogleda na lepo pokrajino bodo tokratni potniki deležni različnih presenečenj*. Razvedrili se bodo lahko tudi ob poslušanju radia VESTNIKOV VLAK O lepotah in zanimivostih z goriškega konca pa prihodnjič. F. Štefanec Pivovarna UNION, d.d., Ljubljana objavlja delovno mesto PREDSTAVNIKA za območje Prekmurja. Delo je terensko, primemo za mlajšega, komunikativnega komercialnega ali ekonomskega tehnika, ki se želi uveljaviti z rezultati lastnega dela. Od kandidata pričakujemo solidno strokovno znanje, nekaj kt prakse pri prodaji pijač, vztrajnost, vljudnost, vozniško j dovoljenje B-kategorije in stalno bivališče v Murski Soboti. | Ponudbe z dokazilom o strokovnosti pošljite na naslov: Splošn* sektor Pivovarne UNION, d.d., Ljubljana, Pivovarniška 2, ‘ » 1,1 v 8 dneh od objave. i GOLF diesel, letnik 1986, registriran do 7. 4. 1996, ugodno prodam. Sa-bathy. Gornji Petrovci 3a. zvečer. ml825 AVTO M. Babinci 56, Ijutomer prodaja vozila iz programa FIAT SCIO-NERI: Punto, Dno, Tipo. Tempra. Cinguecento in vozila iz programa Hyunadi. Ima tudi posredniško prodajo rabljenih vozil. Tet: 81 507, miseo 126 P prodam. Lovenjak, Vadarci 25, Bodonci. ml869 OPEL KADETT GL HOO. letnik 1985, kovinsko sive barve, prodam za 7.500 DEM,Tet: 24 943. ml873 SUZUKI SAMURAJ, letnik 1993, mehka streha, zelene barve, prodam. Tet: 76 740. mlg99 OPEL KADETT I.4i. letnik 1990, registriran do decembra 95, prevoženih 37.000 km, prodam. Tet: 23 577. mI910 SAMARO 1500 z vsemi opcijami, staro 4 mesecev, prodam za 200.000 SIT ceneje od nove. Vaneča 37. ml913 OPEL VECTRA 1.8 i, letnik 1989. , bele barve. 70.000 km. prodam. Tet: ■42 27:.ml9t4 JUGO 45 in traktor Zelot 25-11 s priključki prodam. Tet: 57 193. ml918 LADO 1300 prodam v celoti ab po delih. Sobočan, Lipa 48. ml942 IVARTBURG, registriran do 16. 8. 1995, prod^ v celoti ali po delih. Turnišče, Štefana Kovača 140. ml943 126 P, letnik 1986. registriran, prodam. Tet: 23 372. mI947 FIAT 126 P. letnik 1981, zanesljiv, registriran do avtusta, prodam za 1100 DEM. Tet: 65 569, ml952 JUGO KORAL 55, letnik 1990, dobro ohranjen, prodam za 4.900 DEM. Tet: 26 438. ml879 180, in pri Francu Movrinu, Petanjci 98c, pri mostu, tet; 46 505, Na vsakih deset ena zastonj. m396 DVE BREJI KRAVI prodam. Odranci, Jugovska 7, tet: 70 006. m 1831 PUJSKE prodam. Gradišče 46. ml 865 DVE KRAVI, breji 7 mesecev, prodam. Tet: 46 S85.ml867 TELICO, brejo 9 mesecev, kontrola A prodam. Tet; 45 074. m 1932 KOZO, smasto, z mladiči, traktorski plug, 12-colni, zaboje za zrnje, ugodno prodam. Bučečovci 35, p. i&i-ževci pri Ljutomera, m 1935 TELICE po izbiri, breje 8 mesecev, prodam. Kapca 113 a, tet: 76 533. mI93S posesti d. o. O. POSREDNIŠKO IN AGENCIJSKO PODJETJE KUPUJETE, PRODAJATE, ODDAJATE, NAJEMATE, iSČETE... VSE VRSTE NEPREMIČNIN NE IZGUBUAJTE ČASA IN DENARJA! .. IDI FAX-TEL. (069) 32322 A, NOVAKA 4, M SOBOTA Živali NESNICE, MLADE JAHČICE. pasme hisex - novi in golden komet super braun (rjave), stare 3,5 meseca in tik pred nesnostjo, uvoz iz Nemčije, prodaja Perutninsko podjetje Farma pri Mostu, d.o.o., po zelo ugodni ceni. Za večje količine dostava zastonj. Kupec dobi za vsakih 10 jarčic lO-odstotnt popust ali eno jarčico zastonj. Jarčice imajo vsa potrebna cepljenja, to Jamči prodajalec z vso ustrezno dokumentacijo. Naročila sprejemajo in dajejo vse informacije: Gostilna Tibija Horvata, Nemčavci, tel,: 24 393, Gostilna Benčec, Bakovci, tel.: 43 070, Gostilna Železen, Beznovci, tel.: 49 025, Zidarstvo Darinka Zamuda, Galu-šak, Videm ob Ščavnici, tel.: 68 044 in Bistro Huber, Grad, tet: 53 168. .MLADE NESNICE, pasme bisek, lahko naročite po telefonu v trgovini Suzane Kozlar, Nedelica, tet: 72 VINOGRAD v Sv. Trojici s počitniško hišico, opremljeno, prodam, bifonnacije; Kapca 99. ml739 VISOKOPHITLIČNO STANOVANJSKO HIŠO v Ižakovcih, primerno tudi za obrtno dejavnost, prodam. Tel.: 42 118. ml832 POČITNIŠKO HIŠICO z vinogradom (300 trsov) v Vidmu ob Ščavnici - Zenik prodam. Tel.; 062 104 577.m1833 VINOGRAD v Dobrovniških goricah, 12 arov, prodam. Informacije vsak dan: Kamovci 15, p. Dobrovnik. m 1835 DVOSOBNO STANOVANJE v M. Soboti, 56 m2, ugodno prodam. Tel.: 21 387. ml840 NAJAMEM dvo- ali večsobno stanovanjc v Pomurju. Tel.: (069) 82 500. m 1842 VINOGRAD s sadovnjakom v Dobrovniku, na 30-arski parceli z elektriko in vodovodom, ter vino šmarnico prodam. Tel.: 48 540.m 1843 VSELJIVO HIŠO, nedokončano, na mirni lokaciji v Kobilščaku blizu Radenec in rabljeno zamrzovalno skrinjo, 3071, prodam. Tel.: 65 134. ml 845 GRADBENO PARCELO v Dolini pri Vaneči, z lokacijskim dovoljenjem, prodam za 5.000 DEM. Tet; 22 871.ml8S2 STANOVANJE v pritličju v Murski Soboti, primerno za poslovni prostor ah trgovino, prodam. Tel.: 31 618.ml859 STAREJŠO HIŠO, komunalno urejeno, na 7,5-arski parceli, prodam. Tet: 22 315, po 20. uri, ml875 SOBO v Murski Soboti iščem. Krog, Murska 49, ml880 STAREJŠO HIŠO v okolici Radencev, vseljivo, z opremo, na 70-arski parceli, prodam. Boračeva 54, Radenci, po 16. uri. ml883 ŠKODO 120 LS, letnik 1981, v celoti ali po delih prodam. Tet: 51 234,popoldan. ml884 HIŠO blizu M. Sobote prodam. Tet: (061) 344 146 ali 069 32 322. ml885 HIŠO v Dolgi vasi, ob glavni cesti, elektrika, vodovod, 2500 kosov eter-nitnih plošč, temno rjave, 40 k 40 cm, in novo trajnogorečo peč za centralno kurjavo, 32 kilovatov, prodam. Kulčar. Dolga vas 147 f. ml886 VINOGRAD in gozd, 3,5 hektarja, v Stanetincih prodam. Tet: 034 74 298 52. ml907 STAREJŠO delno obnovljeno hišo na 