Le'© VIII, štev. 30 Mubljana petek 4. februarja 1927 Poitnlna oavSallrana. Cena 2 Din e=s Uhaja oh 4. xjutraj. a=s Stane mesečno O in 25—; za inozemstvo Dir 40*— neobvezno. Oglasi po tarifu. Uredništvo i Ljubljana, Knaflova ulica Stev. 5/I Telefon štev. уг, ponoči tudi štev. 34 Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Upravniltvo: LJubljana, Prešernov» ulica it. 5*. — Telefon it. 36 mseratni oddelek t Ljubljana, Prešernova ulica it. 4. — Telefon It 49s • Podružnici: Maribor, Barvarska ulica it t. — Celje, Aleksandrova cesta. RaCun pri poštnem Ček.zavodu : Ljub-iana št. 11.841 - Praha čislo 78.1(0 Wten.Nr. 105.141 Ljubljana, 3. februarja Včerajšnji dogodki v fin. odboru Narodne skupščine žal v polni meri znova potrjujejo, kako prav imajo oni, ki glede klerikalcev stalno svarijo: nič jim ne verujte, ne zaupajte! SLS ie branila in še brani svojo zvezo z radikali, opuščnje svojih progra-matičnih načel s staro filozofijo: primum vivere, dein philosopha«. Njeni voditelji so govorili, da hoče SLS posvetiti sedaj vse moči gospodarski obnovi in dr." Korošec je v svojem nasvetu kroni utemeljeval potrebo delovne vlade z nujnostjo gospodarske sanacije. Tako ie vstopila SLS v vlade s svečano obvezo zlasti napram slovenskemu ljudstvu, da bo vse svoje sile posvetila odpravi gospodarske bede. To obvezo je sama še posebej podčrtala z izjavo, da je dr. Korošec, ko je sklenil pakt z radikali, zahteval in dobil vse garancije za energične ukrepe v svrho olajšanja neznosne preobremenitve slovenskega ljudstva. Nikdo ni mogel biti v dvomu, katerih vprašanj se tičejo te garancije. Klerikalna stranka je bila vedno najbolj glasna in najbolj radikalna. kadar je šlo za to formulirati naš minimalni sanacijski program in najenergičnejša, če se je govorilo o j času, v katerem naj se ta program izvede. Politične prilike so nanesle, da so klerikalci vstopili v vlado v za nje izredno ugodnih okolnostih in v izredno ugodnem trenotku za provedbo gospodarskih sanacijskih ukrepov. Oni so edini zavezniki radikalov. Brez njih g. Uzunovič ne bi bil mogel sestaviti svoje vlade, proti njihovi volji se da-našnji kabinet ne more držati niti en dan, ako oni zapustijo radikale, bo ta stranka v danih razmerah težko našlfi drugega zaveznika za vlado ali pa sploh ne. Zahteve klerikalne stranke morajo imeti torej v teh okolnostih daleko večjo težo, nego v katerikoli drugi situaciji. A tudi sicer je bil trenotek vstopa SLS v vlado izredno ugoden za po-krenitev najnujnejših gospodarskih vprašanj. Budžet in fin. zakon v fin. odboru še nista bila sprejeta. Vsak sklep se je še dal reasumirati, vsaka postavka še revidirati. In predvsem je nudila razprava o finančnem zakonu možnost, da se sprejmejo vanj vse one določbe, ki so postale Oče naš celokupne naše javnosti. Oče naš, ki ga je SLS tako rada in s toliko vnemo pri vsaki priliki naprej molila, češ drugi ga ne znajo niti tako dobro, niti tako popolno. Včerajšnja seja fin. odbora je bila zato naravnost zgodovinskega, usode-polnega pomena za gospodarski razvoj cele države in še posebej slovenskega ljudstva. Ako je bilo iskreno, kar ie med ogromnim odobravanjem na Vrhniki na dan po Novem letu zapisal dr. Korošec na zastavo SLS kot njeno glavno realnopolitično geslo: »prvo je rešitev gospodarske bede«, potem je moral včerajšnji dan postati odločilni začetek velikopotezne sanacije. Ni bilo niti težko, niti komplicirano vprašanje, kaj se mora predvsem storiti. SDS je izdelala v tem oziru obširen program in ga konkretizirala v 40 dobro premišljenih in tehnično dovršenih predlogih. Nočemo se postavljati na stališče, da bi bila morala SLS baš ta program usvojiti. Odgovori nam lahko, da je tudi ona stavila tekom bud-žetne debate celo vrsto stvarno utemeljenih predlogov. Združeni radičevci in radikali so jih po vrsti podrli in klerikalni poslanci so imeli prav, ko so trdili, da so radičevci in radikali s tem oškodovali življenske interese našega ljudstva in nič ni bilo prigovarjati njihovim ogorčenim protestom. Z vstopom v vlado ln odločilnim vplivom v vladni večini so klerikalci v trenotku, ko še ni bilo nič zamujeno, prišli v položaj, da vse popravijo in da preprečijo nameravane težke grehe prejšnjega režima. Razumemo, da vseh predlogov SDS in ostale opozicije niso mogli usvojiti. Toda mogli so usvojiti to, kar so sami predlagali, izpeljati, kar so oni proglašali za najnujnejše, popraviti, kar so združeni radikali in radičevci njim podrli. Mogli so skratka ljudstvu v korist, sebi v opravičilo, nasprotnikom v poraz dokazati, da so sicer prevzeli kompromitu.iočo nalogo reševalcev radikalske partije, a da so jo prevzeli, ker nobena cena ni previsoka, ako Se doseže davčna razbremenitev slovenskega ljudstva, gospodarska obnovitev slovenskega kmeta in obrtnika, socijalna in gmotna povzdiga našega delavca in nameščenca. Oinilje-nje strahovite dohodarine, redukcija, če že ne popolna odprava poslovnega davka, ukinjenje od radikalov vtihotapi i enega davka na ročno delo, odprava lažnjivega uradniškega odtegljaja »za poplavi i ence«, prevedba nesrečnih kronskih upokojencev — vse bi blagro-valo žrtev SLS in kdo izmed njenih političnih nasprotnikov bi ji smel očitati. da je postala dekla radikalov, da je svoj avtonomlstični program spravila v ropotarnico? Prišel je odločilni trenotek, da SLS Kritičen položaj klero-rad kaiske vlade G. Uzunovič išče nove ministre. — Obupni poskusi vlade dobiti pomoč iz vrst opozicije. — Napeti odnošaji v radikalskem klubu. — Skrbi radi zasedanja Narodne skupščine. reviča. Najbolj resne poskuse pa so napravili pri obeh grupah Demokratske zajeduice. Minister Maksimovic je vče- Beograd, 3. februarja, p. Po včerajšnjih dogodkih, oziroma po odstopu novih ministrov Vujičiča in Miše Trifuno-viča, se je pokazalo, da je vlada gospoda Uzunoviča že prvi dan zabredla v krizo, ki doslej še vedno ni odpravljena. Naglašati je treba, da sta odstopiv-ša ministra najintimnejša prijatelja gospoda Uzunoviča. Že to kaže, da najbližja okolica ministrskega predsednika smatra, da je položaj vlade nevzdržen. Seveda vztraja g. Uzunovič na tem. da oba ministra, umakneta svojo demisijo. Pravi, da za,.svoj odstop nimata političnega razloga O demisiji obeh ministrov še vedno razpravljajo vsi politični krogi. G. Uzunrv'5 bi se moral lotiti izpopolnitve izpf :njenih resortov. česar pa doslej še ni; storil. Ministrski predsednik je do zadnjega trenutka pričakoval, da bosta Trifunovič in Vujičid umaknila svoji ostavki, toda oba vztrajata na svojem stališču. Opoldne je bil g. Uzunovič v avdijen-ci, v kateri je kralju poročal o težko-čah svoje vlade. Novinarji so razgovoru z g. Mišo Tri-funovičem opozorili zvečer ua Uzuno-vičevo izjavo, da bo skušal vplivati na oba ministra, da prekličeta svoj odstop. G. Trifunovič pa je izjavil: «Vse je končano in se o tem ne da več govoriti. Ne želim in se tudi nočem povrniti v vlado.» G. Vujičič ie dejal: «Ostanem pri ;svoji demisiji in ne more biti govora o t -m, da bi jo umaknil. Nočem se sprehajati od enega resorta do drugega». Iz teh izjav se vidi, da g. Uzunovič ne bo prodrl s svojo željo in da se bo pač moral lotiti izpopolnitve nepopolne vlade Kot najresnejši kandidat za izpraznjene resorte za trgovino, za pošto in za vere se imenujejo poslanci doktor Voja Janjič, dr. Gerosim Popovič. doktor Nikola Subotič. dr. Velja Popovič in Gradiša Leovac. Da bi se izvlekel iz skrajno kritične situacije je skušal g. Uzunovič navesti nove stike z vsemi grupami opozicije. Njegovi.emisarji obletavajo SDS. so bili baje tudi pri Radiču in ponujajo danes Nikiču resort agrarne reforme zanj ali za tajnika njegovega kluba dr. Lonča- raj posetil župana Kuinanudija, kateremu je stavil gotove ponudbe teT ga prosil za posredovanjé. Dr. Kumanudi ie danes lojalno obvesti- Davidoviča in ostale demokratske prvake, a je bila ponudba a limine odbita Minister Srškič je včeraj povabil dr. Spaha na konferenco, danes se je spravil nad voditelja muslimanov dr Korošec. Vsi poskusi so ostali brezuspešni. Davidovič je nocoj novinarjem v imenu Dem. zajednice podal sledečo izjavo: «Vse te govorice so popolnoma neresne. Pogajanj, o katerih se toliko govori, ni. nobenih. Rekel sem že enkrat, da o vsem tem. nimam ničesar več reči.» Dr. Spal'o in .dr. Behmen sta zvečer izjavila novinarjem, da bo muslimanski klub jutri zelo ostro nastopil proti vladi zlasti radi volilnega nasilja v Bosni in Hercegovini. Dodala sta, da se iz tega najbolje vidi. da so neresnične vse vesti, ki vedo povedati, da se Dem. zajednica pogaja za vstop v vlado. Za jutrišnjo sejo Narodne skupščine čeprav bo le formalna, se opaža povsod veliko zanimanje. V Beograd je že prišlo izredno veliko število poslancev, tako da je računati, da bo jutri zbornica kompletna. Vlada preživlja nocoj hudo noč, ker ni gotova, ali bo mogla razpolagati s svojo večino. Boji se pa tudi, da ji nekateri pašičevci in jovanovičev-ci ne prekrižajo računov. To bi seveda imelo za vlado katastrofalne posledice. «Politika» beleži, da so oni poslanci, ki so najbližji vladi, hoteli predstaviti vstop Krste Miletiča v vlado kot pomir-jenje med Uzunovičevo in Pašidevo skupino Medtem pa pašičevci energično zatrjujejo, da korak Krste Miletiča nima nič skupnega z njimi, ker je Krsta Miletič vstopil v vlado ne po odobritvi in v soglasju s svojimi prijatelji, marveč na lastno pest i., lastno odgovornost. Pašičevci odločno povdarjajo, da ne odobravajo vstopa Krste Miletiča v vlado. Sploh so odnošaji v radikalskem klubu zopet jako napeti. Prva seia kfero-radikalske vlade Uzunovič opominja klerikalce naj bodo lojalni. — «Dinar damo za milijone». inž. Sernecu manjše kredite, s katerimi naj bi se po znamenitem Pucljevem sistemu «majhnih podpor» nekoliko potolažili razočarani kmetje v Sloveniji. Na Beograd. 3. februarja, p. Nova vlada je imela popoldne svojo prvo sejo. Pri tej priliki je ministrski predsednik Uzunovič pozival klerikalne ministre k odkritosrčnemu sodelovanju, nakar je razvil nekak program o udejstvovanju vlade iti kar želi izvesti v skupščini. Potem je ministrski svet razpravljal o stanju poljedelstva. Vlada je pri tej priliki odobrila ministroma dr. Kulovcu in kratko se je potem še razpravljalo o mučnem političnem položaju ter o opasnostih, ki grozijo vladi v Narodni skupščini. S to zadevo se je po seji obširneje bavila konferenca radikalskih ministrov. Nemci bodo do nadalinega podpirali rež S m KUN Uzunovič smatra, da treba sedaj rešiti vprašanje naših nemških manjšin. — Pogajanja z Nemci se bodo nadaljevala. Beograd, 3. februarja, p. Poslanski klub Nemške stranke je izdal zvečer sledečo objavo: Popoldne sta v imenu Nemškega kluba poslanca dr. Moser in Schuhmacher posetila ministrskega predsednika Uzuaoviča. Pri tej priliki sta mu razložila stališče Nemcev do \lade in izjavila, da jo bo klnb podpiral v skupščini. Nemška poslanca sta potem razložila predsedniku vlade svoje načelno na ziranje glede manjšinskih vprašanj in mu govorila o delovanju Nemcev v skupščini in o stališču Nemcev na raznih manjšinskih konferencah, zlasti v Ženevi, ter o sodelovanju nemških manjšin v Jugoslaviji s slovanskimi manjšinami v sosednih državah. Nemška poslanca sta potem govorila o težkem gospodarskem položaju Nemcev v Vojvodini in naglašala, da gredo želje nemškega prebivalstva v prvi vrsti za tem, da se odpravi ali vsaj omili gospodarska kriza in da se zmanjšajo davčna bremena. Potem je bilo govora o raznih kulturnih vprašanjih. Ministrski predsednik, ki je izjavil nemškima poslancema, da je po njegovem mnenju situacija v državi sedaj dozorela glede vprašanja nemških manjšin. Prosil ju je, naj se o tekočih zadevah obrneta do resotnih ministrov, na katere bo tudi on sam vplival, da vzamejo želje nemških poslancev v proučevanje in da jih po možnosti sprejmejo. Gosp. Uzunovič je nadalje izjavil, -da se bodo nadaljevala pogajanja 1 Nemci v prijateljskem duhu in da ne bi želel, da dobi javnost vtis, kot da so Nemci dobili dosedanje uspehe pod pritiskom trenotnega političnega položaja. V političnih krogih je vzibudila ta Uzuno-vičeva izjava precej ostre komentarje. Nagla-ša se splošno mizeren položaj nove vlade radikalov in klerikalcev, Id bo morala izpolniti vsako željo tujerodcev, da se vzdrži na krmilu. pokaže, da je vstopila v vlado kot ljudska zastopnica, kot stranka, ki pošteno drži dano svečano besedo, kot izvrševalka politike, kateri je interes naroda prva in najsvetejša stvar. A SLS je na celi črti izdala svoj realno-politični program. Pokazalo se je, da je vstopila v koalicijo z radikali ne v prospeh slovenskega naroda, temveč na račun slovenskega ljudstva. Njeni poslanci so glasovali za vse perverznosti RR proračuna ter so ta strašni dr-žavnogospodarski načrt, o katerem je dr. Korošec dejal, da je morilen za slovenskega človeka, v celoti odobrili. In s korajžo, ki more revoltirati vse poštene ljudi, .ic klerikalna stranka po-gazila in podrla v zajednici z radikali Dr. Benešev ekspoze o zunanjepolitičnem položaju Normalizacija odnošajev z Madžarsko. — Vprašanje razorožitve Madžarske in Bolgarije. — Razmerje med Jugoslavijo in Italijo. — Pred odpravo vojaške kontrole v Avstriji. Praga, 3. februarja, s. V odboru za zunanje zadeve je izjavil zunanji minister dr. Beneš, da je vprašanje odprave potnih vizumov docela tehnično vprašanje, ki ga proučuje interministerijal- vsak poskus za izboljšanje neznosnega stanja. S svojim, postopanjem pa so še povrhu vsega na najopasnejši način kompromitirali zahteve slovenskega ljudstva ter potrdili, da jih ni treba jemati resno . . . V izbruhu najbrezvestnejšega cinizma triumfira danes službeno glasilo SLS: »Dr. Žerjav se je blamirall« Klerikalci smatrajo, da so premagali dr. Žerjava, ko so upropastili vse predloge za sanacijo slovenske gospodarske bede. Ali niti tega ne vidijo, kako opas-no je zanje identificirati odklonitev Zerjavovih predlogov s porazom, ki so ga včerai pripravili slovenskemu ljudstva? na komisija. Zunanje ministrstvo pri tem ne dela nobenih ovir. O zunanjepolitičnem položaju je izjavil dr. Beneš, da se je položaj napram Madžarski zelo izpremenil, ker vedo na Madžarskem, da je v sedanjih razmerah nasilna izprememba obstoječega stanja nemogoča. Razumljivo je, da se je obenem z rešitvijo nemške razorožitve načelo tudi vprašanje razorožitve Madžarske, Bolgarije itd. Mala antanta zahteva le, da se bo pri razorožitvi Madžarske postopalo kakor pri Nemčiji. Glede vprašanja priključitve Avstrije k Nemčiji je opozarjal dr. Beneš na obstoječe pogodbe, ki sta jih podpisali tako Nemčija kakor Avstrija. O diferencah, ki so med Italijo in Ju- goslavijo nastale vsled tiranske pogod be, se vodijo še pogajanja. Pariz, 3. februarja, s Po likvidaciji nemških razorožitvenih problemov bo poslaniška konferenca pred svojim razhodom končala še razorožitvena pogajanja z Avstrijo, Madžarsko in Bolgarijo. Računajo, da bodo ta pogajanja končana v prihodnjih šestih mesecih. V prvi vrsti treba pričakovati odprave vojaške kontrole v Avstriji. Gre samo za pravno odločitev, ki bo padla najbrže že prihodnje dni. ZUNANJEPOLITIČNA RAZPRAVA V PARIZU Pariz, 3. februarja s. Danes popoldne se je sestal odbor za zunanje zadeve. Govoril je Briand o zunanji politiki, zlasti o dogodkih na Kitajskem Nato je da! pojasnila o francoski politiki napram Nemčiji. Na koncu svojih posvetovanj bo odbor določil, ali se bo vršila javna debata o zunanji politiki vlade. Poostritev odnošaev med Anglijo in Rusijo Zaradi zaplembe imovine «Rusko-azijske družbe». — Angle» ški komunisti hočejo «posovjetiti» angleško delavsko stranko. pustljivi. Ta izjava je zbudila v vseh kro» gih veliko pozornost, ker je predsednik Rusko.azijske družbe doslej vedno bil na stališču, Ja se mora Anglija sporazumeti z Rusijo. «Financial Times» menijo, da bo velik London, 3. februarja, g. Komaj se je prejšnja napetost z Rusijo nekoliko poleg, la, že prihajajo vesti, da se je razmerje do sovjetov zopet znatno poostrilo. Tako piše «Morningpost», da je zelo mogoče, da se piekinej® diplomatski odnošaji med obe« ma državama, zlasti zaradi izjav predsed* nika Rusko.azijske družbe. Svoječasno je namreč Rusija zaplenila tej družbi imovi» no v vrednosti 12 milijonov funtov. Njen predsednik je sedaj izjavil, da so se vse na. de, da bi se dal doseči s sovjeti sporazum, izjalovile. Zahteval je, naj se prekinejo diplomatski odnošaji med Anglijo in Ru» sijo. Morda bodo potem sovjeti bolj po« del angleškega javnega mnenja odobrii predsednikove izjave. List opozarja vlado, naj resno razmišlja o nadalnjih korakih, ki jih mora storiti v tej stvari. London, 3. februarja, (be.) Angleški fco» munisti so sklenili razpustiti stranko ln vstopiti v delavsko stranko tn v strokov• ne organizacije, da bt se tamkaj udejstvo» vali. Zamotana situacija na Kitajskem Kantonska vlada Skrbi v Londonu, Pogajanja v Hankavu se niso razbila? predlaga mednarodno konferenco, vzela v pretres. Dosedaj se ni nič zgodilo, kar bi prisililo vlado, da bi spremenila svo-jo koncilijantno politiko do Kitajske. Vpra- Hongkong, 3. februarja, (be.) Pogajanja med Angleži in Kantonci v Hankavu ee niso razbila, kakor se glasi prvotna vest, ampak se je le zaenkrat odgodil podpis dogovora. Hankav, 3. februarja, (be.) Kantonska vlada predlaga Angliji v odgovoru na njeno noto glede Kitajske, naj se kitajsko vprašanje reši na mednarodni konferenci. Sanghaj, 3. februarja, s. Tukaj so razširjene govorice, da namerava južna armada prodirati proti Šanghaju. ki ga bo zasedla, se preden dospejo angleške čete. London, 3. februarja, s. cMoraing Poet» poroča, da gradi tvrdka Vickers 100 popolnoma novih tankov izredne velikosti in jakosti. Te tanke je naročila japonska vlada in so določeni za severno armado na Kitajskem. London, 3. februarja, (lo.) Današnja seja ministrskega sveta je bila odgodena do jutri, ker mora vlada radi odklonitve angleških predlogov po kantonski vladi čakati na poročila svojega poslanika. Na jutrišnji seji se bo bavila vlada tudi z vprašanjem prestolnega govora pri otvoritvi angleškega parlamenta dne 8. februarja. Prestolni govor se bo bavil tudi z raznimi zakonskimi načrti, ki pridejo pri prihodnjem zasedanju parlamenta na dnevni red. Gotovo bo sprejet tedaj zakonski načrt o delavskih zvezah, o katerega podrobnosti pa se še pretresa. V prihodnjem zasedanju pride v razpravo zakonski načrt o spremembi kraljevega naslova, kakor je bilo sklenjeno na poslednji im-perijalni konferenci. London, 3. februarja, (lo.) Politični položaj na Kitajskem, o katerem se je včeraj bavil ministrski svet, je današnja seja ponovno šanje angleških koncesij v Hankavu in v Kiukjangu je še vedno nerešeno, vendar ti incidenti niso vplivali na politiko vlade glede Kitajske. Vlada je stavila Kitajski glede rešitve sedanje krize podrobne in natančne pogoje, ki so bili dovolj izraženi v zadnjem Chamberlainovem govoru. Vzlic temu je kan tonski zunanji minister Cen odklonil podpis angleških predlogov glede rešitve vprašanja angleških koncesij. Ta odklonitev je vzbudila v angleškem časopisju presenečenje. Times pišejo: «Ponudili smo Kitajski vse, kar se lahko smatra za pravično in primerno in kar bi lahko do-vedlo do sporazuma, ki je ravno tako v korist Kitajske kot Anglije same. Predlogi angleške vlade so bili sporočeni kantonskemu zunanjemu ministru dne 27. januarja in Pen je tudi pristal na pogajanja 7. angleškim pooblaščencem glede angleških koncesij v Kantonu in v Kiukjangu. Cen je bil tedaj popolnoma obveščen o koncentraciji angleških čet v šanghaju. Pogajanja so takrat naglo napredovala. Dosežen je bil sporazum, ki je imel biti podpisan dne 29. januarja. Nepričakovano pa je kantonski zunanji minister pričel odlagati podpis, nakar ga je z izjavo, da so angleške čete v Šanghaju, kratkomalo odklonil. Ta motivacija Cena ni opravičena, ker je angleška vlada v izjavah tekom preteklih treh tednov dovolj označila svoje mirovne namene in povdarila komcilijantnoet in simpatije do kitajskega nacijonalletičnega gibanja.» -GS9- V torek se prične proračunska debata v plenumu Narodne skupščine Beograd, 3. februarja, p. Predsednik Na« redne skupščine Trifkovič je nocoj izjavil v razgovoru z novinarji, da bo na jutrišnji popoldanski seji razdeljeno poročilo fi» r.ančncga odbora o državnem proračunu za leto 1927/28. Ker morajo po pravilniku po. teči 3 dni od razdelitve poročila do prve skupščinske seje, na kateri se začne raz. prava o budžetu, se bo skupščina odgodila jutri do 8. t. m. Ta dan se prične načelna budžetna debata. Poročilo finančnega exfeora je izdelal za vladno večino posl. Oton Gavrilovič, po« sebna poročila sta sestavila za samostojne demokrate posl. Demetrovič in za demo. kratsko zajednico dr. Sečerov. Vsa poro. čila so že šla v tisk. Seja železniškega odbora Beograd, 3. februarja, p. Tu zboruje ple» narna seja železniškega odbora, ki ima odo. briti izdelane predloge o novih železnicah, ki se imajo zgraditi v naši kraljevini. V načrtu so v prvi kategoriji, kar se tiče Slo» venije, železnice Rogatec«Kraptaa. Sevnica» Št. J an ž in Kočevje»Brod*Moravice. doSm spada proga Straža.Kočevje v drugo ka» tegorijo. Iz anketnega odbora Beograd, 3. februarja, p. Popoldne je zboroval ožji odbor anketnega odbora, ki izdeluje poročilo o adtmovaki aferi Rad» Pašiča. To poročilo se pripravlja za pte» num skupščine. Za jutri dopoldne je skli« cana plenarna seja anketnega odbora. Za» nimivo bo sedaj opazovati klerikalce, kako se bodo zadržali pri glaaovanju o svojem prejšnjem stališču in aH bodo sedaj pod» pirali radikale pri obrambi Rade Pašiča. Odstop albanske vlade Tirana, 3. februarja, (be.) Albanska vla> da je odstopila. Rezultati smuške tekme na 50 km v Cortini d* Ampezzo Cortina d'Ampexzo, 3. februarja, d. Na današnji vztrajnostni smužki tekmi na 60 km, katere se je udeležilo 87 tekmovalcev, je prišel kot prvi na cilj Šved Lindgreo v 4 :11 :52.2. Sledili so: Šved Victrom 4 : 29 .: 57. Cehoslovak Donth 4 : 3Î : 54, Italijan Demetrio 4 : 61 :61, Nemec Theat 4 :58: 06. Ostala mesta do štirinajstega so zasedli Cehoslovaki, Nemci in Italijani. Kol 14. je dospel Poljak Bujak v času 5 : 10 :30. kot 1». p« Joško Janša v 5 : 1в : 26. Kot 27-je dospel na cilj Janko Janša, sledil mu je dr. Kmet. Dr. L Kotnik, Celje. Ali imamo v Sloveniji posebne volilne imenike za občinske volitve? Te dni objavlja ljubljanski ma« gistrat razglas, da se sedaj vrši uradna poprava volilnega imenika za obč. volitve. Pravno je pa stvar ta, da bi pravzaprav poseb» nega volilnega imenika za občin» ske volitve ne smeli imeti Vpra» sanje ni samo velike važnosti v formalnem oziru, temveč tudi v materijalnopravnem, ker se tiče samega problema volilne pravice. V Ljubljani imamo namreč sedaj to anomalijo, da je volilna pravi» ca za občino bolj omejena, nego v drugih krajih Jugoslavije. Stro» kovna neizpodbitna izvajanja od» ličnega poznavalca volilnega pra» va g. predsednika okrožnega so» dišča v Celju dr. Kotnika bodo to važno vprašanje pač do kraja raz» čistila in bi morala biti za oprav, no oblast povod, da takoj izda potrebne ukrepe odnosno, da po» novi, k r je že enkrat odredila pa očividno popolnoma pozabila. Uredništvo. Po čl. 17. zakona o volilnih imenikih z dne 30. maja 1922., Ur. list št. 184 so občinski odbori zavezani v vseh delih kraljevine, v katerih se po zakonu o občinah volilna pravica razlikuje od volilne pravice za ostale volitve, sestaviti posebne volilne imenike za občinske volitve. Cl. 1., odstavek 3. cit. zakona določa, da se v stalne volilne imenike vpisujejo uradoma vsi, ki imajo volilno pravico, ako so že najmanje 6 mesecev nastanjeni v dotični občini. Izvzeti so uradniki in vsi javni uslužbenci, ki se vpisujejo v volilne imenike one občine, v kateri stalno žive, brez ozira na to, kje prejemajo plačo in ali ie niih službovanje zvezano s potovanjem. Za te javne uslužbence torej polletno bivanje ni pogoj za vpis v volilni imenik. Za mariborsko in ljubljansko oblast je bil pa v veljavi zakon o volitvah v občinsko zastopstvo z dne 18. februarja 1922, št. 80 Ur. lista, ki določa v paragrafu 1., 1. odstavek, da imajo volilno pravico ra občinski odbor moški, ki izpolnijo ostale zakonite pogoje le, če imajo vsaj že eno leto svoje redno bivališče v občini. Izvzeti so zopet javrt nameščenci itd. Za vse te zadostuje redno bivališče v občini ob času uradnega popravka volilnih imenikov, oziroma reklamacij. Vsled teh od splošne volilne pravice za skupščine se razliku-iočih določb so tudi občine ljubljanske in mariborske oblasti vodile dva stalna volilna imenika, — enega za volitve v narodno, oblastno in srezko skupščino drugega pa za volitve v občinski odbor. To pravno stanje je ostalo do 1. julija 1923., ko je stopil v veljavo zakon o dvanajstinah za julij, avgust in september 1923^ ki je v čl. 47. določil splošno brez omejitve na dobo dvanajstin sledeče: «Volilna pravica za volitve občinskih poslovalcev (zastopov) v vsej kraljevini je ista, kakor volilna pravica za ostale volitve; potemtakem se vrše volitve narodnih poslancev, oblastnih ln srezklh skupščin ln občinskih poslovalcev (zastopov) po stalnih volilnih imenikih. Idelanlh po čl. 1. zakona o volilnih Imenikih.» Z ravno citirano zakonito določbo, kl je kot lex posterior derogirala tako določbo § 1. zakona o volitvah v občinske zastope, kakor tudi čl. 18. zakona o volilnih imenikih, so postali posebni volilni imeniki za občinske volitve tudi v Slovenifl brezpredmetni ter ne smejo služiti več kot podlaga za te volitve. To stališče sta zavzela tudi velika župana mariborske in ljubljanske oblasti v svojih okrožnicah z dne 28. oktobra 1925 *U br. 12731-2—25. in oziroma z dne 10. decembra 1925. U br. 12513. Istotako je minister notranjih zadev, samoupravni oddelek, v svojem razpisu z dne 17. februarja 1926. S br. 261 izjavil: «Člen 47. zakona o budž. dva-najstinama za julij, avgust in september 1923., Služb. nov. br. 146-A—23. določa: Biračko pravo za izbor opštinskih časnika (zastupstva) u celoj Kraljevini isto je, kao i biračko pravo za ostale izbore, — za vse izbore prave se samo jedni stalni bi rački spiskovi po čL 1. zakona o stal vol. spiskovima.» Volilni senati okrožnih sodišč Maribor, Celje in Novo mesto tolmačijo čl. 47 cit. zakona dosledno v tem smislu, da je ž njim derogiran čl. 18. zakona o volilnih imenikih in dosledno tudi čl. L, 1. odstavek zakona o volitvah v občinska zastopstva in da je s tem volilna pravica za občinske odbore tudi v Sloveniji izenačena z volilno pravico za ostale skupščine. Dosledno se vsaj v mariborski oblasti ne vodijo več posebni volilni imeniki za volitve v občinske odbore, ter se vrše vse volitve dejansko na podlagi enega in istega po čl. 1. zak. o volilnih imenikih sestavljenega volilnega imenika. Nasprotnega mnenja je pa volilni senat deželnega sodišča ljubljanskega, ki iz dikcije čl. 47. zakona o dvanajstinah za julij, avgust in september 1923. izvaja, da zakon samo napačno ugotavlja, da je. volilna pravica za občinske odbore v vsej državi enaka volilni pravici za ostale skupščine in da vsled te za Slovenijo, Dalmacijo. Banat in Vojvodino napačne ugotovitve tudi določba, da se imaio volitve vršiti vse po enotnih, po čl. 1. zak. o volilnih imenikih sestavljenih volilnih imenikih, za te pokrajine ni obvezna. Akoravno naša zakonodajna tehnilca nikakor ni na višku, vendar ni dvomiti, da je smoter čl. 47. edinole Izenačenje volilne pravice za občinske odbore z volilno pravico za ostale skupščine. Ni namreč umevno, zakaj bi bilo potrebno v posebnem členu fin. zakona ugotavljati in to še napačno, da je volilna pravica za občinske odbore enaka volilni pravici za skupščine, če bi bil namen zakonodajalca, da naj ostane vse pri starem. Da pa zakonite določbe finančnih zakonov. ki sicer z drž. financami niso v nobeni zvezi, v svoji veljavi niso omejene samo na budžetno dobo. je prof. dr. Kumanudi na pravniškem kon. gresu v Ljubljani prepričevalno utemeljil. Dejansko imamo v državi celo vrsto zakonitih določb, ki so se uveljavile potom finančnih zakonov in o kojih veljavnosti preko budžetne dobe nikdo : ne dvomi. Na vsak način imamo na se- j daj v Sloveniji kuriiozno anomalijo, da j se vrše v mariborski oblasti občinske volitve na drugi podlagi, kakor — vsaj deloma — v ljubljanski. „Vsi pod zastavo SIS" Kako sta «Slovenec» in vodstvo SLS pred desetimi dnevi vabila na volišče in kako so včeraj klerikalci v finančnem odbora poplačali zaupanje slovenskega ljudstva. — Kaj poreko sedaj od SLS ogoljufani volilci? »Kdor oi zadovoljen s sedanjimi razmerami, ne more drugače voliti nego s SLS. Samo naša SLS velja v celi jugoslovenski javnosti kot izraz slovenskega hotenja in stremljenja! A vse naše stremljenje in hotenje gre na to, da se slovenskemu narodu v njegovi cetokirpnosti dobro godi... Vsi do zadnjega na volišče, vsi pod zastavo SLS«, tako ie »Slovenec« v imenu vodstva SLS še 22. februarja pozival Slovence, Nemce in nemškutarje, da nai oddaio pri oblastnih volitvah kroglice za SLS. »Strokovnim, gospodarskim krogom v premislek« je ta dan napisal »Slovenec« dolgo storijo o davčnem vijaku, v katerem je dokazoval, da gre iz »Slovenije letno najmanj 400 milijonov Din v Beograd, odkoder ne pridejo nikdar več nazaj«. »Slovenec« se je pridušal, da se poslanci SLS »pri vsaki priliki že šest let neprestano bore za znižanje davčnih bremen v Sloveniji«. »Komor ni dovolj dosedanjih davkov in drugih bremen, naj le voli dT. Zerjavo-vo stranko.« Za delavce je imel tokrat »Slovenec« raznovrstne obliže ter zlasti povdarjal kako so poslanci SLS »glasovali proti davku na ročne delavce in se proti temu davku neprestano borili«. Za državne nameščence je v «Slovencu» milo pretakala solze »Sirota Jerica«, kakor tudi sicer ni bilo nobenega stanu in nobenega volila, za katerega bi »Slovenec« ne imel klerikalnega dokaza, da je zanj samo SLS odrešenica, a tudi edinole SLS stranka, 5d možato izpolnjuje svoje oblhibe. Slovesen voHnl manifest načelstva SLS, priobčeo v* »Slovencu« dne 21. januarja 1927 povdarja, da so » osrednje vlade v* Beograda dokazale, da za naše domače potrebe nimajo nobenega smisla, da centralizem zna pobirati ogromne davke, ljudstva pa ne vrača ničesar«. SOS da nam je pustila naprtiti neznosne davščine, zanje tudi glasovala in spodbujala h najkrutejšemu navijanja davčnega vijaka«. Združenim sodjaH- stom je ta manifest zapisal, da kar ti obstojajo niso za slovenskega delavca ničesar storili razen, da so ga varali s praznimi obljubami. Združeni socijaiisti. da so »le hlapci kapitalizma«. Za delavstvo v Beogra du se ni nihče zavzemal razen Jugoslovanskega kluba«. In uradniki? Tudi ti vedo, kdo iim od leta do leta znižuje preiemke, neprestano reducira in peha ves uradniški stan v bedo«. In slovenski obrtnik, podjetnik? Ali njega ne žuli in guli najhujše centralizem? Nalaga se mu neznosne davke«.. »Slovenskemu narodu je dana 23. jan. prilika, da s tem pogubnim centralizmom. Id pije kri slovenskemu ljudstvu obračuna«, da da svoje glasove SLS, ki je stTanka slovenskega naroda, edina braniteljica njegovih pravic, ki bo svoiemu ljudstvu s poštenim delom in neomahliivo zvestobo Izvo-jevala, kar mu gre po božjih in naravnih pravicah«. Tako je SLS in njen tisk slovesno razglašal pred desetimi dnevi, včeraj pa se je vršila seja finančnega odbora, kjer je bil zadnji trenotek, ko je bilo mogoče In treba za celo prihodnje proračunsko leto SLS z delanji dokazati, da manifesti vodstva SLS niso kos Iažnjivega papirja in da članki klerikalnih glasil niso samo s slepitao barvo prepleskana prevara in goljufija. Bil Je to trenotek politične konstelacije, ki ee v politični zgodovini nakljtrH morda v desetletjih le redkokedaj, trenotek, ko spretni in pošteni politiki lahko dosežejo čudežne uspehe. A kako so včerai klerikalci držaH slovenskemu ljudstvu slovesno dane obOnbe, kako z delanji potrdili to, kar so še pred dobrim tednom govorili In pisali? SLS bi njeni poslanci so glasovali prod predlogu SDS za Izenačenje davkov ▼ državi z razširjenjem srbskega davčnega zakona na vso državo ter s tem dokazali, da je bilo vse njihovo dosedanje kričanje o davčnih krivicah m davčni neenakopravnosti sama iarbarlja tal demagogija. SLS ia ideal poslanci so glasovali prod odpravi dohodarine, Ce* katero najbolj tarnalo kmetje. To ima sedaj od SLS za zahvalo slovenski kmet, И meče Pri volitvah $ tako vnemo in slepoto fcrogiice v skrinjico SLS. SLS In njeni poeanci so glasovali proti predlogu o postopni odpravi davka na poslovni promet SLS In njeni poslanci so glasovali proti podaljšanja davčnih olajšav za nove hiše. SLS In njem' poslanci so glasovali proti znižanju gostilniških taks. SLS hi njeni poslanci so glasovali proti znižanlu doklad na direktne davke ter proti znižanja eksek«c9sklh pristojbin. SLS in njeni poslanci so glasovali proti predlogu, da bi se odpravil davek na ročno delo, navzlic temu, da je sedanji minister za socllalno politiko dr. Gos ar komaj pred poldrugim mesecem govoril na občnem zboru klerikalne »Delavske zveze«, da bo prva zahteva SLS ako pride do izpre membe političnega položaja, uklnjenje davka na ročno delo. SLS in njeni poslanci so pa glasovali za znižanje državnega prispevka k delavskemu zavarovanju, ki le bil prvotno določen na 1 milijon dinarjev, na 250.000 Din ter s tem oškodovali tako delavce, kakor obrt-cfice in druge delodajalce. SLS In njeni poslanci so včeraj v finančnem odbora glasovali celo proti predlogu, U ga je svojčas stavil klerikalni poslanec Kremžar, da naj se naredba o redukciji uradniških plač ukine. Prav tako brezsrčno in brezobzirno so SLS In njeni poslanci glasovali proti Izenačenja kronskih in starih upokojencev z novimi, radi tega so glasovali tudi prod predloga, da se ukine krivica zmanjšanje pravice do pokojnine od 10 na iS let. Vsa ta strahovita dejanja so zagrešili klerikalci na en sam dan, na seji finančnega odbora, na kateri se Je z glasovi SLS sprejel proračun za leto 1927-28 ter odločila usoda naroda najmanj za eno leto, lahko pa tudi za desetletja. Takih krivic dosedaj še nihče ni naprtil Slovencem, bilo le to prihranjeno prevarantskl politiki SLS. Ce sedaj ne bo slovensko ljudstvo izpregledalo potem se mu pač lahko rogajo klerikalci, da ga brezvestni demagogi in Ijnckkl sleparji bičajo še s škorpijoni. »Vsi pod zastavo SLS«! Kako so radičevci varali kmete «Kmetskl list» je pred volitvami objavljal potvorjene številke o podporah, kl flh je g. Pucelj kot kmetijski minister nakazoval kmetijskim podružnicam. «Kmetski list», glasilo bivšega ministra za kmetijstvo in vode g. Puclja, je pred volitvami v oblastne skupščine objavljal v agitacijske svrhe vsote podpor, ki jih je baje g. Pucelj kot minister nakazal kmetijskim podružnicam. Dasi so Me te vsote itak malenkostne, prihaja sedaj razen tega na dan tudi to, da so bile navedene številke deloma izmišljene, deloma pa potvorjene in močno pretirane. Tako nam poročajo iz Kapel pri Brežicah, da je «Kmetski list» od 19. januarja poročal o tamošnji kmetijski podružnici, da je prejela od ministrstva za kmetijstvo in vode 22.000 Din podpore. v resnici pa je prejela 20. januarja 1925. 