16-arskiparcelovBrezovcjh prodam za 25.000 DEM. Tet: 31 330, int. 323, do 15, ure, ml9i5 VINOGRAD s kletjo v Lendavi prodam za 6.000 DEM. Jože Horvat, Brezovica 13. Velika Polana, ml926 ZAMENJAM dvosobno stanovanje v središču M. Sobote za hišo. Možnost doplačila. Tet: 22 803. m 1945 PARCELO ZA VINOGRAD v Bogojini prodam. Tet: 24 953. m 1949 VINOGRAD IN GOZD. 3,5 ha, v Stanetincih, prodam. Tet: 034 74 29 852. ml957 kmetijska mehanizacija KOMBAJN ZMAJ 161 z obema adapteijema prodam. Tet: 86 103. ml77S PRIKOLICO Tehnostroj, novo, prekucno, 3-tonsko, nove 12-colne pluge Batuje in ekvator, 6 m, s 3-faz-nim elektromotorjem prodam, vse 10% ceneje kot novo. Janez Jaroš. Vučja Gomila 59, tet: 47 092. ml838 MOTOKULTIVATOR Honda F 420, letnik 1990, malo rabljen, prodam. Tet: 40 047. m 1853 PLUGE IMT. 12-colne, visoki kli-rens, prodam. Lemeije 62. mlg64 SEJALNICO za žito, 14-vrstno, Oll, prodam. Filovci 122. m 1866 MOLZNI STROJ VTTREK. nov, nerabljen, prodam 30 % ceneje. Tet: 51 269. m 1868 FREZO ROKO prodam. Lipa 80. tet: 41 727.ml871 DROBILNIK 350. nov, z garancijo, ugodno prodam. Tet: 22 995. ml874 KOSILNICO za košnjo jarkov, priključitev na vsak traktor od 60 KM naprej, prodam. Peter Kreft, Biserjane 17, Videm ob Ščavnici, tet: 68 503. nil877 OBRAČALNIK ZA SENO Panonija, slamoreznico, puhalnik in moped APN prodam. Borejci 36, tet: 46 188. ml878 KROŽNE BRANE, 20 diskov, prodam. Kapca 134. mlg88 KOMBAJN EPPUE 211 prodam. Tet: 77 180. m1905 SAMONAKLADALNO PRIKOLICO za seno SIP 18, dobro ohranjeno. in seno prodam. Tet; 65 249. m 1906 SAMONAKLADALNO PRIKOLICO SIP, 30 in3. devet nožev, z re-(luktorjem, prodam. Tet: 80 123. m 1908 TRAKTOR IMT 540 in prikolico za živino prodam. Tet: 46 440, zvečer po 20. uri. ml911 OBRAČALNIK ZA SENO HaibliU, velik, ugodno prodam. Kuršinci 36, tet: 22 414. ml912 4-REDNO SEJALNICO za koruzo Beker, rabljeno, kupim. Tet: 062 776 644. ml916 SAMONAKLADALNO PRIKOLl-ČO SIP, 19 m3, in silokombajn Mengle prodam za 4.000 in 700 DEM. Brezovci 66, tet: 45 290. nil9I7 KOMBANJ ZMAJ 142 z adapte-rjem prodam. Šeruga, Tropovci, Jordan 14, tet: 46 308.tnl919 TRAKTOR IMT 540 in kosilnico BCS prodam. Krajna 4Oa. ml93O ŽITNI KOMBAJN Massey Fergu-son 630 S, širina kose 1,80, po zelo ugodni ceni prodam. Emil Flisar, Vinska graba 24, Moravske Toplice. ml940 KOMBAJN Djuro Djakovič z obema adapteijema in sejalnico za pšenico IMF prodam. Jože Kuzmič, Ša-lamenci 54. m 1941 BOČNO KOSO za traktor IMT 542 ali 549. malo rabljeno, in BT 50 S Tomos prodam. Predanovci 22. ml948 SAMONAKLADALNO PRIKOLICO SIP, 30 m3. devet nožev z reduktorjem prodam. Tet: 80 123. m 1956 SAMONAKLADALNO PRIKOLICO SIP IS za seno, dobro ohranjeno, in seno prodam. Tet; 65 249. m 1958 BOČNO KOSO za traktor Ursus 35 prodam. Kobilje 198. ml959 KOMBAJN ZMAJ 142 z adapte-rjem za koruzo in frezo za koruzno slamo prodam. Tet: 43 116. m 1961 BALIRKO WELGER. obračalne pluge, dvo- in trobrazdne pluge in prikoUco, 5 in 7 ton, s poviški, prodam. Tet; 81 487 ali 82 580. ml963 razno KOPALNO KAD, novo, pločevinasto. bele barve, nerabljeno, in 200 kg ajde prodam. Štefan Petek, Filovci 135, ml827 PREKLICUJEM veljavnost spričevala o končani OŠ Beltinci, izdanega na ime Cvetica Voroš, Ižakovci 58. ml834 PREKLICUJEM veljavnost zaključnega spričevala, izdanega 1. 1962 na Poklicnem šolskem centra, smer mizarstvo, na ime Anton Štefanec, Orehovski Vrh 45, G. Radgona. ml836 2 ha TRAVE ZA KOŠNJO prodam po zelo ugodni ceni. Sebeborci 86. mI837 VEČJO KOLIČINO DRV. hrastova, hrastov les za ostrešje 16 jc 16 in montažni bazen prodam. Tel.: 42 110.m 1870 DOBRO DOMAČE VINO, šmarnico, po ugodni ceni prodamo. Tel.: 61 029. ml872 600 ] (lahko tndi manjšo količino) mešanega belega vina (laški rizling, šipon, silvanec) z geografskim poreklom. analiza Kmet, zavoda Maribor, prodam. Cena po dogovoru. Ludvik Flisar, Černe la vci, Gederovska 20, tel.: 26 295. ml876 OTROŠKO SOBO, malo rabljeno, zelo ugodno prodam. Pečarovci 24, tel.: 51 420.101881 TERVOL, Udi in mehki, prodam Tel.: 33 003. ml882 SEDEŽNO GARNITURO z mizico za dnevno sobo prodam. Tel.: 49 078. m 1902 Preklic! Preklicujem veljavnost hranilne knjižice št. 1655, Izdane pri HKS Ljutomer. Stanjko Srečko, Logarovci 61. ml909 MOTORNO ŽAGO Tomos 61 FF, malo rabljeno, šivalni stroj z omarico Bagat Danica elektronik, malo rabljen, barvni televizor, starejši tip, Telefunken, v dobrem stanju, otroško posteljico z jogijem in žensko kolo Rog, novo, prodam. Ivan Vidmar, Zadlog 52,65 274 Črni vrh nad Idrijo, tel,; 065 77 227. ml922 TRAVO ZA KOŠNJO na 3 ha v Gornjih Petrovcih prodam. Tel.: 56 064. ml929 SENO za košnjo, večjo površino, ob asfaltni cesti, prodam. Kočiš, Kanče-vci, tel.; 23 504. m 1931 RAČUNALNIK 486 DX 2-66 MHZ in tiskalnik EPSON LX 400 prodam. Tel.: 26 253. ml934 BAZEN, premer 7 m, s pokrivalom, bazensko lestvijo, čistilnim filtrom in s kompresorjem za vpihavanje zraka, primeren za domačijo ali gostilno, prodamo. Cena po dogovoru SGP POMGRAD -NIZKOGRA-DNJE, Bakovska 33, M. Sobota, tel. 22 571, od 7. do 15.ure. ml939 GARAŽNA VRATA, rabljena, in dve okni prodam. Tropovci, Šolska 20. tel.: 46 354. ml944 GRADBENI MATERIAL, modul 6 11.53 SIT/kos, polnila 73 SIT/kos, bobrovec 45 SIT/kos. betonske mre- že 10 5.500 SITprodatJ^A petek ob 16. uri in v sobo fi v neposredni bližini puš v Gomji Radgoni, f®'' i ČE STE PRn*RAVLJEJ^*Ji* vestirati, vam lahko plačano delo na domu, * začetnike, tudi invalid*’- j /»' J 728 015, MODELE IN TEHNO^^^ izdelavo sveč, prlfUj začetnike, prodam. . 