1200 Dm, 1. oktobra 1925. 1000 dinarjev in 11. maja 1926. 500 Din. Razen tega denarja ni prejela nobenega drugega ter je tozadevno poročilo «Kmetskega lista» neresnično. Slično je s Kmetijsko podružnico v Krškem, odkoder smo prejeli naslednjo izjavo: «Predzadnja številka «Kmetskega lista» je poročala, da je kmetijska podružnica v Krškem prejela 1. 1926. od g. ministra Puclja 20.000 Din podpore. Podpisana kmetijska podružnica v Krškem izjavlja, da od g. ministra Puclja ni prejela do danes niti pare podpore.» Ni izključeno, da so tudi mnoge ostale številke Pucljevih podpor, objavljene v «Kmetskem listu», pred volitvami potvorjene. Voditelji prizadetih podružnic se upravičeno razburjajo. «Kmetski lisi» je avtentično poročal, da so podružnice prejele podpore, denarja ni in društveni funkcijonarji so izpostavljeni govoricam zlobnih ljudi. Zato bi bilo prav, da bi «Kmetski list» zadevo razjasnil. Ko je objavil vsote Pucljevih podpor, je zapisal: «Mi pa lahko pokaženo hi do-kažemo ljudem, kaj smo naredili rol sa-mL Nam se ni treba bahati š tujim pa-vovim perjem. Ko je tov. Pucelj postal minister za kmetijstvo, je dovolil iz svojega proračuna trmogo podpor, katerih podeliti nI bil vezan! On bi jih bil lahko razdelil tudi raznim kmetijskim ustanovam v drugih delih države . . .» «Kmetski list» Izrecno navaja, da sta dobila kmetijska podružnica v Krškem 20.000 Din. v Kapelah pa 22.000 dinarjev? Povejte, kje je ostal denar ln kdo ga je prevzel? «Kmetski list» je izrečno nagiaSal, da so podpore delili radičevci sami in da g. Pucelj ni bil dolžan deliti teh podpor. Radičevci so se bahali, koliko podpor so razdelili, kmetijske podružnice pa denarja niso prejele! Kje je denar?! Kdo ga je spravil v žep? Novi upori na Portugalskem Pariz, 3. februarja, s. Kakor poroča Agenoe Radio i» Lizbone, se Je približno 1000 infanteristov hi »rtiljeristov uprlo vla» di Podrobnosti še manjkajo. Lizbona, 3. februarja, s. Uradno poroča» jo, da se je del posadke v Oportu upri. Večji del posadke je ostal zvest vladi, ki obvlada položaj. V Oportu je proglašeno obsedno stanje. Politične beležke Sv. Pribičevič o politiki dr. Korošca Beograjski listi objavljajo intervju e Pri» bičevičem, ki je m. dr. izjavil: Absurdno je, da šef vlade opušča politiko sporazuma s Hrvati ter sprejema drugo politiko, a iz» javlja, da je to stara politika. Kadar se tako dela, mora biti vlada že prvi dan v krizi, kakor se je to res zgodilo tudi šesti vladi g. Uzunoviča. Da je vladin položaj kritičen, se vidi tudi iz tega, da je dT. Sr» »kič danes pozval na pogajanja dr. Spaha. Vsa ta politika pri nas je intrigantska. Se« daj hočejo premamiti dr. Spaha, toda mu« slimani niso klerikalci in se nočejo voziti na radikalskem vozu. Dr- Korošec je izja» vil, da je zato šel v vlado, da pokaže svo» jim v Sloveniji, da more iti v vlado, in četudi bi bili njegovi le dva dneva ministri. Vsekakor more iti ako poliže vse, kar je prej isspljuniL Nekaj dni pred volitvami je imel dr. Korošec na Vrhniki shod, kjer je v svojem govoru divje naskakoval genera» le v kabinetu ter militarizacijo vlade. Hva« IU se je, kako je Uzunoviču odvrnil «ne morem», sedaj pa je lepo kapituliral pred istim generalom in z vzklikom «Razumem» vstopil v vlado. Tal«) more vstopiti v vla» do vsakdo, vsaka stranka, tudi njegova, kadar ni drugih boljših na razpolago.» Univerzalnost SLS Včerajšnji »Slovenec« piše v svojem uvodniku, da je dr. Korošec nedavno po pravici dejal, da je SLS nekaj »svojevrstnega«. Zakaj njen značaj je »univerzalen«, orijentiran samo po splošnem blagru, ki je dosegljiv »na najrazličnejše načine in po najrazličnejših potih* tako, da more vezati »najrazličnejše narode, stanove in konfe-sije«. Taka politika ie mogoča, pravi »Slovenec«, samo na »krščanski kulturni podlagi, ki Izbira in more združiti vse dobre, pozitivno ustvarjajoče sile.« Seveda piše tudi »Slovenec«, da SLS »po svoiem programu in vsej svoji miselnosu nikoli ni zasledovala kakršnihkoli separatističnih ciljev«, ln ponovno naglaša, da ie z »defini-trvnim leključenjem separatistične politike g. Pribičeviča ln destruktivne politike g. Radiča storjen začetek sanacije državnega življenja.« Kakor se vidi Iz navedenega, se gospoda pri »Slovencu* dobro zaveda, da le sedanja klero-radikalna vlada v resnici prava predpustna vlada. Zato njenih šal tudi ne štejemo kot preveliko zlo. Tudi harlekini morajo biti na svetu. Vsakdo namreč ve, da obstoji univerzalnost klerikalne stranke v tem, da obrača plašč po vetru na najrazličnejše načine ta po najrazličnejših potih. Klerikalci so bili navdušeni Jugo-sloveol, ko jim Je tako kazalo, potem so postali iederalisti in avionomisu, družili se z Radičesn in ž njim lici tirali za republikan-stvo, bili so zavezniki muslimanskih begov in jugosloven>ko orijentiranih davido-videvcev, nato pa zopet vskočili v naročje velesrbskih radikalov, kakor so jih sami že imenovali. Pri zadnjifi volitvah smo jih videli v vrstah naših narodnih nasprotnikov v Celju in Mariboru. Bili so že vse in bili nič, glavni cilj pa jim je od nekdaj, delati za univerzalni klerikalizeiu, ki more vezati »najrazličnejše narode, stanove in kon-fesije«, ako so pripravljeni, da mu služijo. Koliko pa jim je za splošen blagor, pa so najbolje pokazali v fra. odboru, kjer so odbili vse predloge za omiljenje davčnih bremen. dasi so bili nekateri zasnovani na prejšnjih klerikalnih predlogih in zahtevah-Taka politika .ie res samo mogoča na tisti »krščanski kulturni podlagi«, na kateri stoje naši klerikalci. .Na tej podlagi so se tudi združile vse dobre, pozitivno ustvarjajoče sile iz klerikalnega in radikalnega tabora, ki predstavljajo dejansko samo tretjino vseh voiilcev v državi in ki imajo sedal to nalogo, da spravijo pod streho državni proračun, katerega so klerikalci sami zavračali ko: škodljivega za Slovenijo. In seveda, odkar so klerikalni avtonomisd v vladi. Je postal Sv. Pribičevič separatist, ker ne prevrača tako univerzalnih Vozlov kakor klerikalci, ki imajo sedaj zopet svo-jo zakonodajno avtonomijo v Beogradu, dokler jih radikali po sprejetju proračuna in odklonitvi vseh davčnih olajšav ne bodo pognali čez prag. SLS je v resraci neka; svojevrstnega. Buharin o aktualnih pojavih v komunistični stranki Moskva, 3. februarja, d. Listi objavljajo govor, ki ga je imel Buharin v Ljeningradu. ki je razpravljal o narodnostnem vprašanju, o antisemitizmu in o razmerju do inteligence. Dejal je, da ee opaža naraščanje Šovinističnega razpoloženja, zlasti v krogih inteligence, pa tudi pri narodnih manjšinah. Vsled takih struje je proletarijat v Ukrajini kolikor toliki) zapostavljen v primeri z Ukrajinci v Velild Rusiji. Carmen<. Hasenclever: Gobsek: premijera v ljubljanski drami V nedeljo, dne 6. t. m. se vrši v ljubljanski drami premijera Hasencleverjeve ekspreeijonistične drame »Gobsek< v kateri nastopijo v režiji prof- g. Šesta v glavnih vlogah ga. Nablooka ter gg. Kralj in Skrbin-šek. Vsebina je zajeta iz novele Balzaca in podaje slavospev večnosti zlata. Ta drama po meni za naše. razmere neka i povsem novega in se posebno v Nemčiji pogostokrat Izvaja. Abonenti reda E imajo v ljubljanski drami predstavo »Pegice mojega srea.< Nova opera Poljaka Boiyekega, avtorja baleta »Pan Twardowskk. se imenuje »Bea-trix Cenci» in je narejena po besedilu drame pisatelja Slowackega. Premijera dela je bila koncem januarja v Varšavi in je izvrstno uepela. Rnski baritonist Baklanov gostuje sedaj na Dunaju in poje znamenite vloge Rigoletta v istoimeni operi Verdija, Escamila v Bizetovi >Carmen< in Tonia v" Leoncavallovih »Glu-maffibx Koncert violinista Vaše Prihode v Ljubljani Sinoči se je vršil v veliki dvorani hote» la «Union» v Ljubljani koncert svetovno« slavnega violinskega virtuoza Vaše Priho» de. ki je privabil ogromno število publike, ki je veliko dvorano zasedla prav do zad» njega kotička in se je moralo še dokaj navdušenih posetnikov topot odpovedati izrednemu užitku vsled pomanjkanja vstop nic. Koncert je v resnici zaslužil obilen obisk in umetnik ni v nobenem oziru raz» očaral pričakovanja naše publike. Njegova igra je vseskozi dovršena in meji v pre» tregovanjp tehničnih ovir na bajeslovi o tehniko Paganinija. Ne bom se spuščal v podrobno oceno njegovih izrednih vrlin, raj zadošča konstatacija, da njegovo ime uvrščajo danes med imena največjih vio» lirskih virtuozov sedanjosti in to po vsej pravici. Za spoi^d ..i je topot izbral umet» rik vrsto dokaj prin;ostih io deloma tu« di manj zanimivih skladb Uvod je tvoril Mc.:artov lovit, d=dur koncert, ki ga je virtuoz zaigral s fineso in elegantnim za» nosom. Namesto odpadle Bachove Cianon» ue smo čuli znano "nartini:evo sonato («Vražji i-ilček»), eno najtežjih :ladb vio» l!.x.ske 'itératu e. S'edil ie Ernstov vrlo ne» zanimivi in kompozicijsko ohlapno banal» r: Koncert v fis»molu, delo. za katero je bilo škoda umetnikove pooolnostl. Zaključ» no točko so tvorile priredbe, in sicer Men» delssohnova pesem «Na krilih petja» v Achronovi priredbi istega skladatelja pe» sem brez besed op. 67, št 6 v priredbi kla» v irskega spremljevalca Ceméja (Černeta?), in Chopinov prvi nokturno v Prihodovi priredbi. Posebno v poslednji kompoziciji st je virtuoz izkazal tudi kot hločuten interpret in je oodal mehko skladbo s po» sebnim s ntimeniom. Spored je zaključila Paganinijeva efektna skladba «I nalpiti», nakar je moral umetnik na splošno zahte» vo dodati nekaj točk. Publika, ki ima pri nas le redko priliko čuti tako odlične vir» tuoze, je bila zadivljena od njegove igre ir. je vsako točko sprejela z bogatim aplav« zom. Na klavirju je vzorno in s posebno prilagodivostjo spremljal Charles Cerné. Skladatelj Petar Konjovič, najboljši jugoslovanski operni komponist, do nedavno ravnatelj opernega oddelka v oeijeekem gledališču, prej pa direktor opernega gledališča v Zagrebu, je upokojen od prosvetnega ministrstva v Beogradu. Prva jugoslovanska grafična razstava v Lvovn. V nedeljo, dne 30. jan. se je otvorila prva jugoslovanska grafična razstava. Udele-ležili so se je srbski, hrvatski in slovenski grafiki. Med našimi ožjimi rojaki nahajamo imena Staneta Cudermana, Bol Jakea, Ela Justina, Vena Pilona. Mihe .Maleša, Ant. Tr-stenjaka. Mateja Sternena in Saše Šantla. Med drugimi umetniki omenjamo Ivana Me-štroviča in Tomlelava Krizmana. Razstavo je aranžirala »Poljsko-Jugoslovenska liga« v Lvovu. eub venci jo pa sta ji podelili varšavska in beograjska vlada. V Polčah pri Begunjah na Gorenjskem praznujeta zlato poroko g. Matija J e r i r., rud. višji kopač v p., in njegova žena ga. Neža roj. Novak, oba še čila, v krogu svo- mmžmimm y £ je rodbine. G. Jerin spada v najstarejšo generacijo naših rudarjev. Pred mnogo leti je bil zaposlen v Zrečah in v Podčetrtku, po upokojitvi se je preselil na Gorenjsko in bival v Žirovnici ter škofji Loki, dokler se ni pred nedavnim nastanil v Polčah. Številni znanci in sorodniki se danes radujejo z jubilantoma ln jima žele: Na mnoga leta. Radost kali Jubilantoma spomin na prera-no umrlega sina Matijo, ki je pred 20 leti maturiral v Celju ln ki mu ni bilo dano, da bi doživel jubilej svojih staršev. Somišljenikom in prijateljem! Volitve v oblastno skupščino so končale z lepim napredkom Samostojne demokratske stranke, kljub Izredno številčni abstinenci naprednega volilstva. V tej volilni borbi je z navdušenjem sodelovala naša organizirana mladina In kar Je najvažnejše, ona se Je energično oprijela ideje, da je treba z vsemi silami pomagati našim starejšim izkušenim borcem s podrobnim delom. Številke Jasno pričalo, da uspeh' tega sodelovanja ni izostal Naša mladina se dobro zaveda svojih dolžnosti do naroda in države ter bo tudi v bodoče svoje obveznosti v polni meri izpolnila. Da Je treba mladih mo8, to je danes jasno, zato moramo z vsemi silami na delo, da zberemo v naših vrstah vso napredno mladino, ki bo tvorila mlado generacijo SDS — stranke državotvornega programa, poštenosti in dela. Vas, dragi somišljeniki in prijatelji, pa • pozivamo, da organizirate edinice ln pripomorete uresničiti ta program kot voditelji in učitelji. To ne samo na političnem, temveč tudi na kulturnem in prosvetnem polju. V krajih, k"'er še ne obstojajo naše organizacije, naj se osnuje iz vrst napredne mladine pripravljalni odbor, ki naj se v svrho navodil obrne na centralni odbor ■Zveze demokratske mladine« v LJubljani, Gajeva ulica 2./I. Na delo! Bodočnost stranke in naroda je v Vaših rokah! Osrednji Izvršilni odbor ZDM v Ljubljani Krsta Londrev ustreljen V torek popoldne je bi! ustreljen v Blto-Iju zloglasni bivši bolgarski komitski vojvoda in organizator atentata na znanega bitoljskega novinarja in prijatelja Slovencev, Spasoja Hadžipopoviča, direktorja »Južne Zvezde«. Ravino te dni bi morala biti zaključena preiskava o bi^oljsk! aferi in so nameravali krivce izročiti sodišču. Krsta Londrev je bi! zato odveden na policijo. Potoma pa je porabil ugoden treno-tek in skušal ubežati. Toda orožniki, ki so ga spremljali, so pravočasno zapazili njegovo namero, čim je krenil naglo po neki ozki ulici in se spustil potem v dir, so ga pozvali, naj takoj obstane Ker pa se Londrev ni odzval pozivu, so počili streli. Ves preluknjan od krogel se je zloglasni vohun zgrudil takoj mrtev na tla. Nedolžna kri Hadžipopoviča je bila s tem krvavo maščevana. Krsta Londrev Je bi' skoro 20 let bolgarski komitski vojvoda in Je izvršil v tem času nebroj zločinov Špijonira! ie za Bolgarsko, za Albanijo, organiziral vpade na naše ozemlje, ubil več uglednih naših državljanov in bil eden najagilnejših članov Makedonskega komiteta. Pod krinko, da se je skesa!, se je zna! zopet približati našim oblastem in je prišel v Beograd. Tamkaj so ga po zaslišanju v ministrstvu za notranje zadeve odposlali v Bitolj in je dobil vsled kratkovidnosti naših oblasti celo specijal-no službo. Mesto da bi ga takoj aretirali In izročili sodišču, ker je bi' že ponovno od bitoljskega sodišča obsojen na smrt. pa se je svobodno giba! po naši državi. V zahvalo se je kruto maščeval nad kratkovidnostjo naših oblasd. Kmalu je spravi! iz Bolgarske na nnše ozemlje atentatorje, ki so ubili vodjo b'to'ickih Srbov in neustrašenega braniteMa naših bratov v Grčiji novinarja Hadžipopoviča Londrev je po aretaciji sicer dolgo zanikal svojo sokrivdo, ko pa je bi' aretiran tudi glavni krivec, atentator L!pnie pfi pus.i uun. «r-/. morajo skupščine dne 2. t m. sesuti na j štrje aaj se vlagajo na direkcijo pešte jn sedežni oblasti Na prvi seji se bedo skupščine konstituirale ter izvoMe upravni odbor oblasti ki ie stalen. ♦ izpremembe v državni službi. Veter; nar dr. Leopold Hribar pri okrajnem glavarstvu v Lrtibljani ie imenovan >a asistenta pri eertrataem veterinarskem bakteriološkem zavodu v Beogradu, veterinar Ivan Kobemar pri velikem županu zetske oblasti na Çetinji) pa ie pomaknjen v 7. skupino I. kategorije. Pri podružnici poštne hranilnice v Ljubljani je uradnica Frančiška Lavrič napredovala v 2. skupino II kategorije, poštni uradnik na Bledu Viktor Treven pa je premeščen k podružnici poštne hranilnice v Ljubljani. ♦ Imenovanje v državni službi. Pri okrožnem agrarnem uradu v Mariboru sta imenovana- pisar jan Osojaik za tajnika v 7. skupini I. kategorije. Marij Pfefçrer pa za pisarja v 2. skupini 1Ц. kategorije- ♦ V Zagrebu avtotaksl v prometu. V Zagrebu so na Svečnieo stopili v promet avto-taksi, 20 po številu, znamke Çitroea (te desetih so nastopili v razdalji po 50 metrov poskusno vožnjo po mestu. Občinstvo je radovedno motrilo nove taksije. Popoldne ob treh pa so šii avtotaksi na določena ihn mesta. Bili so takoj vsi oddani. Vožnja se plača samo za čas, kolikor koncem vožnje kaže taksameter. Šoferjem je strogo zabra-nieno zahtevati od gostov napitnino. ♦ Občinske volitve v Žireh. Prošio nedeljo so se vršile v Žireh občinske volitve. Ker so se pri postavljanju kandidatov tokrat pojavili tndi nekaki radikali, ki so agl-rirarli s tem, da bo ljubljanski mestni komisar podpisal pogodbo z žlrovsko elektrarno !e, če se tudi radikali »afirmirajo«, je šla protiklerikalna fronta razcepljena v boj ter so se tudi izkazali radikali kot izvrstni pomočniki klerikalizroa. Postavljenih ie bilo pet list Lista Narodnega bloka (SDS in SKS) je dobMa 215 glasov in 8 mandatov, radikalska iista 123 glasov in 5 mandatov, obe klerikalni tisti 302 glasa in l? mandatov. ♦ Napredovanja v sodni službi. Napredovali so v 4. skupino i. kategorije dežetao-sodna svetnika pri okrožnem sodišču v Mariboru dr. Fran Schaubach m dr- Josip Tom bak ter deželnosodnl svetnik in predstojnik okrajnega sodišča v Ložu Anton Kajiež V 5. skupino I. kategorije sta napredovala okrajni sodnik dr. Rudolf Sajovic pri deželnem sodišču v Ljubljani ter okrajni sodnik in predstojnik okrajnega sodišča v Šoštanju Anton Potočnik. ♦ Zdravljenje vojnih invalidov. Ministrstvo za socijalno politiko je odobrilo večji ktedit za zdravljenje vojnih invalidov. Invalidi dobe preko poletja v državnih kopališčih brezplačno zdravljenje, stanovanje in hrano ♦ Direkten teleion SaraJevo-DnnaJ. Ministrstvo pošte m brzojava je dovolilo direkten teleionski promet med Sarajevom hi Dunajem, ki se otvori jutri dne 5. februarja. ♦ Pobotnic o izplačani odškodnini ni treba kolkovati. Pri izplačilih odškodnin za poštne pošiljke je direkcija doslej zahtevala kelkovano pobotnico. Ministrstvo pa je z odredbo štev. 60.832 cd 4. decembra 1936. odredilo, da \ smislu zak. od taksah in pristojbinah takih pobotnic ni treba več kolkovati. ♦ Dr. J so Kršniavi f. Včeraj zjutraj ie podlegel v Zagrebu »španski« v starosti 82 let upokojeni vseučiHški profesor, dr. Iso Kršnjavi. bivši šef za uk in bogočastle in podban hrvatski. Pokojnik je bil eden r.ajodličnejšlh hrvatskih znanstvenikov. Poleg številnih del iz kulturne zgodovine }e izdal tudi prevod Dantejeve »Dvtie cotne-diae«. Prvotno se ;e posvetil slikarstvu, na prigovarjanje blagopokoj. vladike Stross-mayerja pa je postai kasneje profesoT kulturne zgodovine Is umetnosti na zagrebški univerzi. Udejstvoval se je svoječasno tudi politično, pripada! pa je madžaronski skupini. L. 1884 je bil izvoljen za madžarskega poslanca za hrvatski sabor, 1. 1891 pa je bil imenovan za šefa cdde'ka za цк in bogočastje. Ko» tak ie zgradil in popravil na stotine učnih zavodov in cerkva. Pre-nsrrojil je osnovne šole, preobrazil meščanske šole v realne gimnazije, osnoval ženski [icej. žensko strokovno šolstvo itd. Podpira! je umetnike z naročili, penziiami. reorganiziral arheološki muzej in nabavil zanj znamenito Nugentovo zbirko s Trsata. Leta 1906 je bi! upokojen in je postal zopet vseuč. profesor in je kot tak 1. 1918. stopil Danca premiera oeliCastnega, graaditozncga „P0T0PLJEH0 BR0D0UJE Krvava bitka na morju pri S finitivno poročali. — Nadalje nagla Samo ponovno. da se bo pričel sprevod mask točno ob K na 22. zato prosimo, da se zberejo maske v svojih prostorih že do 21. irre Blagajna za maske Je pri severnem vhodu ta )e odprta točno do 21.15 Nadaljna točna navodila glede prireditve same se bodo objavila v jutrišnji številki »Jutra«. ,- Od bor črno-bele redute. 181 o— Veliko lavno tombole priredi dru štvo »Skrb za mladino« v Llebllanl. dne 3 aprila na Kongresnem trgu Razni lepi in dragoceni dobitki, ki bodo razstavljeni v Izložbah, bodo marsikaterega privabili, da Poskusite »Van Kaster« kakao »OOOLD«. poskusite »SPECIAL«, ne bode Vam žali bo kupil par tablic, ter poskusil svojo srečo Ket je čisti dobiček namenjen skladu zgradbe, ki je bomo gradili v Aleksandrovem na že kupljeni parceli za revno m bo-lehno deco, upamo, da bo vsakdo kupil par tablic. - Odbor. 184 u— Ples v slovanskih nošah. Občinstvu se naznanja, da je ples preložen na 24. L m. t j. na debeli četrtek, ker se dne 19. t m. vrši «Skok preko kože». u_ Najfinejša sveža šunka in domače pripravljene žolče in drugo se dobi v do-broznani trgovini Jane, samo Židovska ulica št. 1. 181 Iz Maribora j— Nemški župan. V živo smo zadeli klerikalce, ko smo ril) razkrinkali, da je njihov župai dr Leskovar pri nemškem gasilnem društvu kot prvi slovenski župan govoril nemški Ves narodni Maribor obsoja to postopanje dr. Leskovarja. ki je orišel do županske časti v najhuteiši borbi proti Nemcem edino s pomočjo Narodnega bloka Kaj takega resnični prvi slovenski župan g- Orčar ni nikdar storil. Kot župan ni nikoli nastopil z nemščino. Dr. Lesko-variu njegovega sedanjega obnašanja končno ne moremo zameriti. Županski stolček je pač za advokata sijajen poklic Saj ima dr. Leskovar samo mesečne plače kol župan 6000 Din. Poleg tega pa zasluži epe tisočake kol pravni zastopnik občine Kje pa je še ostala klijentela, ki pride k dr. Leskovarju. ker je župan? Zameriti pa je -Slovencu«, da v celem članku zagovarja iiemogoCo stvar, napada »Jutro« v celih člankih, ker ie pošteno beležilo nemški govor dr Leskovarja, ki so ga klerikalni listi enostavno zamolčali Maribor se ne bo dal preslepiti z nobenim zavijanjem in nobenimi napadi iz osebne mržnje proti demokratom ter iezuitovskim zavijaniem. ker ga preveč peče sramotni žig narodnega izdajstva, ki so mu ga pritisnili internacijonalni rimovci Prof Majcen se že davno kesa. da je pisal zgodovino prvega slovenskega župana in z njim vred vsa ona večina poštenih somišljenikov SLS. ki se je pri zadnjih volitvah še dala speljati besedam in pritisku, sedaj pa že vidi praktične sadove narodnega izdajstva. a— Gospodarsko in politično drnštvo za magdalenski okrai v Mariboru ima svojo širšo odborovo sejo v soboto dne 5 februarja ob 20. url v gostilni »Frledau« na Tržaški cesti. — Vabljeni so vsi člani in prijatelji društva. — Odbor. a— Nacijonalno političen škandal v kavarni. V torek zvečer se je dogodil v kavarni «Evropa» nacijonalni škandal, ki je tipičen za najnovejše klero-nemško razmerje v Mariboru. Neki akrobat je pub iki razlagal svojo umetnost v čeSčini in nemščini, nakar je nekdo Iz publike protestiral proti nemščmi. To pa je že zadostovalo za razburjenje germanske krvi načelnika požarne brambe, vinskega trgovca g Woller-ja. ki ie skočil pokoncu in zakričal »flehen sie nach Belgrad, nac Serbien. wenn ihnen nieht reeht ist.« To ie razburilo posebno navzoče carinike, ki so lahko enkrai na lastne oči spoznali, kaki so v notranjosti takozvani nedolžni nemški voditelli, ki se skrivajo za človekoljubna gasl na društva. V kavarni ie nastal velik trušč in spopadi, tekom katerih je skočil proti Wollerju neki debrovoljec ta mu zakllcal. da si tega ne pusti dopasti. Wollerjeva žena pa ie dvigni'la stol in zakričala nanj. »Verràter!« G. Wolle' se je skril za hrbet svoje bojevite soproge, nakar je vdrla policija in napravila red. »Slovencu« priporočamo, da anekdoto temeljito eksploatira v počaščenje nemškega gasilstva in klero-nemške zveze. a— Avtobusa mestne občine vozita od i-iebr. naprej iz Maribora glavni kolodvor proti Celju ob 6. zjutral. povratek ob 18.30 proti Selnici ob Dravi pa iz Maribora 3 krat na dan ob 6.15 11.15 In 17.15, ob nedeljah In praznikih pa še ob 19 url Kakor izvemo, je posebno dobro frekventirana proga proti Celju, ki bo visoko akiivna. a— Delomržni postopači Po Mariboru se klatita že celi mesec dva mlada delo-mržneža, ki se izdajata za uslužbenca uprave Jutra« in na ta način izvabljata ljudem denar Zlasti rada obiskujeta znane osebnosti ta društva Eden je koroški Slovenec, trka na svoje begunstvo in se mu je posrečilo dobiti na ta na&n te lepe vsote »posojil«. Enega ima že v rokah policija. Ako se kje pojavi tak delomržnež. pokličite stražnika. 9— Nezaupnica, ki nI nezaupnica. Klerikalni voditelji v Cirilovi tiskarni so кгг naenkrat izdah nezaupnico velikemu županu mariborske oblasti in so odklonili ž niim razgovore v popolnoma nepristranski pa zelo važni zadevi za celo mariborsko oblast — Gospodje, ki ste to nezaupnico sestavili. niste mislili na to. da ste si » tem dali prvi sami sebi nezaupnico. — Zakai če bi vprašali volilce in jim povedali da bo to prvo vaše »plodonosno delo«, ne bi dobili niti polovico toliko volilnih kroglic! Velikega župana že predobro poznajo* prebivalci v mariborski oblasti ter ne planejo takoj na kost ki jo ie nekdo izkuhal v svoji osebni sovražnosti proti dr Plrkmayerju ter jo vrgel med ljudstvo, češ. na tem sedai glodajte. drugo ogabneiše še pride Volilci. ki so volili poslance v oblastno skupščino, so Želeli, d* se čimprej ta skupščina sestane in Samo še danes se Vam nudi priložnost ogledati ai najlepši film te režije^ originalno rusko film» sko delo po noveli Aleksandra Puškina Poštar jeva hči Prekrasna igra največjih ruskih umetnikov IVANA MOSKVINA ia lepe VE» RE MALINOVSKAJE ostane vsakemu v nepozabnem spominu. Velik obisk pri vseh dosedanjih predstavah je najboljši dokaz velikega uspeha, ki ga je ta velefiim dosegel tudi v Ljubljani. Današnje predstave se vrše točno ob 4«, pol 6», pol 8. in 9. Pri vseh predstavah prvovrstni umetniški orkster. Elitni Kino Matica, najuglednejši kino v Ljuhljani. Tel. 124. Prednaznanilo: Veseloigra «Micka iz Praterja.». da prične delovati na gospodarskem polju, ki je najvažnejše. Ako pa že sedaj poslanci klerikalcev in radikalov (kako lepa zveza!) uganjajo demagogijo in že odrekajo na go-spodarsken polju in v prid oblastne skupščine svoie sodelovanje, pa tudi prav. Citn bolj boste uganjali demagogijo, tem preje vas bodo volilci zapustili. Maribor ni Beograd, da bi se dalo slepomišiti na dve strani preblizo smo skupaj! — Ne sklepajte sebi prej zaupnice, predno niste pokazali kaj znate, druge pa pustite s svojimi nezaupnicami pri miru, ker jih te ne dosežejo ln padajo le na vas nazaj. a— Društvo stanovanjskih najemnikov za Maribor in bližnjo okolico si ie napravilo izpisek iz vseh še nerešenih prošenj tukajšnjega stanovanjskega sodišča in hoče sestaviti natančno statistiko brezstanovanj-cev. Ker so prošnje mestoma nepopolne in so nastale morda kake spremembe, naproša društvo vse brezstanovanjce (zaščitene in nezaščitene» člane in nečlane), da javijo čimprej, najkasneje pa do 15. februarja ustno ali pismeno sledeče podatke: Ime, stan, poklic, število driržinskih članov, velikost stanovanja, sedanje bivališče in eventualne druge podatke, ki jih smatra za važne. Obenem naproša društvo vse obrtnike, ki jim ie bita najemnina za stanovanje ali lokal neprimerno zvišana, da javijo velikost stanovanja ozir. iokala, predvojno in sedanjo najemnino in da-li ogroža najemnina njihovo eksistenco Ker rabi društvo о.те-njene podatke neobhodno za svoie nadaljno delovanje, prosimo vse gori omeniene brezstanovanjce ter obrtnike, da pošljejo sigurno naprošene prijave na »Društvo stanovanjskih najemnikov« Maribor, Rotovški trg I- a— Beethovnova proslava Kraške Ura- nie, ki je biia določena za 4. februarja se mora žal preložiti, ker je zbolela operna pevka P. U!m na svoji koncertni turneji v Berlinu in se vsled tega ne more vrniti. Kedaj se bo vršila proslava, se pravočasno objavi. Opomnimo pa, da ostane seveda Sevčikov koncert na 14- februarja. a— Oduševljenje erotike. Namesto koncerta se vrši v petek 4. februarja predavanje ravnatelja graške Uranie dr. Gernota o predmetu- »Oduševljenje erotike« na podlagi lepih skeptičnih slik, ki bodo kazale razvoj erotičnega čustva in ideala tekom mnogih stoletij Oospod predavatelj je žel s tem veleinteresantnim predavanjem na mnogih krajih velik uspeh. Pristop je dovoljen samo odraslim. a— 11. veliki jugoslovenski ples, ki ga priredi Jugoslovenska Matica v Mariboru v dvorani Gôtz dne 12. februarja, obeta biti najlepša in najprijetnejša prireditev v zim-sk. sezoni. Dvorano bodo krasili grbi naših .rest. Celovca, Gorice. Trsta, Reke in Za-dra. Videli bomo postojnsko jamo, v kateri bo sviralo tamkajšnje tamburaško društvo. Pred koroško kočo se bo plesalo pod lipo, kakor ie običaj med našimi Korošci. Svojo kočo bodo imeli tudi Primorci. Razen tega bo slikovit šaljiv? muzej. Za humor bosta skrbela tudi Pat in Patachon. srečo pa bo napovedovala brhka vedeževalka. Na dnevnem redu je srečolov z bogatimi dobitki, katere so prispevali naši trgovci In industriici. Glavni dobitek pa bo zlata moška ura in ravnotako zlata damska ura z zapestnico. Opolnoči izide humoristični list »Mariborski klopotec«, ki bo letos mnogo boljši kakor lansko leto Kupujte srečke po 2 Din komad. Udeležba se pričakuje tudi od zunaj. a— 2000 Din znaša že seda] vrednost sijajnih dobitkov, ki so jih poklonili Mariborčani za srečolov Jugoslovenske Matice na jugoslovenskem plesu, ki bo dne 12. t. m. v Gotzovi dvorani. Nabiralna akcija za dobitke pa se še nadaljuie. tako da bo naj-manie vsaka deseta srečka že imeia svoj dobitek. Srečke se že prodajajo po 2 Din komad. Iz Celja e— Umrla je 2. t m. v Celju zasebniea gdč. Marija Farčnik v visoki starosti 86 let Pokojna je teta g. dr. Farčnika, okrajnega glavarja pri srezkem poglavarstvu celjskem. Nad 40 let ie bila zvesta in dobra gospodinja v letu 1910. umrlega g. prof. Ivana Krušiča v Celju. Blag ji spomin! e— Zaključni venček sokolske plesne šole. V soboto, dne 5. t. m. se vrši v veliki dvorani Narodnega doma zaključni plesni venček sokoiske plesne šole v Celju. Prireditev bo vodil priznani plesni učitelj g. Cerne iz Ljubljane, ki že 7 leto poučuje v Celju v raznih društvih in krožkih. Pri plesu bo igral znani Nagodetov Jazzband iz Ljubljane. a— Proračunski provizorij v Celju podaljšan. Veliki župan mariborske oblasti je podaljša! računski provizorij pri mestni občini celjski do kcmca februarja. e— VIII. obrtni ples v Celju, ki so ga priredili celjski in okoliški obrtniki dne 1. februarja v vseh gornjih prostorih celjskega Narodnega doma. ie uspel tudi letos nad vse sijajno. Ima že slavno tradicijo, nudi pa vsako leto tudi primerno atrakcijo za vse druge stanove, ker ie celjsko obrtništvo po ogromni večini ona zanesljiva in solidna skupina Celjanov, ki ljubi svojo rodno grudo in se trudi za gospodarski razvoj svojega mesta. Je tudi v povojni dobi jedro najbolj zvestega in zanesljivega narodnega meščanstva. Ze ob otvoritvi plesa so bili vsi prostori natlačeno polni. V veliki dvorani je ob zvokih neumornega celjskega god-benega društva rajalo staro in mlado do ranega Jutra, v stranskih prostorih so pa potekale ob izborni postrežbi narodnih dam v šotorih tudi za ostalo občinstvo le prehitro prijetne urice. Ob splošni zadovolj-nosti vseh posetnikov želimo, da ie bil zadovoljiv tudi gmotni usneh, ki ie namenjen razvoju obrtnih organizacij in za obrtno šolstvo. Iz Krania r— Solnčno vreme na hribih. Na Sveč» cico so uživali izletniki na bližnjih hribih n. pr. na Sv. Joštu ves >1лп prekrasno s-ilnč no vreme Po vsej spodnji gorenjski rav» nini do Ljubljane pa je ležalo pravo me» gleno morje Na takih dne* ih ic navadno ftbruar zelo bogat. r— Ponovitev «Revizorjaд> V soboto 5. t. m. ob 20.30 in v nedeljo ob 16. uri bodo tukajšnji gimnazijci ponovili Gog"ljevo komedijo «Revizor». Cisti dobiček na« met jen Dnaški kuhinji. r— V predpustni sezoni Na Svečnico se je vršil v tukajšnjem Narodnem domu ve« lik gasilski ples, ki je izpadel nad vse pri» čakovanje odlično Posetnikov je bilo sko» raj okrog 1000 V le^em številu se je ude» ležila plesa tudi bližnja okolica. Preskrb» Ijeno je bilo v vsakem oziru dobro. Pri» reditev je zopet pokazala, kako velike sim« patije uživa tukajšnje gasilsko društvo. Iz Trbovelj t— Širjenje nalezljivih bolezni. V Tr» bovljah se ie pričel med delavstvom širiti tifus. Ob tej priliki je podal občinski zdravnik obširno poročilo, iz katerega po» snemamo: «Zdravstvene razmere na Do» temi v barakah št U, 112. 113. 114 in 115, ki so last Dukiča, so skrajno slabe. Pred» vsem so prenapolnjene; na vsako posteljo pridejo po dve in celo tri osebe. Strehe raz trgane, okna razbita, podi nagniti in polni špranj. Da je pri tem zadostno snažen je nemogoče, ie razumljivo in to tembolj, ker je za čiščenje 6 velikih sob za 180 ljudi določena le ena ženska. Stranišča, poseb» n< pri baraki 114, so skramo zanemarjena. Tudi okolica barak j? nesnažna. V svrho omejitve infekcijskih bolezni nai župan» stvo ukrene: stranišča se imajo držati v t.ajvečji snagi in jih dnevno polivati z ap» r.eno vodo v rarmeriu 1 : 10, pisovarji pa surovo karb„kyvo kislino ali sanitolom V predprostoru sob »e na vidnem priprav» r.em mestu po-taviri posode z 1 idst. Iizo» Ir"p raztopine z napir-orn «Za mivanje rok». Naloga hišnikov in snažilk je. da lju» Vremensko poročilo Meteorološki zavod » Ljubljani. februarja 1927 Višina barometra 308 8 m Kraj Cas Barom j Temper. vi I" Smer vetrvi ir brzini netri1 Ohlačno1 0—10 ' kovanja f 68 1 3- 9 NE 1.5 10 Luib jana . . 1 i i 9 1 92 • NE 3 tU dvorec I 14. 7 1 1 - 1 4 Sj SSW 2 10 l H <75 7 o-> 90 M NE 0 5 5 Maribor ... 4 7 ->7 1 1 0 b.S NW 9 10 Zagreb . . . i 766-8 0-0 62 N\V 7 10 ci ogiad ... H n8-5 1 0 08 P 3 3 Saiaievo . . . 7 2 3 -70 76 E 5 8 k >ol|r . . . / 7 t-U 0 71 Г'1'ГМ 0 Duoro>'nik . . S9-3 50 38 E 0.5 3 S.ilt .... 