015. ml953 PREKLICUJEM veljav®"^^. rRE,RLlk,.Uje-lVl ne knjižice št. 1655 ' Križevci, izdane na Stanjko, Logarovci 61 ml955 i(t* PREMIČNI MOST K', ŽAGO za žaganje dam. Tel.: 23 894. ml?-'- delo NATAKARICOO*) Gornji Radgoni zaposD^ijlH ločen čas. Tel.; 61 (74 NATAKARICO zaposlili- 054, ml828 1^' V GALANTERIJSKI delo nevezana Ženska’’^ govsko ali tekstilno dbe pošljite pod ŠiF mlHjg ZAPOSLIMO trgo«* takarje in gospodinj®' d.o.o., Crenšovci, tel.: ' do 10. ure. mlOOl zaposli |4 2-letna ilal®?j7F, KUHARJA iMpu.,.. -ria. Pogoj: 2-letna d®N-ji,- . Informacije po tel.: 3M NATAKARICO ali 4***^ M' do dela v Strežbi za^". ji grinčič, Pertoča. Te'; m 1950 NATAKARICO ali do dela v strežbi takoj^ Nudimo hrano in sta® 53 004. ml954 J ZAPOSLIM NATAI^^.;!' I le z veselj em do sl re , | inl962 srečanja j ^7 IŠČEM STAREJSEC^Z JENCA brez svojcev s J tl N V A D rez svojcev ■> j|i Ponudbe poslati na up™ VDOVA. mI928 NOVO! NOVO! Ekcem. akne in 1 storitve <4 ________________ tudi najtrdovratnejso. te za vselej. Biomas. F'> p ske Konjice. Naročd“. to (063) 763 346. nilSn' 11 MONTAŽA ROLETJc^’ IN LAMELNIH ZAJ*- Tel.: 51 156. ml933 'C ' I k ijggnik, 18. maja 1995 25 vestnik t Tt^ "p i51 a PJ' ofl 'z 1)^ a d' 3' I* l-l li 51 i f*! Ji? 4 ZEU - DRUŽBA ZA NAČRTOVANJE IN INŽENIRING d.o.o. M. SOBOTA Staneta Rozmana 5 69000 Murska Sobota lel:fflG9)31^. Jat:(069)31^312 žito raCun 31900-603-30346 «1 B2 0.0.0. MARIBOR GIAVMIRGI? UUBUANA TRŽAŠKA 2 y središču TURNIŠČA ‘•čenjamo graditi *5®^vnostanovanjski 2^(P*I*M). s*pr*il»ideiti prostori pošte. interesente zn preostale: - TOSLOVNO-TRGOVSKE 1’ROšroRE. J? ^»dograjena ™ marca 1996. i*tfonnacije osebno ali po ^onu: ZEU. Družba za jjotibvanje in inženiring, d.o.o,, "“rska Sobota, vsak dan od 7. št.sta31 ^■ 32 146, in pri županu Turnišče, “fefonskašLje 12 060. ^**O*VCO Maribor trg 17 b, Maribor •^AJHITREJŠA Pot DO J3ENARJA d.*.«. * IMM>rt '"••nlrtng Ml V POMURJU. ^*2?****«»*“« ne ****»■. T *'****^HMSlin^* Radenci IJST j! ih * stan 6(.Ok tovarna PtANTKA IROOVINA banka lOi^Jsrz. Po ugodnih obrestnih merah ponujamo: GOTOVINSKA POSOJILA NA OSNOVI: - zastave nepremičnin do 24 mesecev, - OD ali pokojnine do 24 mesecev, ~ zastave certifikatov, vrednostnih papirjev, “ zastave avtomobilov, umetnin, zlata, tehničnih predmetov. - ODKUP ZLATA PO DNEVNO NAJVIŠJIH CENAH Tet: 062 224 617. 224 619 ŽELITE POSTATI SAMOSTOJNI? Postanite naš partner pri vzgoji južnoameriških činčil. Delo lahko opravljate kot redno alt dodatno dejavnost. Garantirano odkup živali in ceno. a CINCHILA INTERNACIONAL, Miklavž, tel.: (062) 692 2SO. li^c? Slona Zakona o lokalni samoupravi ** «S š(. 45/94 14/95) JO delovno mesto v občinski upravi ’‘O8oji; TAJNIKA OBČINE ■ sto strokovne izobrazbe pravne smeri ' izkušenj 51« ^^okovne izobrazbe । Mrežnih delovnih izkušenj. oz. pravne smen Ič za 4-letni mandat, in norf'v" dokazila o izpolnjevanje ® dosedanjem delu poiijiie v 8 dneh po *^**®>iciž"“MOV:Občina Radenci. Panorislta 1,69252 ^^•^Jneita ® obveščeni v 15 dneh po odločitvi organa. Henc n^jbotiši 'Junalničar tudi 1J *’ JO Ude- M, z ™ri>* in Pr- St “ IchnifiM "[aronJ v s*. Heric iz Mur- ske Sobote, ki je v sedmi skupini (program Visual basic na osebnem računalniku) zasedel 1, mesto. 15-letni Iztok obiskuje 8. razred OŠ II in je tako rekoč sam svoj mentor. Za udeležbo na državnem tekmovanju je namreč moral sam pripraviti nalogo (program) in jo predstaviti državni tekmovalni komisiji. Programu je dal naslov Electra. Komisija je bila navdušena in mu dala n^-višjo oceno. F. MATKO v tedni od Z9S.-2.S. ob 16.00 izvejuD WORD DOR W1NDOWS 6.0 V takm od 19.6,-23.6. ob 16,00 izvzem« TEČAJ ZA ZAČETNIKE Za OoimK iahsniaidfi nas fnUiTSta^ poliB vn bon« tacvptačcn Icttatog. Btezpenbu inuio mofnott bre^ibinih leZtjev. S(0<2) 22<-]3S I I Pomladne rože so zacvetele, ptički bodo prileteli, vse se vrnilo bo, le tebe, dragi Poland, nikoli več ne bo. v življenju vsakega osrečiti si znal, le pred usodo kruto nemočen si ostal. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega Mirana Pasičnjeka iz Šulinec isssnM>>i^0097S-56&6-16&8 KAREL FLISAR, s. p., »GA P P« Kroška 59,69000 M.Sobota tel.: (069) 24 876 - gradbena dela, - tlakovanje površin, - asfaltiranje, rezauje asfalta, - izkopi, navozi, - kopanje s frezo t. r t k Pokliči in uživaj i c 1 Tt 001809*474-2662 Smo eno največjih podjetij za izdelavo oken v Avstriji, 6 km oddaljeno od slovenske meje (Šentilja) proti Lipnici, in iščemo MIZARJE, KLJUČAVNIČARJE in POMOŽNE DELAVCE, Ponujamo varno delovno mesto v mednarodnem koncernu. Pogoj za Sprejem je veljavno delovno dovoljenje za Štajersko. Veselimo se vašega obiska! Okna in vrata A-8424 Landseha Tel. 0043/3452/86800, int. 124, ga, Hofer Niste semh Ve^mk Kje si, ljuba mama, I kje ivoj mili je obraz, \ kje je trnja skrbna roka, I ki skrbela je za nas? Zakaj si morala nam umreti, kopaš teboj Je bilo lepo živeti. ZAHVALA Tiho in brez slovesa nas je v 83. letu starosti zapustila naša draga mama, tašča, stara mama, prababica, sestra in teta Marija Štertak roj. Rogan iz Nuskove 66 Ob boleči in nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste jo spremljali na njeni zadnji poti ter jo zasuli $ cvetjem in venci. Hvala vsem, ki ste nam v žalostnih trenutkih stali ob strani, nam pomagali, izrekli pisno in ustno sožalje, darovali sveče. Posebno zahvalo izrekamo zdravstvenemu osebju internega oddelka bolnice v Rakičanu za nego in skrb med njeno boleznijo. Hvala g. duhovniku za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke ter Društvu upokojencev RogaŠovci. Zahvaljujemo sc za darovano cvetje podjetjem G. L Gomboc in trgovini Avto-Diksi. Lepa hvala pogrebnemu podjetju Banfi in godbeniku za odigrano Tišino. Žalujoči: sinova Alojz z ženo Helgo in Jože z muo Marijo, vBiikinja Majda z možem Ludvikom, vnuki Alojz, Bill, Bernard, pravnuka Daniel in Dušan, brat in drugo sorodstva V SPOMIN 4. julija bo minilo 13 let žalostnih, odkar nas je zapustil naš dragi oče, stari oče in pradedek Alojz Štertak iz Nuskove 66 Hvala vsem, ki se ga Se spominjate, postojite ob njegovem grobu iii mu prižgete sveče. Žalujoči vsi njegovi najdražji se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, botrini, posebno pa še dobrim sosedom in vsem, ki ste nam v težkih trenutkih priskočih na pomoč, nas tolažili, izrekli sožalje, darovali vence, cvetje, sveče, za svete mase in v druge namene, ter vsem, ki ste našega dragega Mirana v tako velikem številu pospremiU na njegovi mnogo prerani zadnji poti. Msrčna hvala našim mladincem, ki so ga tako lepo pospremili na njegovi zadnji poti, kakor tudi najmlajšim, Id so pot posuli s cvetjem. Iskrena hvala Miranovim sodelavcem podjetja Telekom Slovenija, PE M. Sobota, ki so ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Prav lepa hvala tudi poštnemu podjetju, domačim gasilcem in gasilcem iz sosednjih vasi. Vsem trem govornikom za ganljive besede slovesa lepa hvala. Hvala g. župniku Camplinu za ganljiv obred in njegove tolažilne besede. Hvala pevcem za odpete žalostinke ter g. Škerlaku za odigrano Tišino. Lepa hvala za pomoč in tople besede tudi dr. Kiršnerju. Najlepše se zahvaljujemo tudi pogrebništvu Banfi iz Veščice za organizacijo pogreba. Vsem in vsakomur posebej Se enkrat - iskrena hvala! Žalujoči: mama, tata, brat Ernest, stara mama, lete in strici ZAHVALA V 83, letu nas je zapustila naša draga mama, otntea, prababica, sestra in teu Frančiška Norčič iz Murske Sobote Zahvaljujemo sc vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, jo pospremili k poslednjemu počitku, poklonili cvetje, sveče in darovali za sv. maše ter nam izrekli pisno in ustno sožalje. Iskrena hvala župniku g. Novaku za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. Murska Sobota, 22, 4. 1995 Žalqjo£i vsi njeni najdra^i Nihie ne sliši, kadar Jočem, nihče mi solze ne oire, nihče me nežno ne poboža in vse molči, odkar te ni. . Le komu na/ svojo bol izlijem, le komu dušo naj odkrijem, i le komu naslonim na/ glavo In komu naj podarim roko. V SPOMIN 17. maja bodo minila tri leta žalosti, tihe bolečine in praznine, odkar je prenehalo biti srce naše najdražje in najboljše žene, matere in babice Marije Kamin iz Plečnikove ul. 6 v Krogu Bolečina se da skriti, a tebe nam nc more nihče več vrniti. Hvala vsem, kiji prižigate sveče in prinašate cvetje. Vsi, ki smo te imeli radi V SPOMIN 23. maja bodo minila štiri leta, odkar nas je zapustil dragi mož, oče in dedi Franc Lah iz Gerlinec 94 Hvala vsem, ki se z lepimi spomini ustavite ob njegovem grobu, mu prinašate cvetje in prižigate sveče. Tvoji najdražji 26 vestnik, 11. maja 199j » Mirno in tiho si prenašat svojo bolezen. i želel si malo še živeti, a upanje je bilo zaman. Zakaj si moral nam umreti, ko pa s teboj je bito tako lepo živeti! V 71, letuje umrl Matija Horvat iz Trnja 115 Težko je najti pravo besedo zahvale vsem, ki ste z nami delili žalost in bolečino, nam izrazili sožalje, darovah cvetje, sveče in za sv. maše ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala dr. Štefanu Horvatu in vsem v Splošni bolnišnici Murska Sobota, ki so mu pomagali med njegovo boleznijo. Hvala g. kaplanu in g. Halasu za pogrebni obred in pevcem za odpete pesmi, ^ttjiočt vsi njegovi Niti zbogom nisi rekel niti roke nam podal, smrt te vzeta je prerano, a v naših srcih boš ostal. ZAHVALA V 73. letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče in dedek Jožef Žižek iz Dolgovaških Goric Ob nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in vsem, ki ste ga pospremili na ttjegovi zadnji poti, darovali cvetje in nam izreku sožalje. Posebna zahvala osebju Doma ostarelih občanov v Lendavi in pevcem za odpete žalostinke. Vsem še enkrat iskrena hvala! Dolga vas, 7, 5. 1995 Žalujoči; žena Rozalija, hčerki Katarina in Suzana z družinama in vsi, ki so ga imeli radi 2e te črna zemlja krije, minile so vse bolečine. f' —■ * ? ZAHVALA V 74. letu nas je zapustil dragi mož, oče in sorodnik Štefan Vrečič iz Segovec Z bolečino v srcu se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, darovalcem cvetja in sveč. Hvala g. duhovniku Emiši za pogrebni obred, pevcem, gasilcem iz Apač in okoliških vasi, govorniku za poslovilne besede in pogreb niš tvu Vrhnja L Iskrena hvala vsem, ki ste ga v uko lepem številu pospremili na njegovi zadnji poti. ŽatiiJoči vsi njegovi Skromno, tiho si živela, za nas si delala tn skrbela. Srce ljubeče zdaj v grobu spi, nam pa solzijo se oči. ZAHVALA V 79. letu nas je za vedno zapustila draga mama, tašča, babica, prababica, sestra in teta Irena Lazič ry. Šiftar iz Cemelavec Hvala vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nam pomagalil, izrekli sožalje, darovali vence, šopke in sveče ter jo pospremili k večnemu počitku. Hvala g. duhovniku za lep pogrebni obred in pevcem za odpete žalosttnke. Žalujoči vsi njeni V SPOMIN 21. maja 1995 je minilo leto žalosti in bolečine, odkar nas je brez slovesa zapustil naš dragi mož, oče, stari ata, tast in brat Minilo žalostno je leto, zapustil dom in svoje drage si, na tvojem grobu roža le cveti, ki grenka solza jo rosi, in svečka v spomin gori. ZAHVALA V 90. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, stara mama in prababica Marija Ficko roj. Ferko iz Vidonec 71 Ob izgubi naše mame se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem. Hvala za darovano cvetje, sveče in vsem, ki so darovali za svete maše ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebna hvala g. župniku za obred in pevcem za odpete žalostinke. Vsem še enkrat lepa hvala! Žalujoči vsi, ki smo jo imeli radi Življenje je krato, spomini so večni! V SPOMIN 16. maja je minilo deset let, odkar nas je zapustila naša draga mama, tašča in stara mama Terezija Kostrica iz Bakovec Panonska 20 Hvala vsem, ki se je spominjate, postojite ob njenem grobu, ji prinašate cvetje in prižigate sveče. Žalujoča hčerka Marta Misleta z družino Umrla je moja draga mama Marija Jonas iz Adrijanec 43 Težko je najti primerne besede zahvale vsem, ki ste ob najtežjih trenutkih z menoj delili žalost in bolečino, izrazili toliko tolažilnih besed in jo pospremih na njeni zadnji poti. Z vso hvaležnostjo sin Miki Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je praznina, ki hudo boli. V SPOMIN Maja sta minili dve žalostni leti, odkar nas je zapustil dragi mož, oče in dedi I n Koloman Pojbič iz G. Petrovec 31 Hvala vsem, ki se ga spominjate in z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu. Žalujoči vsi njegovi I Ernest Štesl iz Gerlinec 4 Odšel si tja, kjer ni trpljenja. Za njim je ostala velika praznina. Ostali pa so sledovi tvojih pridnih rok. Hvala vsem, ki se ga spominjate, se ustavite ob njegovem grobu in mu prižigate sveče. Žalujoči vsi, ki smo te imeli radi ''‘»i* ^1 Ni besed več tvojih, ni stiska toplih rok. Ostal te nate je spomin - in srce polno bolečin. V SPOMIN 14. maja je minilo leto žalosti, odkar nas je zapustila draga mama, tašča, babica in prababica J« I, ZAHVALA Ob boleči izgubi naše ljube mame, stare mame in sorodnice Marije Gruškovnjak iz Beltinec V SPOMIN Minilo je 5 let, odkar nas je zapustil dragi mož Aleksander Perš iz Adrijanec in minilo je eno leto neizmerne žalosti za dragim sinom Mimo počivajta med domačimi gozdovi, mož in otrok moj. Sanjijem Peršem iz Petrovec Tiho uspavanko vama bodo zeleni bori peti. Ko rahel vetrič njihove beje zatrese, vama od žene in mame pozdrav prinese. Hvala vsem, ki jima prinašate cvetje in prižigate sveče. I prmasat Žalujoča mama Irma Nemec iz Kruplivnika Hvala vsem, ki se je spominjate, postojite ob njenem grobu, ji prinašate cvetje in prižigate sveče. Žalujoči vsi njeni T Na grobu, kjer svečka zate gori in cvetje, ki zate cveti, je bolečina, ki jo poznamo le mi. Mi IN MEMORIAM Skrita bolečina spremlja spomin na 17, maj 1993, ko smo te v prebujajoči pomladi za vedno izgubili Štefan Gruškovnjak, dipl, oec. iz Murske Sobote Hvala vsem, ki v spominu nanj postojite ob njegovem preranem grobu, mu prinašate cvetje in prižigate sveče; Tvoji domači se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem ter dobrim sosedom, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, izrekli pisno in ustno sožalje, darovali vence in za druge dobre namene. Posebej se zahvaljujemo gospodu kaplanu, pevskemu zboru ter govorniku g. Avgustu Farkaše-Posebej hvala g. primariju dr. Zadravcu za dolgoletno zdravljenje med boleznijo ter celotnemu kolektivu Zdravstvenega doma Beltinci in kolektivu Lekarne Beltinci Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči vsi njeni I I i V 87. letu nas je zapustila draga mama, babica, prababica in sestri I I i I I Gize la Ošlaj roj. Trajber iz Dobrovnika 284 Zahvala vsem, ki ste nam ob boleči izgubi stali ob strani ter se s cvetjem in svečami poklonili njenemu spominu. Žalujoči: sinova Jože in Milan z družinama, sestri Terezija in Anica ter drugo sorodstvo I I I jjgsjnik, 11. maja 1995 27 I I t Beli cvetovi na gomili, drobne sveče tam gore, a pod to gomilo naš dragi Bojan spi. Solza, žalost, bolečine te zbudila ni, a ostala je praznina, ki hudo, hudo boli! v SPOMIN 22, maja mineva žalostno leto, odkar nas je v cvetu mladosti za vedno zapustil dragi sin. brat, svak in stric Bojan Cuka iz Lendave Hvala vsem, ki se ga še spominjate, mu prižigate sveče ter z lepo mislijo postojite ob njegovem mnogo preranem grobu. Žalujoči vsi, ki smo te imeli radi M ■ .j ZAHVALA V 97. letu starosti nas J c za vedno zapustila naša draga mama, tašča, stara mama in prababica Žuža Šiplič roj. Kozic iz Polane 'lireno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, Pnjateljcm in znancem ter vsem, ki ste nam izrekli darovali vence, cvetje, sveče in prispevke v ■^welne namene ter jo pospremili na njeni zadnji Posebej hvala osebju doma oskrbovancev v ^čanu za nego in pomoč. Hvala tudi g. duhovniku lažicu za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Polana, 8. 5. 