6<-7 40 ib NE 5 1 Praha .... H8 6 tO - W 3 5 Vrsta padavine ob opazovanj» >necie morje гшегоо v mm do 7 an 02 04 10 Srlnce vzhaja ob 7.18, zahaja ob 17.10; lut.a vzhaja ob 8.42, zahaja ob 18.13. Naiviš.a »emperatura dane» » Liuhliani 1.9 C. najnižja — 5.2 C. Povprečn* harnmetet )■ danes » Liubliani nižji za 4.9 mm kot včeraj. Dnnaj*ka vremenska napoved za petek: Večinoma jasno, v alpskih deželah ponoči slana. Tržaška vremenska napoved za petek: Lahni vzhodni vetrovi z vzhoda, severo - vz'ioda, nebo večinoma oblačno, nekaj dežja; temperatura od 2 do 6 stopinj; morje nekoliko razburkano. di navajo k taktičnemu umivanju rok, ved» ro pred jedjo in nQ opravljanju telesnih potreb. Gledati je na ■ sak način, da ba» rake niso prenapolnjene in da ima vsak del-vec sv->jo lastno posteljo. Da se more» jo sobe temelj' j snažiti. je potrebno, da se nastavi za vsako barako, t j. za i sobe, p ena sntžilka». Občina je takoj po pre» jemu tega poročila odredila vse potrebno v smislu danih navodil io obenem stopila v stik z okrajnim glavarstvom, ki bo kot nadzorstvena oblast poskrbelo, da se bodo sanitarne odredbe, o katerih nočejo na Do* berni veliko slišati, bolj striktno izvrše» vale. t— Smrtna kosa. Urorli so: Wiktor Birtič mesar, 31 let. Sv. Lenart 48; Dušan Strmo» le. sin služkinje, 1 mesec. Loke 198; Franc Tovornik, sin rudarja, 4 leta. Loke 410; Frančiška Bevc, hči rudarja, 3 dni, Loke 369. t— Kino predstava za Rdeči križ. Kino na Vodah je priredil v prid Rdečega kri» ža kino predstavo, kar je posnemanja vredno. HENNY PORTEN Plamen ^ ležeTORTEN Sport Naši smučarji ▼ Cortini d* Ampezzo Kakor znano, se udeležuje naša smučar» ska reprezentanca velikih mednarodnih smuških tekmovanj, ki se vrše te dni v Cortini d' Ampezzo Naša delegacija, se» stoječa iz delegatov JZSS gg dr. Hadžija, dr. Žižka, Gnidovea n Tavčarja in tekmo» valcev inž. Joško Janša, dr. Stanko Kmet, Hinko Šircelj, Janko Janša in Peter Klofu» tar je odpotovala iz Ljubljane v pondeljek zvečer ter je dospela v Cortino d' Ampez» zo v torek popoldne. Zagrebški smučar Dušan Zinaja, ki je bil tudi določen za tekmovalca, se je peljal skozi Ljubljano šele v sredo. Včeraj v četrtek se je vršila smuška vztrainostna tekma na 50 km. Od naših sc startali vsi razven Petra Klofutarja in D Zinaje. Vsega skupaj je startalo 37 koti kurentov Joško Janša je dobil startno šte« vilko, 5, Hinko Šircelj 11, dr. Stane Kmet 14 in Janko Janša 23. Vreme je izborno, ravnotako organizacija tekme. Po prvih vesteh, ki smo jih dobili iz Gortine d' Am» pezzo, imajo najboljše šanse Švedi, Italija« ni in Čehoslovaki. Rezultate včerajšnje tekme glej 1. stran. Smuške tekme v skokih se vrše v nede» Ijo dne 6. t. m. v Mojstrani ter bodo nu» dile vsem udeležencem prav izreden uži» tik. Skakalne smuške tekme se smatrajo v vseh državah vedno kot višek sezone, pač vsled tega, ker zahtevajo te tekme od tekmovalcev največ poguma, drznosti in tudi obvladanja tehnike, glfdalca pa za» drvijo skoki vsled njih veličastnosti. Ska» kalnica v Mojstrani je povsem moderna in odgovarja mednarodnim predpisom, dopu» šča pa za letos skoke, ki odgovarjajo stop» p i skakalnega smuškega športa pri nas. Tekma prične takoj po prihodu jutranjega vlaka. Dovoliena ho bržčas polovična vo» žnja ter bodo mogli dobiti udeleženci po» trebna potrdila v hotelu Triglav v Moj» strani. Prenočišč ie zadostno na razpolago. V soboto, dan preje se vrši tekma na 18 km, ki se bo računala skupno s skakslno tekmo kot konkurenca za prvenstvo Slo« venije. Ta tekma prične ob 15. uri. Brandstadter ni več trener Grad jan* skega Dosedanji trener Gradjanskega, znani dunajski nogometaš Brandstadter je po samo dvomesečnem delovanju pri Grad janskem zapustil Zagreb. Kakor se dozna» va, je Brandstadter prišel v konflikt s funkcijonarjem kluba, nakar mu je bilo ta» koj odpovedano. Olimpijada leta 1936. v Berlinu. Cen» tralni odbor za telesno vzgojo v Nemčiji je izročil olimpijskemu komiteju spomeni» co, v kateri predlaga, da bi se olimpijske igre leta 1936. vršile v Berlinu. Olimpijske igre bi se morale že leta 1916 vršiti v nem» ški prestol ici, kar pa je preprečila vojna. Ni izključeno, da bo sprejet nemški pred» log lil. redni občni zbor Saveza Motoklu* bova kraljevine SHS III. redni občni zbor Saveza Motoklubova se vrši v nedeljo dne 27 febr. 1927 ob 10. dopoldne v prosto» rih Avtomobilskega kluba Kraljevine SHS, Sekcije Ljubi lana. Kongresni trg l/I. (Ka» zrna). Glasom § 11. H. točke f.) je treba predloge za občni zbor predložiti pismeno najmanj 14 dni poprej do zadnji čas 13. februarja t I. Savezu Motoklubova v Ljub» Ijani Nominirane delegate je glasom iste» ga § naznaniti do 20. februarja t. I., nakar razpošlje Savez tozadevne izkaznice. SK Jadran. Seja upr. odbora danes ob 20 uri pri Vlraku. Ob 17.30 prosim gg. Hu» dalesa, Kotarja, Komana, Markiča, Brasa, da se zglasijo radi gotovih informacij isto» tam. — Tajnik. Drsalne tekme v nedeljo dne 6. II. Za nedeljo 6. Ii. raznisane drsalne tekme, in sicer 5. tekma za prehodni pokal dr. Fuch» sa. dalje eeniorska tekma za dame ter ju» nioreka tekma za gospode, se radi tehnič» nih ovir odgode na poznejši termin. Mesto teh tekem se vrše ob 8. dopoldne ženske in moške mladinske tekme. Termin za od» godene tekme se objavi pravočasno. Športno drsališče SK Ilirija V sluča» ju ugodnega vremena bo drsališče danes otvorjeno ves dan. Vsi drsalei se ponovno r.rprošajo, da se strogo drže odredb upra» ve, objavljenih v športni rubriki «Jutra». V nedeljo dopoldne ostane malo drsališče rezervirano za mladinske tekme, in sicer c.d 8. do 10. ure Veliko drsališče pa bo ne razpolago za občinstvo V večernih urah se vrši ob ugodnem vremenu težko priča» kovana maskerada, pri kateri sodeluje že« lezničarska /godba. SK Ilirija (Ženska sekcija) Jutri tre« ning I. skupine v telovadnici. Polnoštevil» aa udeležba dolžnost. Istočasno sprejema» nje novih članic. — Načelnik. SK Ilirija (Nogometna sekcija). Nogo» metaši ee opozariaio na obiave sekcijskega r.ačelstva v članski kn'iei v kavarni «Ev» repa» f>nnes trening ob ls 30 za II. skupi» no. ob 20. za I. skupino. Trening v klubo» vtm lokalu (Evropa). Točno in polnoštevil» Dol — Načelnik. Gospodarstvo Zakaj je Lânderbanka odgovorna vlagateljem Slavenske banke za njihove vloge (Dopis ii pravniških krogov.) Glede pravne odgovornosti Lânderbanke za iigube Slavonske banke smo dobili iz pravniških krogov sledeči dopis: I* Najprej je treba ugotoviti, da je dunajska Lânderbanka aaieloma odgovorna za izgube Slavenske banke, odroma za katere njene !eo 241., Ц. odstavek trgov. zakona določa, da jamčijo {lani predstojništva delniške družbe, ki prekoračijo meje danega jim naloga, ki ravnajo proti določilom trgovskega zakona ali pravil, osebno ia solidarično za na ta način povzročeno Škode. Zlasti je v smislu citiranega zakonskega določila podane to osebne In solidarično jamstvo tedaj, ako iivršijo člani predstojništva delniške družbe »plačila še v časa, т katerem bi jim morale biti še mm, da je petiala delniška družba insolventna. To določilo trgovskega zakona ae je sicer v praksi le redkokdaj uveljavljalo. Presplo-šna stilizaeija tega določila, zlasti pa težkoče, ki so se vedno pojavljale pri dokazovanju škodljivega dejanja in vzročne zveze med dejanjem in povzročeno škodo, so navadno ovirale uveljavljanje tega določila. Iz teh razlogov eo n. pr. sklenili v Avstriji, ko 90 se začeli množiti bančni polomi, poseben zakon z dne 29. julija 1924. št. 284 o civilnopravnem jamstvu predstojništva banè-nili delniških družb, v katerem so se elu-čaji jamstva in krog za škodo odgovornih oseb natančneje določili. Pri nas takega ali sličnega zakona še nimamo. V enem oziru pa 90 določila tega avstrijskega zakona tudi za predmetno vprašanje važna. V § 2., II. odstavek tega zakona je namreč članom prodstojništva banke zabranjeno, da so brez izrecnega dovoljenja svojega zavoia člani upravnega sveta kitke druge banke, smejo pa to biti po naročili! ali v zastopstvu lastne dražbe in je potem zavod sam odgovoren za škodo v sluča ju konkurza. Dunajske člane Slavenske banke je delegirala Lânderbanka, torej je ona odgovorna za škodo. oziroma izgube. Zdi se mi namreč važno, da ee utemelji odgovornost dunajske Lânderbanke za dejanja dunajskih funkcijonarjev Lânderbanke, ki so bili delegirani v upravni svet Slavenske banke ne samo na pod9tavi naših zakonov, ampak tudi z določili avstrijskega zakona. Za pravilno presoje predmetnega vprašanja prihajajo nadalje v poštev določila v Sloveniji veljavnega kazenskega zakona, ki veljajo istodobno tudi v Avstriji, kjer ima tudi Lânderbanka svoj sedež. Naš kazenski zakon določa, da se imajo določila o bankrotu in navadni kridi (paragrafi 205. a, 485., 486., 488. a in b), ako je dolžnik .družba, zadruga ali društvo, uporabljati proti onim organom podjetja, ki so kaz-niivo dejanje zakrivili in doda v § 2(6. lit. c, odert. 2. ravno v danem slučaju velevažno določilo, da se imajo določila o bankrotu in kridi tedaj, ako zakrivi kazniivo dejanje storilec, ki vodi posle dolžnika samostojno, uporabljati tudi proti istemu. Izrecn« hodi povdarjeno. i'a kazenski zakon ne razločuje, če rodi detičj,:k posle dolžnika upravičeno samostojne ali ne; za odgovornost po kazenskem zakonu zadošča, da jih faktičnn vodi samostojno, tako, da zadene odgevo-nest po kazenskem zakonn tudi onega. ki »i je samostojno vodstvo le nznrpiral a'i pa prišel do samostojnega vodstva le radi tega, ker se dolžnik aii pa organi dolžnika iz katerikoli vzroka niso brigali aii niso mogli brigati za vodstvo dolžnikovih poslov. Opozoriti je še na določila 5§ 1294. in 1295. o. drž. zak. in na določila civilnopravd-nega reda, glasor.' katerih zamore vsakdo, kaieremu je bila vsled kaznjivega dejanja drugega povzročena kaka škoda, zahtevati povračilo iste s civilno tožbo, in mu ni treba čakati na kazensko obsodbo krivca. Dokazati mora pač pred civilnim sodnikom, da so toženec, oziroma njegovi organi zakrivili kako kaznjivo dejanje, dokazati mora vzročno zvezo med kaznjivim dejanjem in iztože-vano škodo. II. Ako uveljavljamo zgoraj omenjena določila naših in avstrijskih civilnih in kazenskih zakonov, moramo priti do zaključka, da morejo vsaj nekatere kategorije upnikov upravičeno zahtevati odškodnino neposredno od Lânderbanke, kajti slednja je vsaj od leta 1924. naprej po svojih upravnih svetnikih. ki so bili istočasno upravni svetn'ki Slavenske banke in po svojih uradnikih, ki jih je iz Dunaja poslala v Zagreb in začasno tudi v Liubliano, popolnoma samostojno vodila posle Slavenske banke. Ko je "postala Slavenska banka začetkom 1926 tnsolventna. bi morala Lânderbanka ustaviti plačila in prijaviti konkurz Slavenske banke. _ Ker tega ni storila, ie dunajska Lânderbanka v smislu zgoraj citiranih določil trg. zak. in kaz. zak. v zvezi z določili §3 1294. In 1295. obč. drž. zak. odsevoma za vso škodo, ki bi vsled tega zadela npnike Slavonske banke. S tem, da se ugotovi odgovornost Lânderbanke, pa še ni ugotovljena visokost škode, ki jo mora povrniti posameznem« upniku Slavenske banke. Enostavno se da visokost odškodnine ugo-tovfti pri vseh onfh upnikih, ki eo šele leta 1926. vložili nove vlosre. Ti so upravičeni, da zahtevajo »voie vlo, 1 vagon 410; baška, <5з, 2 vagona 370; baška, <6», 1 vagon 305. Tendenca nespremenjena. Dunajska bona ia kmetijske produkte (2. t. m.) Nivo cen na severnoameriških ter-minskih borzah in na kontinentalnih tržiščih se je znižal. Na dunajskem tržišču je bilo ob izredni rezerviranoeti slabo razpoloženje. Pšenica kljub cenejšim ponudbam ni našla kupcev. Tudi rž je postala mirnejša. Kupčija v pivovarskem ječmenu mrtva. Kon-sum za oves je sicer reeerviran, vendar so todi ponudbe nezadostne. Turščica tendira mirnejše. Tudi povpraševanje po moki se je zmanjšalo. Uradno notirajo vključno blagov-noprometni davek brez carine za 100 kg v šilingih: pšenica: domača 40.75—41.25 madžarska Tisa (79 — 80 kg) 4A.50 - 47 50; rž: marchfeldska 36.25 — 36 50, peštanska 86.76 — 87; ječmen: domači pivovarski I. 38 — 41, slovaški 38 — 41.50; turščica: 25 r- 26; oves: domači 27.225 -27.50; moka «0> (cene na debelo) : domača 72.50 do 75.50. madžarska 69 — 74, jugoslovenska 67 - 69. = Oslabljenje ren na žitnem trgu. Spričo velikih prodaj žita iz Argentini je in Avstralije so cene na večjih žitnih borzah iopet popustile. Razpoloženje za nakupovanje v Evropi, zlasti v Angliji, je padlo, tako da je povsod tendenca oslabela. K slabši tendenci je pripomogla tudi uradna cenitev žetve v Kanadi. Po tej cenitvi je minula žetev dala v buahelih sicer manj pridelka, vendar povprečna teža skoro popolnoma dosega rezultat predhodnega leta. = Vidiranje izvornih spričetal za Češko slovaške ukinjeno. Ministrstvo zunanjih del je obvestilo Zbornico za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, da je prejelo od našega poslaništva v Pragi poročilo, da je češkoslovaška vlada ukinila vidiranje spriče val o izvoru. = Dviganje ren srebru. Dočim je bila tendenca na tržišču srebra izza konca minulega poletja izredno slaba, se sedaj že nekaj tednov opaža znatna čvrstoča. To se nanaša v glavnem na vojne razmere na Kitajskem. Kitajska nastopa v Londonu kot znatna naku-povalka srebra, dočim ie lani srebro prodajala. V zadnjem času je nakupovala srebro tudi vlada Zedinjenih držav. Srebro je no tiralo v Londonu 31. decembra 1926 24 in eno osminko, 20. januarja L 1. 26« in 27- januarja t I. 27. Borze 3. februarja. LJUBLJANA. (Prve številke povpraševanja, druge ponudbe in v oklepajih kupčij-ski zaključki.) Vrednote: investicijsko 82.50—83.50, Vojna škoda 334—0, zastavni in komunalne Kranjske 20—22, Celjska posojilni«! 195 — 197, Ljubljanska kreditna 150 do 150 (150), Merkantilna 98 — 100, Praštediona 940 — 0, Kreditni zavod 170 — 180, Strojne 80-0, Trbovlje 380 - 0, Vevče 120 — 0, Stavbna 55 — 65, šešir 104 —0. — Blago: Zaključena 2 vagona lesa. Tendenca za buko-vino čvrsta in za deželne pridelke nespremenjeno čvrsta. ZAGREB. Na tržišču zasebnih vrednot se že dalje časa mnogo iščejo Vevče, v katerih je veliko pomanjkanje blaga. Tečaj lej vrednoti je polagoma rasel in je bil danes zaključek po 150.~Vojna škoda nespremenjeno čvrsta. Promptna se je trgovala po 334, za ulti-mo t. m. pa po 336.5 — 337. — Položaj na deviznem tržišču nespremenjen. Skupni devizni promet 5.5 milijona dinajev. Notirale so devize: Dunaj izplačilo 801 — 804. Berlin izplačilo 1348.5 — 1351.5, Budimpešta 995.5 — 998.5, Italija izplačilo 243.44 -245.14. London izplačilo 275.95 — 27675. New York ček 56.74 — 56.91, Pariz izplačilo 224.5 - 0. Praira izplačilo 168.25 — 169.05. Švica izplačilo 1094 — 1097; valute: dolar 56.05 do 56.25, lire 240.5 — 2425; efekti: bančni: Eskomptna 105 — 106, Polk» 16 — 17, Kreditna Zagreb 106 — 110, Hipo «4 - 64.5. Jugo 102 _ 103. Praštediona 935 — 940. Ljubljanska kreditna 149 — 150. Narodna 4500 — 4800; induslriiski : Dubrovačka 395 do 402. Gutmann 275 — 290. Isis 51 — 52. Slavonija 35.5 — 37. Trbovlje 385 - 30(>. Vevče 146 — 160; državni- investicijsko do 84. agrarne 51 — 0. Vojna škoda, prometna 335.5 — 337. kasa 335 5 — 337. za februar 336.5 - 338. man- 337 - 0, april 341 - 31" BEOGRAD. Devize: Amsterdam 2275 do 2284. Dunaj 800.2 — 8ПП.2, Berlin 1348 do 1351.5, Budimpešta 996 5 - 9995. Italija 243.15 — 246 15. London 275 85 - 276.65. New York 56.74 -56.94. Pariz 22868 -225 08. Praga 1158.25 — 169.05, Švica 1094 1097 CURIH. Beograd 9135. Berlin 123.20 Nov York 519.75. London 2(5.21 in sedem osmink. Pariz 20.405. Milan 22.20. Praca 15.40. Bu dimpešta 90.8625, Bukarešta 2.825. Sofija 3 75 Dunaj 73.2875. TRST. Devize: Beograd 40 75 41.50-Dunaj 325 — 335, Praga 69 — 69 50. Pariz 91.75 - 92.50. London 113 — 113.50. New-York 23.25 — 23.40. Curih 445 — 455. Budimpešta 404 - 412. Bukarešta 11.75-12.50. DUNAJ Devize: Beograd 12.45 12.49. Berlin 167.87 — 168.37. Budim-iešta 123.90 do 124.90, Bukarešta 3.9030 — 39250. London 34.3ЛУ) 34.4C50. Milan 30.30 - 3'i 40. New York 708.35 — 710.85, Pariz 27.88 _ 27.0S. Praga 20.9775 — 21.0575. Sofija 5.1050 do 5.1450. Varšava 79.18 - 79.68. Curih 136.29 do 136.79: valute: dolarji 706 -710. Deviz» Beograd na ustalih borzah: v Pragi 59.18, v Berlinu 7.407, v Londonu (popoldne) 276. v New Yorku (2. 