1995 žalujoči vsi ujeni Ne morem iz zemlje kot dobra semena, da znova bi segli si v tople dlani, ne morem, med nami je krsta lesena in križ je med nami, tišina prsti ■■■ ZAHVALA V 82. letu starosti nas Je zapustil naš dragi dedek, pradedek in brat Karel Volf iz Skakovec ... ^IsCi izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem ®W9(lnil(,Hjti ga r ' PosD ■' znancem in prijateljem, ki ste ''^niili na njegovi zadnji poti, poklonili vence. '^>^ena hvala cvBlje in za svete maše. 8- župniku Fakinu za pogrebni obred in Vsei ^"•nioči: pevcem za odpete zalostinke. nt skupaj Se en bat - prisrčna hvala! '• ''nuk Drago z družino in drugo sorodstvo Ljubezen, delo in trpljenje, bilo tvoje je življenje. Kam ostala je praznina. In velika bolečina. Iskl m :reno se ‘Znance I ZAHVALA V 66. letu starosti nas je nepričakovano zapustil naš dragi mož, oče. stari oče, tast in sorodnik Vladimir Grabar iahvaiiiii. Pordašinec .. .. J mo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem ^tn v težkih trenutkih stali ob strani, izrekli L IriulrA.I_S' * ki so a..*«»«einnamk.i:^:'r"■ uciiutKin siaii OD s Vence in Vsem lepa__________ in dale^ Zahvaljujemo sc vsem, ki so prišli od ?^ovi zadnii nn,; » pokojnika pospremili na ^Ikiicu i2 Kjiievpf' osebna hvala za 1ep obred duhovniku g. ‘h 'debela,jb , ■ P^vstemu zboru iz Rakovec ter g. Kozicu “tsvemu druitvn iv P™...:.,______________ . hvala za I PO?7^’^ Prosenja^oTec ;osebn:h:;ra pogrebništvu Banfi iz Veščice vsern Se enkrat - iskrena hvala! ‘*mačl; itn, Ajdovščina z drailr, .r'*"' * *««* ‘ž pordašinec. sin » -milna Iz I Juby.nf in sin Joie z družino iz 'Wl: itn. Ajdovščine Hladna zemlja te obdaja, dih r prsih nam zastaja, že eno leto v grobu spiš, a v naših srcih Še živiš. V SPOMIN Boleč Je naš spomin na 17, maj 1994, ko nas je tragično zapustil dragi Kabnan Kuzma iz Ropoče I Kako je hiša strašno prazna, odkar tebe v njej več ni, prej bila tako prijazna, zdraj otožna, tuja se nam zdi. Hvala vsem, ki se ga spominjate, se ustavite pri njegovem grobu in mu v spomin prižgete svečko. Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi tvojega trpljenja, bolčezen je bila močnejša od življenja. ZAHVALA V 6J. letu nas je zapustila draga mama, tašča, stara mama in teta Vsi njegovi Marjeta Nagy iz Cetibe 426 Najtopleje se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih priskočili na pomoč, darovali cvetje, sveče in za svete maše. Posebna hvala osebju internega oddelka bolnišnice v M. Soboti, Se posebno dr. Tobijevi za nesebično pomoč. Hvala tudi sindikatu in sodelavcem družbe Nafta Lendava in sodelavkam Mure, pevcem za odpete žalostinke in g. župniku Bernardu za pogrebni obred. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Lendava, J. 5. 1995 Žalgloči; sin Ladislav z ženo Metka io hčerko Jasmino, hčerka Suzana z možem Brankom in hčerka Meliso ter druga sorodstvo Srce tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš, nam pa žalost srce trga, solza lije iz oči, dom je prazen in otožen, ker te več med nami ni. ZAHVALA V 72. letu nas je zapustil naš dragi oče, dedek, brat in svak Alojz Sukič iz Martittja 46 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in dobrim sosedom, botrini in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih kakorkoli pomagali, izreku sožalje, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in vsem gasilcem. Lepa hvala pogrebništvu Banfi. Žalttjoči: hčerka Veronika, vnuk Miran, sin Jožef, sin Janez z ženo Marjano, vnuka Sabina in Janko, brat Tone z družino ter sestre Marica, Terezija in Anica z družinami ZAHVALA V 76. letu nas Je zapustila naša dobra mama, babica, prababica, tašča in sestra Ana Janko iz Šalovec 118 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in vsem, ki ste nam pomagali v najtežjih .trenutkih, izrekli sožalje in pokojnico v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Hvala za darovano cvetje oz. v dobrodelne namene. Lepa hvala za vso pomoč medicinskemu osebju internega oddelka bolnišnice v Rakičanu. Hvala tudi g, duhovniku Kerčmarju za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in pogrebništvu Banfi iz Veščice za organizacijo pogreba. Vsem še enkrat -iskrena hvala! Žalujuči vsi njeni Bilo je lepo - prelepo, skalilo srečo je slovo, slovo za nas najhujše je zlo, spoznali smo, da te več ne bo. ZAHVALA V 69, letu starosti nas je mimo in tiho po težki bolezni zapustil in zatisnil svoje trudne oči naš dragi mož, oče, tast, dedek in pradedek Štefan Vugrinec iz Lendave Ob boleči in nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovo zadnjo pot, nam izrekli sožalje ter darovali cvetje, sveče in za svete maše. Posebej sc zahvaljujemo zdravstvenemu osebju internega in pljučnega oddelka bolnice v Murski Soboti, g. župniku, za pogrebni obred, pevkam za odpete žalostinke in govorniku g. Koncu tu. Globoko žalujoči: žena Marija, hči Vera z družino, sin Štefan z družino in drugo sorodstvo K življenju le delo in skrb si poznala, sedaj od vsega trudna si zaspala, odšla si tja, kjer ni več bolečin, a nate večno bo ostal spomin. ZAHVALA V 52, letu starosti nas je nepričakovano zapustila ljuba žena, mama, sestra, hčerka in babica Štefanija Roudi roj. Stefanec iz Lendave Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, nam pa izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče. Hvala g. duhovniku Škaliču za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govorniku gospodu Bajsu in kolektivu Mure. Vsem Se enkrat - iskrena hvala! v Vsi bodo dosegli svoj cilj, le jaz ga ne bom dosegel. Ognja prepoln, poln sil, neizrabljen k pokoju bom legel..,« (Kosovel) Žalujoči vsi ujeni ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega Juraja Mesariča - Dureka ■z Lendavskih Goric se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, nam izrekli sožalje, darovati cvetje, sveče in za svete maše. Posebna zahvala družinam Soke, Godina in Žilavec, osebju gostilne Lovski dom, gospodu kaplanu Tomislavu Šantaku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke ter gospodu Kosiju za odigrano Tišino. Vsem še enkrat iskrena hvala! Lendava. 2. 5. 1995 žalujoči; žena Danica, hčerki Klaudjja in Tanja ter njegovi nujdražji r KRI NI M Na križišču pri Petrola ' f 1 I v Muski Soboti se končno □ekaj premika. Koc nam je uspelo izvedeti, izkopane jame niso namenjene novim semaforje en, ampak dvema novima bifejema, ki sta ekskluzivno rezervirana za Šefa državne uprave Gezo Farkaša - Kapelnika in uradnika za prostor in okotje Silvija Podleska - Siči. Ta čas je v javni obravnavi predlog, na kateri strani ceste bo imel kateri svojo rezidenco. l i 1 i Bittkulaško podjetje Mi-krocozuios InteraaeioBa] (sedež na Svetinji, proizvodnja v prekmurskih Noršincib), ki ga poosebljata Goran šoster - Piesvitli in Alojz Kavaš - Lajd sta začela z zbiranjem naročil za slamanto strešno kritino. Prvi, ki je rezerviral slamo, je njun nekdanji donator in pralec denarja dr. Peter Taodng - Tanči. Kot smo izvedeli . mu bosta prekrila golo glavo, kajti ormtMka opeka in Lovrendčeva kritina na njegovi plešasti glavi močno puščata. *»» Emerik Zver - Bonaparte in njegov asistent Andrej Kralj - Biofilter sta dobila od I republiškega sklada za razvoj koneesijo za upravljanje in uporabo sobt^e kafilerije. Sklad za koncesijo ne zahteva , nobenega materialnega nado- i mesti la alt udeležbe prt do- bičku, kajti koncesijo jima je podelil izključno za zasluge v času minulega dela, še po- j sebno v njunih skupnih priza- , devanjih za tesno sodelovanje z deželami bližnjega vzhoda, poseb^ Egipta. Zaradi te ugodnosti je 13 M že vložil protest pri svoji vladni izpostavi Klinčiju. »»* Podjetje BiM išče dobavitelja zvezdo, zaščitni z zvezdico za zlato znak po- djetja, ki mora biti vredna najmanj 500 tisoč DEM, dobavitelju bosta izdala jamstvo za plačilo Triglav in PB LB. p V teli dneh je prišlo do svojega Zenita edino industrijsko podjetje za unkatne tunetnine iz gline Keral. Se- danji proizvodni atelje Ttnnpe - Topiča je prevzela Jeklolehna, ki ga bo preuredila v galerijo železa, žebljev in drugega tehničnega blaga. »** Ludvik Sočič - Avtonomist nam je poslal naslednje sporočilce: »Odkar ni več Mat-teraidi, se z gospodom Cipotom odlično sporazumevava o vseh pomembnih vprašanjih, ne glede na našo odcepitveno pobudo. Res pa je, da nama zadnje Čase nebistvene stvari vse bolj dol visijo. Kot smo izvedeli, se je na ta problem takoj odzval beltinski župan Jože Kavaš - Ba-laš. Ker ve, da Moravske Toplice še ne premorejo salona alias Pikova dama, je v omenjeni ustanovi že organiziral protokolarni obisk omenjenih gospodov, kjer jima bodo častitljive dame poskušale dvigniti tisto, kar jima dol visi. Stroške protokola in masaže plača beltinska občina. sesmsiKOKJ — < ‘ Radgonski mehurčki Bo^daj, ljube moje. Bolj toplo vreme vam želim. Ta maj in ledeni možje (kako se Jim že reče!) so pokazali zobe. Mraz in dež, nič lepega od tega cvetočega maja. Pa kaj, boste rekle, po dežju pride vedno sonce! Saj res, kaj bi se sekirala zaradi vremena, ko pa mi Živce (in tudi srce) parajo naši radgonski svetniki. Če so to od ljudstva izvoljeni, sem jaz angleška kraljica! Pa saj moram gledati ta naŠ ■ interni kanal il na stranišču (ne zaradi progra-- mo, zaradi svetnikov). To so ti pravi ledeni možje. Pasem študirala in razmišljala in primerjala. Naj mi trije ledeni možje (ta pravi) ne zamerijo, čeJih bom primerjala s tremi svetniki. Gremo po vrsti: - Pankracij je nekdanji zadrti komunist, sedaj svetnik (z dvojnim svetniški sijem) F. P., ki bi ga najraje vtaknila v vhoblpankr. - ServaciJ Je nekdanji predsednik izvršnega sveta A. T., ki se ne more sprijazniti, da Je bil nekoč odstopljen (premalo) in stalno »servirat svojo užaljenost in nočne sanje. ■ - Bonifacij pa Je neki mlajši politik (to Je zdaj lahko že vsak!) S. Ž, ki bo. Če že ni, pokazal pravo rfacoe, seveda pod dirigiranjem dvoglavega zmaja v svetu. Joj, kako sem kruta, groba in nesramna (a res?)! Ja, kdo pa je v tem radgonskem svetu sedaj »poscanat Zofka? Po temeljitem premisleku ob kavici sem se odločila (soglasno): gospod župan Je to! Zakaj? Ja, kaj ne vidite, koliko pljuvanja Je po njem in koliko gnojnice Je zlito na njega. On pa tako uglajen (in šarmanten). Oh in ah! Veste, v soboto sem se skrivaj (nisem dobila vabila) udeležila množičnega srečanja aktivistov Rdečega križa. Bolj bi pristajalo aktivistk (moški so v glavnem sami funkcionarji). In sem slišala iz ust Dolenjk in ^Jerk in Primork, da imamo v Radgoni dobrega župana. Pa sem si mislila, naj si še one izvolijo takega. Joj, to vam moram povedati, kakšno Je pljunil napovedovalec na proslavi (kdo drugi kot radgonski nadučitelj). Ker rajonski svetniki niso sprejeli . statuta (mislile, da ga bodo kdaj?). Je predlagal statut z dvema Členoma (upam, da bom pravilno ponovila): »Radgonski statut naj ima dva člena: L Člen: Župan ima vedno prav. 2. člen: Če župan nima prav, velja prvi čten.r Ni kaj, enostavno in tudi učinkovito. Sicer pasov soboto aktivistke in aktivisti pospravili celega pečenega vola. Upam, da Jim Je teknilo, jaz sem vegetarijanka. ljube moje, zdaj pa še ena kritika in ena pohvala. Kritika odgovornim za našo nesimpatično avto- r busno postajo, kjer zijata sredi ceste dve veliki luknji in čakata na kakšno samokolnico asfalta. Kdaj, kako in kdo bo to popravil? Vsa pohvala pa radgonski šoli in njihovim mladim pevcem za lep koncert. Slišala pa sem, da so pričakovali več obiskovalcev. Ja, radgonska morala je na