1. m. po borzi) 1.7675. NCCAVIÇE z zn amko in žiaotn „KIJ tir naj bolise ,nafirp ežnejse. *atp ppjcencjšfc življenja in-sveta Naraščanje sladkorne bolezni V berlinskem društvu za notranjo medicino je te dni govoril proi. dr. Ull-mann o silnem širjenju sladkorne bolezni v Evropi in v ameriških Zedinje-nili državah. Statistike kažejo, da zavzema sladkorna bolezen zlasti po vojni čimdalje večji obseg. Paralelno s krčenjem drugih bolezni in s padanjem umrljivosti se množijo slučaji sladkorne bolezni in se veča umrljivost na njenih posledicah. Diagram, ki nam prikazuje razvoj sladkorne bolezni v zadnjih 15 letih, je zelo poučen. Med vojno je umrljivost radi te bolezni rapidno padala, in sicer od leta 1914. do 1920. od 23 odst na 11 odstotkov. Kaj je vzrok temu padanju in kaj daje povod naraščanju po vojni? Ullmann sodi, da ie bilo padanje sladkorne bolezni med vojno posledica slabega in pičlega prehranjevanja. Ljudje niso imeli dovolj živeža, da bi lahko živeli razsipno, ter so se postopama degenerirali. Zato je število sladkornih bolnikov padlo za celo polovico, ko pa so prišle ugodnejše razmere, je začelo zopet naraščati in se ie danes dvignilo do opasne višine. Zdravnik pripominja tudi, da je odstotek sladkorno obolelih žensk mnogo večji od procentov moških pacijentov. Po njegovem naziranju so temu krivi ženski poklici. Dalje je zanimiva ugotovitev, da se loteva sladkorna bolezen v pretežni večini dobro situiranih slojev. Bolezen se zlasti pojavlja, odkar so živila prosta in dostopna v neomejenem obsegu. Nervozni vplivi igrajo pri nastajanju sladkorne bolezni docela podrejeno ln nebistveno vlogo. Mnogo bolj je treba upoštevati moment dedič-nosti, ki je neprimerno važnejši, kakor se je mislilo do zadnjega časa. Potomci rodbin, kjer je ta ali oni zbolel in umrl na posledicah sladkorne bolezni, se morajo podvreči opazovanju izkušenih zdravnikov. Ti zdravniki bodo ljudem predpisali docela nov način prehranjevanja, ki jih lahko obvaruje pred pretečo nevarnostjo in pogubo. Gripa v Evropi Akutna epidemija gripe je očividno odstranjena, vendar pa javljajo iz posameznih dežel in krajev, da število bolnikov sicer pada, zato se pa bolezen pri drugih zelo komplicira. V češkoslovaški republiki je nevarnost gripe več ali manj ponehala, na Madžarskem bolezen še razsaja in je posebno hudo obiskala vojake, ki so pod orožjem. V Budimpešti je od 22. januarja do konca prošlega meseca umrlo 14 oseb, v vojašnicah pa leži še danes okoli 3000 bolnikov. Zelo cesta je gripa na Danskem, kjer leži nič manj ko 38.000 bolnikov. Samo v Kodanju je bilo prošli teden okoli 7000 novih obolenj, s katerimi so imeli zdravniki mnogo posla. Na Francoskenm je gripa malone docela prenehala, v Italiji se je ponekod pojavila, toda ne tako intenzivno kakor v drugih državah. Iz Anglije so poročila izostala, dozdevno pa je tudi tam bolezen pojenjala. Zato pa pravijo Reu-terjeva poročila iz Londona, da se epidemija širi v Britanski Indiji ter še bolj v japonskih lukah. Umrljivost je tudi na Japonskem zelo znatna in opasnost epidemije v tej deželi še nikakor ni odstranjena. Velike soplave v Ameriki V ameriški državi Arkasas so povzročile vremenske katastrofe hude poplave. Reka Hite River je izstopila iz svoje struge in preplavila velikansko površino ozemlja, obdelanega z bombažnimi nasadi. Na tisoče ljudi je moralo ponoči v gosti megli naložiti na rame najpotrebnejše in bežati, da si na ta način ohranijo življenje. Voda je naraščala s tako brzino, da je mnogo ljudi Sličica iz kitajske bele armade Zgoraj: telefonisti in fotograf v prednjih vrstah. — Spodaj: prapor v strelskih jarkib na begu utonilo. Dixie je zahtevala več človeških žrtev, 4 otroci, ki se niso mogli pravočasno rešiti, so utonili. V bližini Cotton Plaata je utonila cela družina, ki je štela 6 članov. Veliko škodo je napravila povodenj tudi na živini, katero je v nekaterih okrajih pobrala do zadnje glave. Zadnja poročila pravijo, da narašča Ohio River z velikansko naglico in da je voda spravila že velike pokrajine v neserčo. Tudi država Illinois. Indiana in Missouri so težko prizadete. Cela okrožja so uničena in opustošena, zemlja je poplavljena, nasdi pa so uničeni. Prebivalstvo mesta Harisbourgh ie bilo presenečeno ponoči sredi spanja in se je moralo pomakniti na višine ter mora še sedaj prenočevati pod milim nebom, ker ni druge možnosti, da si ohrani svoje življenje Evgen Cen minister vnan jih zadev kan tonske vlade. Peti evangelij Listi so že poročali o odkritju italijanskega pisatelja Motccia, ki ni posebno znan, zato pa je vsakdo postal tem po-zornejši ua njegovo ime, ko je bilo oznanjeno, da se mu je posrečilo najti 31 pergamentov, na katerih je bilo napisano sveto pismo v prvotnem tekstu. Ta evangelij, napisan v starem grškem jeziku, je baje napisa! Jožef Flavij iz Jeruzalema, in če ta reč drži, bi bilo dokazano, da je Kristus res živel. Motccia pa je napisal tudi roman z naslovom «Nesmrtni», v katerem slika nežne odnošaje med Jezusom in Marijo iz Magfale. Ker se je pisatelj trudil. da bi ta roaiaii izšel istočasno kakor dozdevni prvotni tekst sv. pisma, je stvar postala sumljiva in učenjaki so začeli dvomiti v pristnost starogrškega rokopisa. Slednjič se je pojavil neki mož, ki je odkril trik. Oznanilo o starogrškem besedilu je pač napravilo pisatelju veliko reklamo, toda ker je izostala polemika in diskusija, je Motccijeva stvar propadla. Zanimivo je tudi to, da je skušal Motccia proglasiti praizvor sv. pisma za državuo lastniuo. Bržčas se je hotel s tem okoristiti iti že vnaprej izključiti vsak dvom v verodostojnost materijala. Toda to se mu ni posrečilo in danes stoji mož pred svetom razgaljen kot slepar, ki mu nihče več ne verjame. Pelletier d' Gisy svetovni letalski prvak Mednarodna letalska liga je kakor druga leta tudi letos določila prvaka letalcev za leto 1926. Za ponosni naslov so konkurirali: Francoz Pelletier d'Oi-sy. naizvan Piv o 1 o. Anglež sir Ailan Cobharn, Shirley Short (U. S. A), kape-tan Abé (Japonska), kapetan Médaets (Belgija). Walter Mittelholzer (Švica), Sarmento de Deires (Portugalska), de Bernardo (Italija). Španec Franco in kapetan Botved (Danska). Jury, ki ji je predsedoval Léon Ba-thiat, je soglasno sklenila, da prisodi prvo mesto med letalci Francozu Pelletieru d'Oisy, ki dobi poleg častnega naslova in diplome še 10.U00 frankov nagrade. Pogojen blagoslov za modeme plese Španska duhovščina je proklela moderne plese in je pred kratkim zelo ostro nastopila tudi proti ženski modi kratkih kril. Avstrijski škofje Da so nekoliko bolj moderni ljudje. Dasi tudi njim ni všeč ponorelosl sveta in izprijenost mladine, so vendar le toliko ši-rokogrudni. da ne zavračajo modernih plesov brez primene tolerance. Še več, oni gredo dalje in jim zabranjujejo ple- # P amen laže % \ % sanje modernih plesov samo ob spremstvu razdražljive godbe jazz-banda. Fox-trottu, shimmyju in tangu se nič ne upirajo in tudi s charlestononi in black bottomom so docela sporazumni. Seveda je ta toleranca vezana na gotove pogoje in ti so: pri modernih ple- sih ne sme svirati jazz-band, ki drai erotična čustva v človeku. Med plesom se morajo plesalci ogibati tistih kočljivih položajev, ki spominjajo na nedovoljene dotike, obleke ženskih plesalk morajo biti dovolj doige in dekolté mora biti dostojen. Dijaško življenje Deutsche Studentenschaft I. Zgodovina. Dasi je bila želja po združitvi nemškega dijaštva že od časa' osvobodilnih vojn velika, je bila vendar potrebna katastrofa, kakor jo je prinesla svetovna vojna, da se je ta želja resničUe. To uresničenje je presenetilo tu- voje soïce nemške narodnosti. Dne 17. julija 1919. s.i se zbrali zastopniki 60 nemških visokih šol iz vseli delov nemškega ozemlja v Wiirzburgu na Bavarskem in so kot predstuvitelji 117.275 vpisanih dijakov osnovali : Nemško dijaštvoc (Deutsche Studentenschaft). Ta zveza je obsegala vse poedine dijaške organizacije visokih šol v Nemčiji. Češki, Avstriji in Danzigu. Izredna skupščina spomladi 1920. v Drtrf-denu se .je bavila z vprašanjem dijaškega prava in državnega priznanja, ki je bilo doseženo tudi tekom kasnejše dobe. Sledeče skupščine (Gôttkigen 1920., Erlangen 1921.) .so prinesle spore radi ciljev in članstva. Ena izmed glavnih spornih točk je bilo vprašanje. ali se delovanje D. St. omejuje samo na nista stanovska vprašanja in potrebe posameznih visokih Sol, ali pa, da se razteza delovanje tudi na kulturno misijo med nemškim narodom. Posledica tega spora je bila razcepitev dijaštva po takozvaui zasilni ustavi (Gottingeu 1922.) v dva tabora. Večji del, v katerem je bilo zastopanih največ resno delujočih dijaških skupin, je sklical skupščino v Marburg, ki pa 6e je preselila po prepovedi pruskega notranjega ministra v Wlirzr burg. kjer bavarske oblasti niso delale ni-kakih težav. Uspeh te druge WûrzburSke skupščine je bil ta, da je izdala splošno priznane direktive in zahteve. Na podlagi tega temelja je osnovan statut D. St., ki predvsem zaaigura velenemško enotnost organizacije. Novoizvoljeni predsednik se je preselil v Berlin in je v uadaljnem zbral vse do takrat nevčlanjene skupine vseh nemških visokih šol. Na 5. skupščini v Wiirzburgu 1923. so manifestirali za slogo m delo. Skupščina v lunsbrucku je združila zopet razcepljeno fronto. Svojo preizkušajo je prestala D. St. v dobi inflacije. Tam je pokazala svojo discipliniranost in trdo voljo do dela. Seveda moramo takoj povedati, da stoji D. St. na nacionalnem stališču iu poudarja nemštvo, posebno prebujeuje naroda v nacijonalnem duhu. Vsled tega so nasrtali tudi očitki, da ima D. St. desničarske tendence, česar pa objektivni opazovalec ne more popolnoma priznati. II. Organizacija. >Deutsche StudentenschafU obstoja iz vseh dijaških organizacij in skupin na posameznih nemških visokih šolah nemškega jezikovnega ozemlja. Posamezna dijaštva« i kot celota ene vis. šole) v nemški državi morajo dovoliti članstvo najmanj vsem nemškim državljanom in inozemcem nemške na-i-oJnosti in materinščine. Izvennemška dijaštva urejujejo svojo sestavo samostojno. Iz-vennemško dijaštvo pa je priznalo članstvo samo dijakom nemškega pokolenja in materinega jezika, češ da obstoja sicer nevarnost od tujenja na avstrijskih vseučiliščih in nemških. visokih šolah "ria Češkem radi velikega števila nenemških dijakov. V D. St. je danes zastopanih 82 dijaštev ia obsega prilično 100.000 dijakov. Za skupen posvet in v olajšanje skupnega dela so posamezna dijaštva deljena po geografskih vidikih ua 10 okrožij, ki se mršili v sledečem redu: 1. Stara Pruska. 2. Sever. 3. Sredina. 4. Sredina-vzhod. 5. Zapad. 6. Jugozapad. 7. fia va rt ka. 8. Avstrija. 9. Sudetske dežele. 10. Brauiborska. Na čelu takega okrožja stoji predstojnik, ki ga izvoli vsakoletno dijaška skupščina dotičnega okrožja. Predsedniku podrejeni bo uradi, ki so odvisni снЈ velikosti iu delokroga okrožja. Večinoma ima vsako okrožje uaj-mauj okrožni urad za telesne vežbe. Ekseku-tiva leži v rokah skupščine D. St. Stalni odbor tvori: 10 okrožnih predstojnikov, 8 na skupščini izvoljeni starešine iu 1 zastopnik posameznih strokovnih skupin. Predsednik D. St. kakor tudi omenjeni odbor se Izvoli za dobo 1 leta. Predsednik in njegova dva namestnika, ki jih voli neposredno skupščina. načelujejo osrednjemu uradu D. St. v Charlottenburgu, kateremu so dodeljeni arhiv. blagajna in evidenčni urad. Kot posebni urad fungira urad za inozemstvo, ki vodi posle z inozemskimi dijaštvi in zastopa D. št. na mednarodnih dijaških skupščinah. Nadalje so prideljeni predsedniku še urad za telesne vežbe, urad za politično vzgojo i o vrhovno častno sodišče, ta" obstoja iz 11 članov Od okrožij sta za naše razmere najbo važni 8 in 9.. ki obsegati Avstrijo in Češko, in sber: G raz. univ. G raz teh. Innsbruck univ. Leobcn mont. Wien univ. Wien teh. Wieu \ eter. Wien kult.-teh. Wien. svet. gospod. Brno teh. Praga univ. Praga teh. Pïzibram mont. Posamezna dijaštva visokih šol se zope1 ločijo po strokovnih skupinah, ki so zastopane po svojem zastopniku ил glavni skupščini. Sedaj obstojajo v D. St. sledeče strokovne skupine: 1. zveza teh. vis. šol m mont, akademij, 2. poljeprivredna skupina, 3. matem.-priro-doslovna skupina. 4. evang.-teoioška, 5. katoliška. 6. filološka, 7. medicinska, 8. veterinarska, 9. gozdarska. 10. kemijska, 11. pravna, 12. gospodarsko-državna, 13. zobozdravnika. 14 farmace\tska skupina. Naloga teli strokovnih skupin je zastopanje stanovskih interesov in potreb. Predse 1-oilii posameznih skupin določijo lia skupni;, sestankih od časa do časa potrebne smernice. Za izvršitev sklepov morajo imeti privoljenje predsednika oziroma glavnega odbora D. St. Santo Levičnik. „Oblaki na horicontu" Tako je naslovljen uvodnik najnovejše (t>.) številke »Jugoslovanskega Pokretac. Uvodničar 8e bavi o skoro vsakodnevnih novih pogodbah farizejske maskirane Italije z našimi sosedi, ki neprestano vznemirjajo našo ja\-nost, in pravi: Toda mi omladina se vprašujemo, je li kriva temu Italija ali smo krivi sami, oziroma kdo je kriv v večji meri? Naša zunanja politika je bila zadnja leta lahkomiselna in i kockarski neobazrivat. Prijateljstvo napram Italiji ni ničesar drugega snego niz ustupaka od Reke, Istre i Gorice do Nettunskih konvencija! I ko zala dokle bi Italija zašla tim svojim prijateljstvom, da celokupna naša javnost nI je digla svoj glas protiv tih famoznih konvencija.« Tako je! Jugoslovanski narod je z energičnim^ uporon: proti konvencijam pokazal, da ne misli is:o kot zunanji minister. In končno je le zmagalo prepričanje naroda in našega študent-stva kljub temu, da eo nam hoteli dati n ministrstev zunanjih in notranjih poslov ua usta nagobčnike, vkljub temu, da nas je naju policija gonila po ulicah vseučiliških mett in nas pretepala kakor brez uma v večjo slavo in čast kobaridske zmagovalke lu « najhujše oaramočenje demokratičnega jugo-elovenskega naroda! Ko so v Italiji spozual:. da uslužni značaj naše zunanje politike ui-ша nobene zveze z narodom, ki je vedno branil poslednjo svojo grudo in ki ceni svoje dostojanstvo nad vse, tedaj je Italija nlu-rila drugim pravcem.. ki vodi še bolj v kou-flikt z jugoslovenskim narodom. Toda >neki ne mišje čičerooi, da če na nasoj grauic: naiči na otvorene kapi je !< — V drugem dela piše članka r o novih potih naše zunanja politike, ki jih je treba ubrati. V omladinskjr vrstah je bila vedno simpatična parola vse-slovansk solidarnosti Ta solidarnost naj manifestira sedaj tudi -lužotur zunanji politiki naše države. Na proti si wanskem terenu sta se našla odkrito dva naša za-ven mka iz svetovne vojne: Anglija in Italija. Francija nima več tistega zaupanja v uaa kakor nekoč. Grška iu Rumunija pa sta tu.!, dovolj pokazali, kako čvrsta so naša prijateljstva ... Da pa je bila na mirovni konferenci zastopana velika slovanska Rusija, bi zemljepisna karta Jugoslavije bila drugačna. Naša zveza in prijateljstvo s Češkoslovaška je že pokazala sadove slovanske solidarnost v Srednji Evropi. K temu bloku bi se mog!« z malo napora pridružiti nedvomno še Poljska in Bolgarska. Današnja kakor tudi jutrišnja Rusija se lahko resno jemlje v pošle, za slovansko zvezo, ki bi spopoinjena z Rusijo mogla pripraviti Anglijo do tega, da res no vodi račun o Slovanih. Slovanstvo, svež-mlada rasa naj ima glavno besedo v evropski politiki, v katero mora vnesti nov duh slovanski, duh spoštovanja tujih pravic, duh iskrenosti in dobrotnosti! Slovanstvo uaj s svojo eilo stvori boljše osnove za' naprede': človeštva in za mir, ki ga ogrožajo stari narodi s svojimi starimi računi in zahtevami A. P. Cehov. Znanec Lepa Vanda, ali kakor je stalo v njenem potnem listu, častna meščanka Na-stazja Kanavkina, se je prišedša iz bolnice, mahoma našla v takem položaju, kakor še nikdar poprej. Bila je brez strehe in brez kopejke denarja. Kaj ji je bilo storiti? Najprvo je krenila v zastavljalnico in je zastavila prstan z draguljem, edino svojo dragocenost. Za prstan so ji dali rubelj, toda kaj pa dobiš za en rubelj? Za ta denar ne kupiš niti moderne, kratke jopice, niti visokega klobuka, niti šol-ničkov bronaste barve, a brez teh stvari se .ie počutila kakor nago. Zdelo se ji je, da jo ne samo ljudje, ampak celo konji in psi postrani gledajo ter se ro-gajo njenemu preprostemu oblačilu. Po glavi ji je rojila samo obleka, toda vprašanje. kaj bo jedla in kje bo prenočevala, je nI vznemirjalo, -Da bi naletela vsaj na kakega znanca .. si je mislila. Izposodila H si denarja ... Niti eden mi ne bi odrekel zakaj ...« Toda srečala ni nobenega znanca. Seveda, v Renesansi jih zvečer ni težko najti, ali nje ne spuste v Renesanco v tej navadni obleki in brez klobuka. Kaj naj stori? Po dolgem premišljevanju, ko iu bila že naveličana vsega. hoje. posedanju in ugibanja, se je Vanda odločila za poslednje sredstvo. Za to, da stopi h kakemu znancu kar na dora in sa do-prosi denarja na pôsodo. »Pa h komu naj grem?« je premišljevala. »K Milošu ne smem — je družinski oče... Oni rdečelasi starec, ta bo zdaj v službi...« Vanda se je domislila zobotehnika Finklja, krščenega Žida. ki ji je pred tremi meseci podari! zapestnico in kateremu je nekoč pri večerji v nemškem klubu zlila na glavo cel vrček piva. To. da se je zdaj spomnila tega Finklja. io je zelo veselilo. »On mi prav gotovo dâ, samo če ga najdem doma.. л je premišljevala spotoma. »če mi pa le ne bi dal. mu kar vse svetiljke pobijem.« Ko je prišla do zobotehnikovih vrat, je imela svoj načrt že gotov in sicer, da zbeži glasno se smejoč po stopnicah na vrh, nato pa skoči kar v kabinet k zo-botehnrku in ga poprosi za 25 rubljev... Ali ko je hotela že pozvoniti, se ii je ta načrt kar nekako sam izmuznil iz glave. Vanda se je mahoma začela bati in vznemirjati, kar se ji ni doslej Še nikoli pripetilo. Smela in predrzna je bila ona samo v pijanih druščinah, zdaj pa, v tej preprosti obleki in v vlogi čisto navadne prosjakinje, ki morda niti sprejeta ne bo. zdaj se je čutila plaho in ponižno. Postalo jo je sram in strah. »Morebiti me je pa že pozabil...« je mislila in se ni mogla odločiti, ali bi pozvonila ali ne bi. »Pa kako naj grem k njemu v taki obleki? Kakor kaka be-račica ali preprosta meščanka ...« Neodločno je pozvonila. Za durmi so se začttli koraki; bii je vratar. •Ali ie doktor donia? ie vprašala. V tem trenutku bi ji bilo ljubše, če bi bi! vratar odgovoril »ne«, toda ta io ie namestu odgovora spremil v predsobje Ln ji ie pomagal odložiti plašč. Stopnjišče se ji je zdelo razkošno iti bogato, toda izmed vsega razkošja je najbolj zbujalo njeno pozornost veliko zrcalo, v katerem je ugledala sebe, revo, brez visokega klobuka, brez moderne jopice in brez šolničkov bronaste barve. In Vandi se je zdelo čudno, da se je v njej zbudil čut sramovanja baš sedaj, ko je bila napravljena v to siromašno obleko in podobna kaki šivilji ali perici. V njej že ni bilo več njti drznosti niti smelosti in v duhu se že ni več imenovala Vando. ampak. Nastjo Kanavkiuo, kakor nekdaj... »Izvolite!