psu. Potem pa se bodo zopet našli vpametnjakovfčir in kvasili o kulturi. Že spet me je nekam pritisnilo, ko se spomnim na take tipe. Danes (v četrtek) zopet sejejo radgonski svetniki in spet bom morala (zakaj le?) gledati cirkus. Radgonska klepetulja >MERKUR VESTNIKOV VLAK 0^ • OGLED IGRALNICE HIT »SVETA GORA »VINSKA KLET DOBROVO Cena izleta: 4.500 SIT. Naročniška služba VESTNIKA Drugo svetovno prvenstvo Pes sledar 1995 Prvič v Sloveniji I Pomurje je gostilo prejšnji kosec tedna udeležen« svetov*#* (f ', venstva v sledenju za pokal Pes sledar 1995. Našo ptduajioo ' li prav zaradi zelo ugodnih terenov. Tega najzahtevsejšef* ■ ngjte^ga kinološkega svetovnega prvenstva se je udeležilo 32 vodbtiki iz 13 držav: Avstrije, Belg^, Češke, Danske, Finske, F** cye, Hrvaške, Monaka, Nemčjje, Nizozemske, Slon^, Slovenije. Tekmovanje je spremjjal pester pn^ram ob otvoriM h** koncu. Potekalo je na različnih krajih v Pomurju. Vsak tekmovalec^ odpravil na sledarsko pot dvakrat. Naloga tekmovalnih psov io vih vodnikov pa je bila, da na dvakilometerski progi v dveh najdejo 1 predmetov. Tekmovalcem jc nekoliko zagodel sebno na prvi progi, ki je otežil pogoje, tako da so psi težje nasb sl^ predmete, in od 32 se jih je uvrstilo Ic 11, Zmagovalca sta Francoz Joseph Asimus in Švicar Kurt Joss z nemškiina ovčat^^ tretje mesto pa je zasedel Nemec Rainer Gebauer z airedalsB^^j rjjerjem. Najboljši Slovenec jc bil Peter Studen z nemškim ovcarp*, kije dosegel 8. mesto. e;-* v L . SAMOSTAN KOSTANJEVICA NAD NOVO GORICO^ GROBNICA BOURBONOV Ulica arhitekta Novaka 13, M. Sobota Te).: 31 998 Med tistimi, ki bodo pravočasno poravnali naročnino, bomo izžrebali 40 srelnežev, Id se bodo izleta udeležili brezplačno. IWr Hoteli Igralnice Turizem Sejem rabljenih avtomobilov Na sejmu rabljenih avtomobilov, ki ga vsako nedeljo dopoldne pripravljajo pri soboškem Agroservisu, je bilo 14. maja naprodaj 45 vozil, lastnike pa so zamenjala le štiri. Cene sadja in zelenjave TrMn TiMn larb Bvnii SiMi ■UHhi Znamka Letnik Prev km. Cena •Tl l|UM(r I I Sklepna prireditev prvenstva je bila na Murinem Stadionu. najboljšim podelili pokale in priznanja. Pred podelitvijo pa se r; , zali tudi različne načine Šolanja psov in pomoč psov v različnih akcijah: iskanje mamil, desant s helikopterjem in no, pri čemer se je predstavila tudi ekipa iz Avstrije. nem m prika^^ staseud«*^ tudi pomoč psa pri vodneju slepih in agility. Prireditve sta sc tudi varuh človekovih pravic Ivo Bizjak in predstavnik sveten^ nološke organizacije Hans Nivergelt. J Prvenstvo so organizirala kinološka društva Gornja Radgo®**^ . - k . 'V. . 1. . . .11 ' vr-- ■ .-il_ tomer, Lendava in Maribor brez sodelovanja Kinološke veni j e. Na novinarski konferenci so predstavniki organiza^fl^ odbora poudarili, da so tudi v kinologiji regije zapostavljene to tekmovanje dobilo premalo medijske pozornosti. Sami so ^jkli naiti i^nrjkvinilA v Mm dn ia ciaaf tA rkAttA^iA Vinnlrkškd Gp** šali najti opravičilo v tem, da je sicer to najtežja kinološka __1,:___s._____I-J-I_________-4—1...;________________ na, ki pa je za gledalce premalo atraktivna. Kljub temu pa m vičilo in si bodo po prvenstvu prizadevali, da bo prišlo v KZ nije do korenitih sprememb. Kajti tudi to jc svetovno kamor pridejo predstavniki različnih držav, in Slovenija bi s« la prizadevati, da se predstavi v najboljši luči (s tem nc nuslid*-^ j bilo prvenstvo slabo pripravljeno, op, a.), še posebno Slovenija želi izpolnjevati vse pogoje za stalno članstvo v dni kinološki organizaciji. Aleksandra Nana Moja domača banka c. J /O Pomurska banka (Ld ] Humka SoW** Menjalniški teČgj Pomniske banke z dae, 15. maja 1995, tečaF veljajo od 16. 5.1995 od M.OO. Srednji teČ!y Banke Slovenije velja <)d 16. maja 1995 od 00.0* dafr- I Dižava Avstrija Francija Nemčija Italija Švica ZDA Eaota 100 100 100 100 100 r Banka Slovenj 1.156,9921 2.325,1295 ».135,2278 7,1793 9.737.»677 117,3507 Nriwp 1.110,0» 1266,00 8.010,00 6,80 9^0,00 115,00 KMETOVALCI! - za Pradifa 1.145^ 2J»^ ¥.15^ ~7jP 9.7^* ~ 1I7^_ I Posojila za financiranje tekoče proizvodnje pridelovanje pšenice, koruze, krompirja, slatflco”* pese in drugih kultur, - za pitanje prašičev, goveda in drugo intenzivno proizvodnjo. I Renault 9 Zastava 101 GTL Zastava 101 GolfJ Renault 4 GTL Zastava 126 PGL BMW 318 Opel Vectra 1,6 Renault 5c Peugeot 309 XR Jugo 45 Koral VW Passat 1,6GL Ford Escoit CLX 1,4 Skoda Favorit LK 1988 1989 1985 1981 1986 1987 1985 1990 1990 1987 1990 1989 1991 1991 74.000 61.000 98.000 113.000 64.000 75.000 134.000 66.000 68.000 100.000 49.000 94.000 53.000 52.000 8.000 DEM 3.500 DEM 1.200 DEM 2.300 DEM 3.200 DEM 1.500 DEM 9.300 DEM 17.500 DEM 9.100 DEM 10.000 DEM 4.000 DEM 16.800 DEM 17.500 DEM 7.200 DEM rmnilt Imh Ikrita Umni RmiHn InriM « hniirit tdu tridaitm 1» IM 1» IN ŽS* »03» IM-ŽM IM IMunili Kimpr.MU Kaurv IriNkt »0 m ŽH »HH IM m ttt 120 2« IH 5M 6» ŽM ŽU 1» m ŽU 1» ŽM ZM IH 1» 133 IH IH 1« 5» 533 3H 3H IH 1« IM IH IH IW IN Ugodna obrestna mera -R + 0% pogodbena obrestna mera znaša R+14%, banka vas uveljavlja 14% regres fMi ministrstvu za kmetSstvO' -R + 11% za najete kredite, zavarovane z zastavo tolarskih n* deviznih sredstev, - R + 12% za namene, kjer ni možno uveljaviti regresa-Vračilo posojila - do 12 oz. 15 mesecev in se določj glede na doC*'^ proizvodnega ciklusa. Vse informacije so vam na voljo v vseh Sektorja za drobno gospodarstvo LB Pomorsk® banke, d.d., v M. Soboti, G. Radgoni, Ljutomeru in Lendavi. 1 I I