« je dejala sobarica ter io peljala v kabinet. »Doktor bo takoj... Sedite.« Vanda se je zleknila v naslanjač »Kar naravnost mu porečeui, naj mi da na posodo-: .ie premišljevala. »Bo čisto prav tako, saj je vendar znanec moj. Samo da bi hišna že odšla. Vpričo hišne pa ne morem... Le čemu stoji tu?« Cez kakih pet minut so se odpria vrata in vstopil je Finkel, visok, temnopolt, okroglih lic m izbuljenih oči. Njegov obraz, oči, život, tolsta ledja, — vse ie bilo tako spitano zoperno in grobo. V Renesansi ter v nemškem klubu je bil on običajno zelo dobre volje. Potratil je z ženskami mnogo denarja ter potrpežljivo prenašal vse njihove šale. Na primer, ko mu je Vanda zlila pivo na gla- vo, se je samo nasmehnil ter ji požugal s prstom. Zdaj pa je bil mrk in zaspan; gledal ie zelo važno in hladno kakor kak predstojnik in Žulil nekaj po ustih. Cesa želite?« je vprašal, ne da H pogledal Vando. Vanda se je ozrla ua sobaričin resni obraz, potem na rejeno postavo Fin-kljevo. ki ie msnda ni W1 poznal, in je vsa zardela... »Cesa želite?« je spet vprašal zobo-tehnik. a to pot že nekoliko nejevoljno. »Zo- zobje me bolijo...« ie zašepe-taia Vanda. »Aha... Kateri zobje? Kje?« Vanda se je spomnila, da ima votel zob. Spodaj na desni...« je dejala. »Hm... Odprite usta.« Finkel je namršil obrvi, pridržal sapo in jel pregledovati bolni zob. »Boli?« je vprašal, drezaie v zob z nekim železom. »Boli... ' se je zlagala Vanda. »Ali naj ga spomnim?« je pomislila, »potem me gotovo spozna... Pa ... hišna! Čemu neki sloni tu?« Finkel je mahoma zapihal kakor lokomotiva. njej naravnost v usta, in dejal: »Jaz ne svetovati vam, ga plumbirati pustiti... Iz tem zobom ne bo nič...« Ko je še nekajkrat pobezal v zot» in pomazal Vandine ustnice in dlesni s svojimi od cigaret orumenelimi prsti, je .-pet pridržal sapo in ji je segel v usta z nečim hladnim ... Vanda je mahoma začutila strašno bolečino, zakričala in zagrabila Finkla za roko. •»Nič hudega, nič hudega...« je za-momljal. »Nič se bati. Tudi iz tem zobom ne bo nič. — Pa le hrabro se držite ...« In od cigaret ožgani ter okrvavljen: prsti so wrnesli pred njene oči izdrt zob in hišna je pristopila ln ji je podržala ča-šo k ustom. »Doma izprati usta s hladno vodo.. je rekel Finkel, »da kri se vstavL« Stal je pred njo v pozi človeka, ki čaka, da se končno vendar že spravi odtod m ga pusti v miru... »Zbogom...« je dejala, ko je odhajala. »Hm!... Kdo mi bo pa to delo plačal?« je vprašal Finkel smehljaje se. »Ali, da.. .< se je spomnila Vanda ; zardela je in mu dala rubelj, ki ga ie bila dobila za prstan z draguljem. Ko je stopila na ulico, jo je bilo še bolj sram ko prej; zdaj se že ni več sramovala svojega siromaštva. Niti tega zdaj ni opazila, da nima visokega klobuka in moderne jopice. Šla je po ulici, pljuvala kri in vsak rdečkasti pljunek ji je pričal o njenem nespodobnem in težkem življenju ter o žalitvah, ki jih je že prebila ln ki jih bo Še prebila jutri, ves teden, vse leto — vse svoje življenje, prav do smrti... »O kako je to strašno!« je šepetala. -»Kako grozno je to, moj Bog!« Toda drugi dan je bila že v Renesanii in je plesala. Imela je nov. velikanski, zelo lep klobuk, novo moderno jopico ter šolničke bronaste barve. Z večerjo jo je pa pogostil mlad trgovec, kj Je bU prišel iz KizanL Naši onstran granic Kdo je goriški škof? František Borgia Sedej, rodom Čerkljan, kremeni t značaj, včasih malo čudak in trmast, dragi® »pet občudovanja vreden. Ta, ki so ши fašisti nagajali ob vsaki priliki, mu pomikali palačo z mrtvaškimi lobanjami in posodami za bencin Ta, ki so ga žalili pri slavnostnih pojedinah, da je nastal javen škandal. Ta, ki so napravili proti njemu tako silovito gonjo po časopisih, da so ga hoteli rtopiti v Škafih črnila. Ta mož, ki se je z rso žllavostjo svoje hribovske nature upiral, nroti temu, da gre iz Gorice, in je tudi irspel, dasi je bil še pred nedavnim časom skoraj na tem, da bi izginil iz Gorice in bi sedel na njegovo mesto kak Italijan. Ali res mislite, da je človek, ki sem ga opisal, škof? Ne, vi se motite! Danes je pravi goriški škof novi prefekt, FrančiSek Bor-eia Sedej je njegov vaeal. To je dokazal te jni. Goriški prefekt je zahteval, naj prestavi iiva uaša vrla duhovnika Skof se je vdal in BVTŠii povelje z vso točnostjo. In sicer je prestavljen iz Sv. Lucije ob Soči v Renče g. Josip Abraim, naš znani pisatelj, planinec, zadrngar, osebni prijatelj pokojne-sa dr. Kreka in veliki dobrotnik !iod.«tva. Kaj je zakrivil, da zahtevajo njegovo premestitev? To, da se nikoli ni vdal šika-nam vladajočih in da ni botel izdati svojega ljudstva ter je kazal svojo narodnost brez posutna in sramu. Пгшп župnik, ki ga je zadela premestitev, je g. Leban v Šturijah pri Ajdovščini. Premeščen je v Mavhinje na Krasu. Za tega je prefekt baie celo zahteval preiskavo radi — nemoralnega življenja. Njegovo nemoralno gvtjenje pa bajé obstoji v tem, da so za ivečer vidéli ob enajsti uri v gostilni in da poslušajte! — poučuje slovenski mešani pevski zbor. 1 Zdaj razumemo, da obtožba meri v prvi vrsti "na to, da poučutle slovenski zbor in ne na to, da -poučuje mešani zbor. Ce bi poučeval kak italijanski pevski zbor, bi ne vprašali, če je zbor mešan ali ne in bi smel sedeti do jutra v gostilni. S tem dejanjem ee je goriški prefekt pričel neljubo vmešavati v cerkvene stvari. In kar je še bolj značilno, se ni pričel vmešavati brez uspeha. Goriški Skof ga slepo uboga. Res je, da je ta pristavil v dekretih opombo, da se je premeščen je zgodilo na zahtevo prefekta, ali to ga ne opravičuje. Naše ljudstvo je imelo do danee visoko mnenje o svojem dušnem pastirju, danes ga bo izgubilo, če bo Slo po tej strahopetni, Krietuso-vega namestnika in cerkvenega kneza ne-vrpdni poti naprej. Kadar bo raznarodovalna politika segla ua Goriškem tudi v cerkve, bodo zaigrali zadnje karte. Naše ljudstvo bo zapustilo cerkve m bo raje molilo doma, kadar bo občutilo že- ljo po razgovoru z Bogom. To. naj si zapomnijo prefekti in njih cerkveni vazali. H koncu moramo opomniti, da poznamo tudi pri nas še take škofe, ki so najprvo cerkveni paetirji, potem šele vse drugo. Te tudi spoštujemo. p— Pri Črnem vrhu nad Idrijo so orož» niki aretirali 19Ietnega Stanka Kerna iz Zaloga v Sloveniji, ki je prišel čez mejo brez potrebnih dokumentov. Rekel je, da jc hotel obiskati svojo sestrično, ki je oslužbena pri pošti v Trstu. p— Premeščena je učiteljica Kati Bo» šijančič iz Ajdovščine v Mestre pri Benet» kah. Sedaj ni v. Ajdovščini nobene slcrven» ske učiteljice več. 'i p»— V Brjah pri Rihemberku je umrl Ka» rol Žerjal iz znane rodbine. Pokojnik je bil dober posestnik, poštenjak in blaga duša. p— Tržaška statistika. Dne 31. (iecem« bîa 1926. je štel Trst 251.326 prebivalcev. 4538 več nego prejšnje leto. Pred sto leti ie bik) v Trstu prebivalstva 56.555, leta 1870. 123.671. Lani je umrlo v Trstu 3793 oseb. rojstev je bilo 4129. Za jetiko je umrlo lani v Trstu 669 oseb. p— Kot dober kmetovalec skrvi v gori» ški pokrajini in izven nje g. Ivan Stepančič v Renčali. Vojna ga je hudo udarila, ali s svojo nadarjenostjo in pridnostjo si je kmalu zopet pomagal kvišku. Pred nekaj dnevi je napravila kmetijska nadaljeval» na šola v Biljah poučen izlet na njegovo posestvo. Ogledali so si vinograde, sadno drevje, hleve, svinjake in gospodar Stepan» čič je razlagal in bodril k delu za povzdi» go kmetijstva v deželi. Na njegovem po» eestvu je urejeno vse že odgovarjajoče se» danjemu času. številni posestniki so poslu» šali in gledali ter sklepali, da storijo, kar mogoče, da bo tudi pri njih tako. Razmre v deželi so težke, ali slovenska sposobnost in slovenska ljubezen do rodne grude de» lata včasih čudeže. Vlada bi morala spo» znati pripravljenost našega ljudstva za de» Io in mu iti na roko! k— Kako propada kmetijstvo na Koro» škem. V Žvabeku v pliberški okolici je bilo pred kratkim prodano lepo posestvo, obsegajoče dve kmetiji z obširnim gozdom. Posestnik Kamel je bil zelo priden, umen in varčen gospodar. Po prodaji je rekel ne» kemu svojemu znancu: gospodaril sem de» set let, živel skromno, odhajam brez do» bička, izkušenj pa imam polno. Včasih so odhajali s takih posestev zapravïjivci, se» daj je pustil krasno kmetijo delaven člo* vek. Poznavalci razmer pravijo, da ni bilo v Avstriji nikdar takega siromaštva kakor je sedaj. Kmetje trdijo, da bodo v krat» kem popolnoma obubožali, ako se bodo še dalje višali državni in deželni davki. Dopisi VRHNIKA. V nedeljo, dne 6. t. m. se vrši nadaljevanje predavanja g. dr. Baji-ča: »-Osnove ?CL stoletja« v »Jantarju« toč-do ob 3. popoldne.. Upamo, da. bo to predavanje radi velezanimive vsebine So bolje obiskano ko'r zadnjič. ROHINj. Prometno in olepševalno dru-Stvo priredi v nedello, dne 6. februaria v iiotelu Sv. Janez maskerado. Najlepša maska bo nagrajena. Ker je za popoldansko zabavo sankallšče pri Sv. Janezu ugodno in na ledu keglatije omogočeno, se pričakuje obilne udeležbe. RADOVLJICA. Sok. društvo-v Radovljici priredi v soboto, dne 5. t m. svojo običajno predpunno maskerado pod naslovom Kakor kdo more«. Sodeluje godba železničarskega društva »Sloge« iz Ljubljane. Maskam ni treba izkaznic, pač pa imajo dostop le dostojne maske. DRAVINJSKA DOLINA. Zgodji se je neverjeten in obenem komičen slučaj, da je celo farovški pes moral služiti kot agitator za SLS. V neki fari v naši dolini Je tamošnji župnik svojemu psu na vratno verižico pripel listek z napisom: »Volite vsi 1. skrinjico!« Id verni sluga svojega gospodarja je ponosno letal s tem listkom po fari. menda v zavesti, da je tudi on agitator za SLS. Brez komentarja! SV. ANA V SLOVENSKIH GORICAH. Volitve v oblastno skupščino so minule. Delalo se je na vse pretege za SLS tukaj ob meji, lovili so volilce celo s »Sava« cigaretami. SDS je kliub hujskanju s strani SLS napredovala tako, da smo ponosni Leta 1925 je imela na našem volišču 13, letos pa 67 glasov. Vse te glasove so oddali pravi trdni značaji, ki zahtevajo mirnega dela, ne pa praznih obljub poslanca Žebota, ki nam hodi pripovedovat bajke o avtonomiji, o znižanju davkov, ki osebno napada nasprotnike, prepoveduje »Domovino« ta »Jutro«; obljublja okrajno cesto k Sv. Ani, blaii učiteljstvo itd., ne doseže pa nič. Najbolj značilno ie. da se je takoj po shodu SLS oglasilo 8 novih naročnikov za »Domovino«. Lep dokaz, kai ljudstvo hoče. Priporočamo- g. Žebotu, naj še pride kaj iagitirat« za »Domovino«. Z osebnimi napadi bo menda težko kaj več opravil. Na oMltibo poslanca Zebota, da bo njegova stranka delala cesto k Sv. Ani, smo pa res radovedni. Bomo videli, kaj bo zmoglo 5 Poslancev, katere ima SLS iz našega sre-?a v oblastni skupščini, za našo cesto. Zmenili se bomo takrat, ko bo poslanec Zebot zopet prišel povedat, kaj so storili. Smo potrpežljivi Irr trdni. Ml pa želimo ljudi, ki so vollni kaj storiti in kaj pametne-Sa povedati. Tak je naš poslanec dr. Piv-Vn, kateremu zaupamo, ker on ne blati nikogar PTUJ Sokol pripravlja za soboto, dne s- februarja sokolsko -maškerado, ki se bo ^rSta v »Kraljestvu kralja Matjaža« v Društvenem domu v Ptuju. Kralj. Matjaž nastopi z vsem svojim dvornim spremstvom. med katerim bo tudi »dvorni norec«, ki bo gotovo s svojimi šalami zadovoljil ne samo svojega gospodaria, ampak îudi ostalo občinstvo. Pripravljajo pa se S« draga presenečenja. Upamo, da se povabilom na maîkerado, katere razpošilja društvo te dni. odz ve vse narodno občinstvo Kdor pomotoma ne M prelet povabila, ga dobi pri društvenem blagajnilro. Poslano Slavenska banka podružnica Ljubljana. Z ozirom na Vaš opomin z dne 27. ja* nuarja 1927., s katerim me opominjate, da naj poravnam neki saldo v znesku 145340 Din, ki, da Vam ga baje dolgujem, najka» sneje do 5. februarja, izjavljam, da nisem liikdar in nikoli iskala v Vašem zavodu kakega kredita, zato tudi ne more obsto» jati tak dolg. Imam v Vašem zavodu pač tekoči račun, ki r>a izkazuje neki znesek v mojo korist. Ta opomin mi sedaj pojasnjuje razširje» ne- govorice o mojem dolgu pri Vas in o stanju moje tvrdke. Te govorice so ugledu tvrdke dokaj škodovale Radi moje tri» dnevne odsotnosti sem prejela opomin še» le v soboto dne 29. p. m. v roke.- V če£r» tek dne 3. t. m. sei hotela, osebno urediti in pojasniti to zadevo v Vašem zavodu ter dokazati, da ne dolgujem ničesar, pač pa mi dolguje zavod na mojem tekočem raču» nu neki znesek. Od službujoče uradnice sem bila na prav nekulanten način že na stopnicah sprejeta. Zahtevala je, v eni sa» pi plačila, a potem po dobljenih informa» cijah zopet, da mi ne bo treba nič plačati. Zahtevam tem potom od ravnateljstva, da zadevo preišče in da v časopisju izjavi, da ne dolgujem zavodu ničesar, da se tako ohrani soliden ugled moje tvrdke IVANKA SMALC trgovina ç klobuki in kožuhovino 182 Ljubljana, Marijin trg. ч Plamen laže \ Izja va Marija Stare in Ivana Draksler preklicu» jeta vse žaljive besede proti g. Kernu v Ljubljani. 185 Pojasnilo Na izjavo, da na različne članke glede razmer v invalidski organizaciji bivši an» ketni odbor nima z istim nikakih stikov ter se z vsebino istih ne strinja in odkla» r.ja vsako odgovornost, izjavljamo, da ni res, da bi članstvo bivšega anketnega od» bora sploh kdaj prosilo za odobritev svo» .iih časopisnih poročil in da bi ga za iste delalo odgovorne. Ni res, da je bivši anketni odbor sklical sestanek, res pa je, da je v smislu svoje objave sklical za 16. I. 1927. javen shod, na katerega je imel dostop vsak invalid. ReS je, da bivši anketni odbor tam ni pred lagal, resolucij, res pa je tudi to, da sta Christof in Hrovat bila navzoča, ko so se resolucije predložile in od članstva spre» jele in podpisale in iz teh je izšel sklep, aa se anketni odbor razreši svojih dolž» nosti in na njega mesto izvoli 10 članski odbor. Ni res, da je anketni odbor sam odstopil in zato ne more biti res, da bi on bil nadalje odgovoren za delo članstva in 10 članskega odbora. Dalje ni res, da se» de v sedanjem odboru inozemci in izlo« čenči, in sredstva, katerih so sé dopisniki poslužili, da omalovažujejo naše delo in žalijo čast članstva, ki je priča vseh do» gidkov, najostreje obsojamo. Za odbor: Predsednik: Fran Koler, 70 odst voj. inv. in član U. V. L Zapisnikar; Josip Vodenlk. 171 Mali oglasi, U (lotijo * posredovalne In socialne namen« občinstva, vsaka beseda SO par. Najmanj»! «««««k Din 5'—> Ženitve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovmkaga značaja, vsaka beseda Din I*—« Najmanjtl •■•••k Din !»•-% Vabimo na domačo predpustno zabavo ld se vrti v oed«IJo, 6. febr. ▼ gostilniških prostorih g. Ophi na Laverd. Pie* ia drago. . Vstopam» proeta. S17S Galoše popravlja Črna vulkantzacijs Skalar ubljans Rimska eesta U 11 Ondulacija. vodna mdulacija. striže-ije, barvanje las. na nik ura. najtočne-ie se Izvršuje v damskem salonn «KELSIN». Kopitarieva ulica L dobe Prodajalec ali prodajalka nsnja ki ie ie izvetban v («j •trou, dobi službo т mestu. Dopise oa oglasni oddelek «Jutra» pod iifro «Prodajalec nsnja». 8037 Perfektno kuharico t dolgoletnimi spričevali, zdravo in polteno, ne nad 42 let staro sp-ejmem — Vprašati od 9.—It. ure ta od l.—8. ure v Vegov! nI It. £Д — levo. 2949 Kontoristlnjo z znanjem amerik. knjigovodstva sprejmemo Ponudbe X zahtevki pod značko «Amerikansko .knjigovodstvo» na oglasni oddelek «Jntra». 8172 Blagajničarko- praktikantlnjo začetnico sprejme takoj Na-. bavljalna zadruga državnih uslužbencev v MariHoru — Rotovlki trg 2. 3176 Gospodična zmožna slov., nemške in deloma srbo-hrvatske korespondence, kakor tudi drugih pisarn, del, išče v Ljubljani za nekaj ur dnevno — dopoldne ali popoldne — primernega dela. Nastopi s 15. febr. ali pozneje. — Cenjene ponudbe na ogl. oddelek «Jutra» pod «Postranski zaslužek A. S.» ** Ekonom relč v poljedelstvu, firt-noreji, rtarstm ln sadjar-stTU. Bče službe Naslov pri podruinicl «Jutra» Maribora pod «Ekonom» 2915 Dekle z dežele Bč* shižbo pri kaki druHnl sli kot natakarica. Zmotna Je gospodinjskega dela. — Ponudb» ua oglas, oddelek «Jntra» pod iUro «Šteti». 8159 šofer - mehanik s večletno prakso In s dobrimi spričevali tiče slufbo — najraje pri oeebnem prometu. Stanko Pire, Združene opekarne, d. d.. Vit Ljubljani. W&4 Šivilja gr« tirat na dom, event. tudi na deželo, po' nizki eeni Naslov pore oglasni oddelek «Jutra». 8168 Fina šivilja se priporoča dojenim damam. Cen« nizke. Kongres, ni trg IS, pritličje — levo 8164 Natakarice In kuharice! Katera gospodična, oziroma gospa natakarica ali kuharica, zmožna svojega poklica, bi hotela prevzeti gostiino ali kuhinjo r srojo lastno režijo ali kot soude-leženfea. Sprejmem le zdrave in mačajne interesenti-nje. Cej. pismene ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod «Soudeleienka 1927» Istotam se ixve tndi naslor 3170 Gospodične v pouk Šivanja sprejme takoj zopet izdelovalnica perila A. Alesovec, Cankarjevo nabretje 1Л. — Učna doba poljubna. 8162 Inkasanta- zastopnlka sprejme svetovna tvrdka. Ponudbe na oglas, oddelek «Jutra» pod 6tro «1566». 8120 Samostojno pletiljo spretno, ejirejmem takoj na deželo proti dobremu plačilu. — Dopise pod značko «Pletilja 50» na oglasni oddelek «Jntra». 8150 Vrtnar, pomočnika izučenega in s dobrimi spričevali iftSm za takoj za Osijek. Cenjene ponudbe na oglaeni oddelek «Jntra» pod «Vešč 500». 8136 Zastopstvo za Slovenijo In Hratsko odda dobro vpeljano, brez-konkurenčno podjetje. Velik zaslužek. Potrebna gotovina 200.000 Din. — Ponudbe na naslov: D r o 1 z, Graz, Schillerstr. 15. 8125 ?ščeio Kontoristlnla zanesljiva, z Izvrstno kvalifikacijo in večletno prakso v zagrebikl veletrgovini Poppovič, perfektna slovenska, hrvat. in nemSka stenografinja, spretna strojepiska. iSče svojim zmožnostim odgovarjajočo službo kot kontoristinja ali blagajničarka v kakem trgovskem ali industrijskem podjetju v 81oveniil — če mogoče t vso oskrbo r hl-8. Naslov r oglasnem oddelku «Jutra» pod značko «la kontoristinja». 3113 Trgovec i majhno trgovino v bližini LJubljane, lzučen tudi r lesni trgovini, ilče postranskega zaslužka kot zastopnik ali potnik - — Sprejme tudi stalno službo. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod «Vesten 4». 8104 Strojni ključavničar ielezotstrugar, veJč atoge-ničnega rarjenja iSče delo za takjo — Josip Belak, Slatlna-Rsdencl. Sloreniia. 3041 Boljša šivilja (te tirat ne dom. Naslov ▼ ogla«, oddelku »Jutra». 8160 Potnik agflen, star 21 let, ka potuje po Dalmaelji, leH prevzeti zastopstvo kake znane tvrdke, event. proti proviziji. Cenjene ponudbe na og'asnl oddelek «Jutra» pod «Čreden 46» 8129 Angleščino poučuje po znani Berlltzori metodi učiteljica. Naslor r oglasnem oddelku «Jutra». 8159 Zajčje kože plačuje- oad Durmalno eeno D Zdravič Ljubljana. Flo rijanska ulica 9 47 Srebrne brone Kupuj* in plačil lobrt r Ouden. Ljubljana Ргебег nova ulica t 238 Diro na peresih dobro ohranjeno, za bam-ca, kupim. — Ponudbe z navedbo cene na oglasni oddelek «Jutra» pod iifro «Dira». 3142 Motor 4—6 k. 5., za pogrni mla-tUnega stroja, kupi Ivan Globevnik, Skocjan. 8118 V^ocLam Šivalni stroj «Singer» za krojače, malo rabljen, prodam za 1000 Din Naslov t oglasnem oddelku «Jutra». 3028 Lepo masko «ïefisto» prodam ali posodim. — Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 3089 Kontoristinja * enoletno pisarniško prakso, Uče kjerkoli primerno sluibo. Ponudbe na podružnico «Jutra» r Mariboru pod «Kontoristinja». 8177 Mizarsko delavnico vzamem v najem. Ponudbe na oglasni odd iek «Jutra» pod «Mizarstvo». 8102 Lep lokal ob Aleksandrovi oesti odda takoj Pokojniski zavod v Ljubljani. 2919 Opremljeno sobo separirano, z elektr razsvetljavo in e souporabo kopalnice oddam eni aU dvema osebama. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 80« Brezplačno prijavite oddajo stanovanja, sobe. lokala, gostilne, trgovine, delavnice itd. — Posredovanje za oddajalca popolnoma brezplačno — «Posredvalee». Sr. Petra e. «t. 18. 1698-a Parketlrano sobo lepo in veliko takoj oddam na Dunajski cesti it. 66 — za artilerijsko roiainico. 8156 Opremljeno sobo manjio, z električno raz-sretljaro oddam na Aleksandrovi cesti Na ogled od 11. ure naprej. Ponve se v oglas, oddelku Jutra. 8139 2 sobi in kuhinjo oddam v sredini mesta onemu, kdor odkupi po-biitvo Naslov v oglasnem oddelka «Jutra». 8115 2 opremljeni sobi s posebnim vhodom oddam Naslov r oglasnem oddelku «Jutra». 8116 Opremljeno sobo solnčuo, z zajtrkom in rso postrežbo iščem t 15. febr. v bližini univerze. Vbod strogo separiran, če mogoče iz stopniiča. — Cenjene ponudbe na oglas, oddelek «Jutra» pod Iifro «Glasba» 8147 --- 2 gospodični sprejmem "kot sostanovalki Naslov v oglasnem oddelku «Jutra» 8148 Gospoda sprejmem na stanovanje na Zaloikl cesti 158/1, desno. 8185 Prazno sobo r pritličju, s posebnim rbo-dom takoj oddam r Igriiki nliei it. 6. 8078 Lepo sobo s souporabo kuhinje oddam zakonskemu paru brez otrok na Poljanski oesti 17 3133 Lepo sobo s souporabo kuhinje oddam proti posojilu nekaj tisoč dinarjer. Pri večji vsoti v kratkem veliko stanovanje s pritiklinami in vrtom. — Naslov v oglasnem oddelku «Jutro». 3137 Pohištvo in drugo Poceni prodam 4 postelje, 4 iične vloge, 4 žimnice, vrhni afrique, 4 «glavnike (keil), I nočni omarici, 1 umiralnik, mizo, 2 visoki omari, več namiznih prtov, brisač, rjub, odej itd. -vse skoro noro. Naslov r oglasnem oddelku «Jutra». 3171 Motorno kolo BSA, 2î4 HP, ugodno prod» dr. Novoseljskjr, Sv. Marjeta pri MoKkanjcih. 3027 Krasno novo masko prodam ali posodim. — Rimska cesta 4/1. 8128 Srebrnega denarja prodam večjo množino. — Ponudbe z navedbo cene na oglasni oddelek «Jutra» pod «Denar». »46 2 lepi péci 100 let stari, «a narodno noio, dobro ohranjeni — prodam. Naslor r oglas, oddelku «Jutra». ЗШ Črno-belo masko in radi selitve tudi več stare oprave prodam Kaslor v oglas, oddelku «Jutra». 3122 2 enaki maski kompletni, colombini, zelo ugodno naprodaj: KolizeJ, vrata S». 8, Ooaporreteka UM Konfortno stanovanje 4 sob, sobic«, kopalnice in vseh pritklin oddam Naslor v oglasnem oddelku «Jutra» 8046 Družabnika (co) z 10.000 Din. ki jih založi v trgovino, sprejmem takoj. Lokal in stanovanje proeta. Ponudbe na oglas oddelek «Jutra» pod Iifro «Druïabnwa 10». 3105 Družabnika (co) s 15—25.000 Din sprejmem za podjetje v Mariboru. — Znanje ni potrebno Kapital v vsakem slučaju siguren. Prednost Imajo samci (samice). Ponudbe ua npr. «Jutra» r Mariboru pod «Zaeigunn». 8178 Interesanten klavir stare konstrukcije, radi cone prodaje priporočljiv posebno za začetnike, zelo dobro obranjca, naprodaj. — Naslov r oglasnem oddelku «Jutra». 8151 Preigran planino kupim. Pismene ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod Iifro «Piaaioo 61». 3161 Kanarčke 8 pridne pevce in 2 samici p r o d a za 240 Din F. Z., CelovSka 73/П. 3174 Psa dobermana čistokrvnega, od 6—11 mesecev starega, kopi Ante Gnêtin, Selo-Moste, Ljubljana. 8002 Mladega Jazbečarja čistokrvnega, starega od 6 mesecev naprej kupi Vidic, Reteče pri Skofji Loki. 8124 Reven voznik je Izgubil večjo vsoto denarja, ki ni bila njegova last. Poitesega najditelja prosi, da jo izroči na poli-eiji r Vodmatu ali pa polije na naalov, ki ga dobi r oglasnem oddelku «Jutra». - Obdrti A lahko % uel. 8168 Nahrbtnik sem pozabil dne 2 febr. gorenjskem vlaku, ki pride ob 9. uri zvečer r Ljubljano. — Poltenega najditelja prosim, da ga odda proti nagradi r Tarčerjevi ulici it. 1/П. levo. 8166 Srednjo vsoto denarja sem naiel. Naslor r oglasnem odelku «Jutra» 8149 Zastopnik svetovne firme, izveiban v specerijski in mlerski stroku, sedaj usluiben v Vojvodini, s prvovrstnimi referencami. želi zastopati ie kako drugo večjo firmo. — Ponudbe je poslati oa ogl. oddelek «Jutra» pod Miro «Zastopnik S04S». 3043 Zastopnike ki ta obiskujejo stranke, sprejmem za zelo dobro idoč predmet. Dober zaslužek. Dopise na oglasni oddelek «Jutra» pod «Predmet». 8128 Vljudno naznanjaš eenj. občinstvu, da bom r soboto, 5 febr. t. L zopet otvoril mesarijo v Gosposki, ozir. Petema-lorl ulici — za univerzo. Svojim ceuj. odjemalcem zagotavljam najboljšo postrežbo z vsemi vrstami najboljšega blaga in po najnižjih cenah. 3148 Zastopnike (ce) sprejmem za razpečevanje povsod iskanih predmetov. Sijajen zaslužek. Potrebno 100 Din za kolekcijo. — Ponudbe na oglas, oddelek «Jutra» ;*>d značko «Eksistenca №. 8131 2 visokošoica sprejmem poceni na hrano. Po kosilu čaj ali kara. — Naalov v oglasnem oddelku «Jutra». 8165 Zakonski par brez otrok ali samski vpo-kojenci ter vpokojene učiteljice, ne izpod 50 let — pomagajte enemu hrvaškemu otroku, da se mu spremeni priimek, dokler dajem pismeno obreziln. Slovenci plemenitega srca, oglasite se pismeno na oglasni oddelek «Jutra» pod značko «K. Z.» 8127 Elegantno masko svileno, črno-belo, posodim Naslor v oglasnem oddelku «Jutra». 8184 Sigurno eksistenco dosežejo gospodje in dame ako se posvetijo lahkemu delu, pri katerem dosežejo sijajne uspobe. — Posebno nanje ai potrebno. Niso srečk«, M loterija. Pocnd. b« » prilogo 10 Din m prospekt« a» oglasni^ od dotok «Jutra» pod uspeh 900». «Siguren 3130 КМш-Ша Frankenhsasen Nndla. Int. toi* «a strojno ta I avtomobilsko gradnjo — I posebni elektrotehnični I oddelek » poljedelstvo | Io aerotehniko Hlode vseh vrst1 posebno jelšo«« in hrastov^ kupim vsako ainoiino. Ponudbe franko vagon nakladalna postala oa oglasni oddelek .Jtrtra* pod .Hlodi 30*. m Ljubiteljem cvetlic, lastnikom vrtov se nudilo vedno zdrava In nalizvrstnejSa semena za cvetijice in zelenjad, od apriia dalje vseh vrst sadike pri staro-znanem trgovskem vrtnarstva IVAN BIZOVlCAR. Ltabljatia-Trnovo Koiizejska ulica 10. Izvršuje najokusnejše dekoriranje dvoran za plesne in druge priieditve, zakar se p. n. društvom toplo priooroča Izdelovanje šopkov in vencev za razne prilike. Nasa-jevanje balkonov in vrtov, ia vsa ostala v to stroko spa-:: dajoča dela. z Cepljeno «rtnle* na жа1оо1. Cene namižjel Cene najnižje i Športniki Pred-med-po naporu jemliite pastilje Valda Zadivljeai boste! Naprodaj v vseh lekarnah in drogerijab Zahtevajte jih v Škatlicah z natiskom imena Valda n Damo ki mi nudi trajno eksistenco, takoj poročim. — Dopise na oglaeni oddelek «Jutra» pod značko «Simpatičen 66». 8175 3 mladi turisti inteligentni, ki nameravajo vsako nedeljo pohiteti вж plains, tičejo bjim sorodne torriilee radi skupnih izletov. Ozira se samo na resne ponudbe s sliko No-anonimne dopise pod Šifro «Ivanko, Branko hi Zvoni-mir» na oglasni oddelek «Jutra». 8167 Skupna butara Zal, pismo prepozno dvignil Pilit« i« enkrat na oglasni oddelek «Jutra» pod Miro «FMrisafcv ToBJek», 8188 Zahvala. Ob presanl smrti blago pokojnega gospoda Alojzija Gatscha smo prej li obiio dokazov sočust-ovanja; nam je nemogoče zahaliti se poed nlm boii dovolieno da i-rečemo e not< m vsem, k so nam 'zkazati v teh težkih trenutk h svoio naklonjenost naitopeišo zahvalo; uosebno č g. mestnemu župnik i, načeis.vu obč'ns«e hian Iniee, ee. članom godbe požarne brambe pevskemu zbàtu, Strelski dražbi in gg. lovcem. Vsem najlepša hvala! KostaMijevioai 3. svečana 1927. . Žalujoči ostali. Prosvetno druitvo Sotla v Podčetrtku na/.nanja pietužno vest, da je njegov blagajnik, soustanovitelj in neumoren sodelavec gospod Slavko Gobec poštar v Podčetrtku po kratki mučni bolezni dne 2. lebruarja 1927 mirno v Gospodu zaspal. Večen spomin in slava mal Podčetrtek, dne 2. februarja 1927, Odbor. 64 M- Zévaco» Papežinja Favsta Romao »Ted»j sem ugrabil Violetto, c je nadaljeval cigan. »Neko noč sem šel z dvema ali tremi tovariši v Meudon in sem vdrl v hišico, kamor je prihajal k njej v posete. Violetto je čuvala ženska z imenom Simona. Da me ta ženska ne bi mogla ovaditi, sem odvel tudi njo. Nato sem ju spravil v Burgonjo. Sam sem ostal še nekaj časa v Parizu, da bi videl učinek svojega udarca. Bil je strahovit!...« »Kakšne namene si imel z Violetto?« je vprašala Favsta. »Hotel sem jo vzgojiti po svoje in jo spečati s kakim velikašem. Namenil sem se, da stopim tedaj pred Clauda in mu porečem: .Ukral sem ti hčer, kakor si ti ukral moja otroka. Ti si storil Floro in Stello kristjanki, jaz sem storil Violetto vlačugo.' Nato bi ga bil ubil... Ko se mi je zdela Violetta dorasla in njena lepota dovolj zapeljiva, da izvršim svoj namen, sem se odpravil proti Parizu. V Oriéansu sem opazil, da se klati okoli dekline imeniten in zal gospod. Zvede! sem, da ie vojvoda Ouiški... Zato sem neutegoma krenil v Pariz; dobra zvezda mi je naklonila, da sem sreča! vojvodo tik pred mestnimi vrati. Videl sem ga zaljubljenega, da še nikoli ne tako; zmenila sva se za dobro ceno in predal sem mu Violetto... V tistem trenutku pa se je začela zmešnjava: meneč, da jo vodrm k vojvodi Guiškemu, sem jo pripeljal k vam!...« »Ali ti je žal?...« »Ne vem,« je rekel Belgoder z negotovim glasom. »Doslej mi je še vse nejasno... Taka je moja zgodba, gospa. Upam, da izpolnite dano besedo. Obljubili ste mi maščevanje...« »Nu, poslušaj. Kaj porečeš, ako dam obesiti Violetto v CIaudovi prisotnosti, kakor .ie on obesil Magdo pred tvojimi očmi?«_ Cigan se je divje zarežal »Obesiti in sežgati!« je poudarila Favsta. »Oho! In Claude bo videl?...« »Videl bo.« »In jaz bom lahko govoril z njim? Lahko ga prisilim, da vidi? Lahko mu povem, da sem jaz ugrabil njegovo hčer in sem jo poslal na grmado?« »Lahko boš pri njem. Porečeš mu, kar ti drago.« »Tako mi vseh peklenščkov!« je vzkriknil Belgoder. »Lepše osvete si niti jaz ne bi mogel izmisliti!« »Poslušaj: jutri dopoldne ob desetih bosta na Grèvskem trgu dve devojki obešeni in sežgani na grmadi. Njiju zločin je to, da sta hčeri očeta, ki se je izneveril rimski Cerkvi in je postal protestant. Ime mu je bilo Fourcaud. Umrl ie v ječi. Jutri bo ljudstvo obesilo in sežgalo njegovi hčeri... Veš li, zakaj sem bila pravkar v Ba-stilji? Izpustila sem eno izmed obsojenk in sem dala zapreti...« »Violetto!« je zarjul Belgoder. »Violetto, da bo obešena in sežgana namestu nje!...« Vrgel se je nazaj in pogledal Favsto s takim občudovanjem, da jo je zamrazilo od studa. »Aii je mogoče?« je povzel z zverskim grhotom. »Jutri ob desetih bo Violetta vpričo svojega očeta obešena in sežgana na Grèvskem trgu?...« »Vpričo očeta!« je potrdila Favsta. »Violetta, pravite... in kdo še? Katera je draga?...« »Obsojeni sta Magdalena Fourcaudova in Ivana Fourcaudova. Magdalena bo usmrčena, Ivana je izpuščena. Namestu nje umre Violetta.« Belgoder je skočil na noge in jel od navdušenja begati sem ter tja, nerazumljivo mrmraje v svojem ciganskem jeziku. Zdajci pa je obstal. »Toda Claude?« je zaškrtal. »Kaj naj storim, da bo videl? Kako naj ga obvestim?« »Poslušaj me dobro. Jutri zjutraj pojdi na Grèvski trg. Čakaj, dokler ne začuješ veselega tuljenja, s katerim ljudstvo pozdrava obsojence, ki prihajajo na morišče. Nato stopi v hišo, ki jo vidiš na levi strani trga, ako si s hrbtom obrnjen proti reki... V tej hiši reci, da želiš govoriti s knezom Farneškim.« »Kdo je knez Farneški?« »Kaj tebi mar!« je rekla Favsta z bledim nasmehom. »Popeljejo te pred kneza Farneškega.« »Toda Claude! Claude!...« »Clauda najdeš pri njem! On in knez sta postala nerazdružijiva tovariša.« »In kaj naj potlej storim?« »Prišel boš k njima v trenutku, ko priženejo Fourcgudki na Grèvski trg. Vse ostalo je tvoja skrb!» »Ali,« je zarenčal cigan, ki je s strastno lakomnostjo stregel na te podrobnosti, »kaj bo, ako kneza ne najdem doma?' »Nâjdes ga!« »In če Clauda ne bo pri njem?...« »Claude bo pri njem!« »Ali pa, če me ne spuste v hišo?...« »Spuste te, ako jim porečeš, da si tisti, ki ga knez Farneški pričakuje ob deseti uri.« »Tedaj me bodo pričakovali« je osupnil cigan. »Farnese in mojster Claude te bosta pričakovala!... Idi zdaj. Jutri ob desetih pokažeš Claudu njegovo hčer Violetto na grmad;.. Belgoder je s hripavim vzkrikom planil iz Favstine hiše in i; jadrno krenil na Grèvski trg. Bila je črna noč. Toda na trgu je vide! delavce, ki so se pri svetlobi plamenic ukvarjali s čudnim opravilom. Cigan jih je opazoval nekaj minut. »Grmadi pripravljajo!« je zamrmral. tresoč se od zloveščega razburjenja. Po Belgoderovem odhodu je Favsta seia k pisanju. Napisala je tole: \mi inžnega sadia Limone po zaboiu........Din 110.— Pomaranče po zaboju........D n lfiO-— Pomaranče na kg Din 3'75 do 3 Čebulo zdravo na -Kg 2 75 do 2 85 kakor vse ostalo južno sadje nud m po najn žiih dnevnm cenah GJURO ENQELHARDT, Sušak. Zahtevajte cen:kt. 67 a Zahvala. 'ПППППППЛПППППППГГПП'- Svoje stare dobavitelje prosimo za ponudbe OREHOVEGA LESA ADOLF FRANK, Furnier u. Holzimport Akt. Ges., Niirnberg. 230 Za izraze iskrenega sočutja ob smrti našega ljubljenega očeta, starega očeta, soproga in tasta ANDREJA JAMNIK izrekamo vsem našo najtoplejšo zahvalo. Posebno zahvalo smo dolžni onim, ki so pokojniku za časa dolgega in mučnega bolehanja z obiskom skušali lajšati bol. kakor tudi njegovim stanovskim tovarišem in zadrugi klobučarjev za časten zastop in prekrasni venec. Zahvaljujemo se prostovoljnemu gasilskemu društvu v Skofji Loki za polnoštevilen zastop, godbo in venec, gasilskemu društvu v Kranju. Stari Loki. Žabnici, Virmaše ter župnemu tajniku gospodu F. Kramerju za nagrobni govor, prč. duhovščini. Sokolske-mu društvu v Škofjiloki in pa vsem. ki so spremili pokojnika k večnemu počitku. Posebna zahvala še pevskemu zboru škofjeloškega Sokola za žalostinke. Prisrčna hvala vsem. ŠKOFJA LOKA. 3 februarja 1927. ŽALUJOČI OSTALI. Elektro d. d. v Ljubljani javlja tužno vest, da ie premrnui dne 2. fe bruarja član upravnega sveta, gospod Ing. IGNACIJ m ravnatelj drž. žel. v pok., itd. Pokojnika, ki si je stekel za družbo nevenljivih zaslug ohranimo v trajnem spommu. V Ljubljani, dne 4. februarja 1927 Ktfor oglašuje, ta napreduje! MONOGRAMi za perilo, robce ln suknje se vezejo najceneje pri TONI JAGER, Ljubljana, Dvorni trg štev. 1. m Oddaja se najstarejša in najbolj idoča na novo opremljena restavracija s sobami za tujce v Florijanski ulici štev. 4 v Ljubljani. — Samo prvovrstni strokovnjaki, obratne glavnice sposobni interesenti naj vložijo ponudbe na A. KAJFEŽ, Kočevje. zprodaja Damski usnjeni čevlji ...... Din 99 Damski, modne barve ali iz laka 99 Moški, visoki in polčevlji iz boksa ali laka......... 99 129 169