OB ZflKLJUCKU OSME REVIJE GLEDALIŠKIH SKUPIN OBCINE MOSTE-POLJE GIMNAZIJCI: KOMAJ DO SREDNJIH VEJ I LETOŠNJA OTVORITVENA PREDSTAVA V SEN02ETIH - SKUPINA Z JAVORA SE JE PREDSTAVILA S KOMEDIJO STARI GREHI - REPERTOAR MANJ PESTER KOT PREJŠNJA LETA (nadaljevanje iz prejšnje številke) Peto revijsko predstavo smo gledali na Javoru, kjer so nam dotnačini prezentirali komedijo dr. Josipa Štolbe Stari grehi. Konzul Zapotocki, nezadovoljen z oskrbo in postrežbo že prilično ostarele služkinje Katre, se je odločil, da zaposli še eno, mlajšo. Na njegovo ponudbo sta ga obiskali na domu druga za drugo vdovi Nimrtondlova in Soulova, obe že v zrelejsh letih, z opaznimi napakami v značaju. Zato ju je Zapotocki po treznem premisleku vljudno odklonil. V hipu se je navdušil za mlado Emo Mračkovo; še bolj je bil zanjo navdušen, ko so skupaj s prijateljima polko\iiikom Kučero in tovarnarjem Novakotn ugotovili, da je Ema njihova hči. Vsi so namreč poznali njeno mater (bilo je pred več kot dvajsetimi kti), zato so njihovi spomini megleni, vendar vsak živi v prepričanju, da je Ema njegova. Vsi trije so tudi ves čas pridno plačevali elemente! Slede komedijski zapleti. končno pa ugotovijo, da datumi ,,ne drže", da Ema torej ni od nikogar od njih. Vendar se vse srečno konča, 4 mlado dekle pa se poroči z mladim inženirjem Horlivvo. 1 Režijsko vodstvo je bilo v rokah Andieja Berčiča, ki mu je uspelo dati komediji dovolj lahkoten ritem in v glavnem odgovarjajoč tempo. Posamezne prizore je inevnciozno povezal, y zanimivo, vseskozi živo interpretirano komedijo. Sem in tja je bilo sicer čutiti negotovost v tekstu, vendat je to bilo razumljivo, ker je bilo delo naštudirano v krat-kem času. Scena je bila preprosto odgovaija-joča tistemu času, morda bi bila lah-ko nekoliko bogatejša; pač pa so bili učinkoviti kostumi. Konzula Zapotockega je z zanes-ljivo kaiakterno igio odigral Stanko Trampuš, ki mu je daJ s plastičnost1 jo izrisane značilne poteze. Upoko-jenega polkovnika Kučero je lahkot-no in markantno prezentiral Andrej Berčič. Piav dobei v maski in igri je bil Ljubo Janežič, ki je igral tovar-narja Novaka. Služkinjo Katro je mtinirano in tekoče realizirala Lojzka Moharjeva. Slugo Rrupičko je dobro, vendar ne dovolj izrazito igral Tone Vrbinc. Simpatično in dovolj imptesivno je bila odigiana vloga mlade Eme Miačkove, ki joje igrala Mojca Berčičeva. Njen prvi odrski nastop je bil vsekakor uspe-šen. Vdovi NimrtondJovo in SouJo-vo sta uspešno in s primernimi ka-raktemimi potezami upodobili Jožica Trampuš in Olga Berčičeva. Inženir Rudolf Horliwy je bil Stanko Mohar: v nastopu je bil za-nesljiv, a morda ne najprimernejš po figuri y odnosu do mlade Eme. Komedija Stari grehi nima nobe-nih večjih literarnih pretenzij, ven-dar jje bila s stiani obcinstva ugodno sprejeta. Zadnjo revijsko predstavo smo imeli 4. julija na Prežganju, kjer je dtamska skupina VI. gimnazije upri-zorila komedijo Petra Ustinova Ko maj do srednjih vej. Ustinov je znan kot avtor igre Ljubezen štirih pol-kovnikov. To pot je napisal izredno duhovito komedijo, ki nam med drugim prikazuje odnose med stari-mi in mladimi, upor mladOi proti lažni raorali starejSh. Seveda pa tudi na strani mladih ni dodednosti. Stari general Fitzbutress se po štirih letih vojne virie domov, vrazmere, ki so vse prej kot nonnalne. Sin Ro-bert je postal brczdelnež, parazit in živi brezciljno življenje. Enako hčer-ka Judy, ki je noseča, a ne ve, kdo je oče otioku. Generalova žena ima 26 let tajnega ljubimca, soseda Tinyja. General skuša razumeti in akceptirati težnje mladih, po pre-udarku pa se odloči za življenje v naiavi, na drevesu! Družina temu piimerno reagira. Odnosi se noimali-zirajo. Judy in Robert se vključita v normalno življenje in se poročita. Komedijo Komai do srednjih vej je režiiala prof. Helena^Potokar, ki ji je uspelo pripraviti odlično pred-•>tavo. Mizanscenajc bila inventivno postavljena, s potrebnimi ^esnimi" štimungami, komičnimi prizori, tako da je ceJotna uprižoritev polno-krvno zaživela. Tudi večina figur je bila ^rikazana plastično in Iogično. Prepiosta, z estetskim čutom za-snovana scena je dogajanje podpi-rala. Zahtevno viogo lady Fitzbutress je z impresivno in do potankosti iz-delano vlogo odlično podala Zdenka Kovačeva. Mestoma je bila njena igra na profesionalni javni. Helgo sta izmenoma koiektno igiali Nada Blatnik in Saša Vetbič. Starega generala Fitzbutiessa je z ostrimi karakternimi potezami upodobil Stojan Kralj. Dal je figuri potrebno plastiko, le v govoru tne je mestoma motila svojska melodija. Roberta je izvrstno in z veliko smisla za kome-dijo odigral Igor Bratun. V skladu s tekstom in zahtevami sta lepo od-igrali Lesley Barbara Tribušon in Judy Jasmina Pejič, Tayo Browna je prav dobro prikazal Franc Sedej, te maska bi bBa lahko prcpričljivejša. Vikarja je z umirjeno, korektno igro predstavil Blaž Komelj. V vlogi Basila Uttenvooda sta v alternaciji nastopala Ive Lotrič in Boris Čme in se uspešno vključila v celoto. Navzoče občinstvo je izvajalce nagradilo z dolgim aplavzom. Pri-poranil bi, da so bili na tej predstavi navzoči igralke in igralci vseh naah osmih skupin ter člani pihalnega orkestra z Vevč, ki so pred pred-stavo izvedli pod vodstvom dirigenta Fianca Gtebenška polurhi koncert. Fo predstavi je oua prosta zabava s plesom. Prireditve se je udetžil tudi predsednik občinske skupščine Moste-Polje Polde Maček. V piejšnji številki o VID. revijije pomotoma izpadel del poročila o predstavi Pokojnika, ki se glasi: Pavla Mariča je odlično prezentiial Vlado Zupančič. Njegova igia je bila prepričevalna y vseh fazah, zlasti še v prizoru kulminacije, ko se spopade z družbo in ji pove resnico v obraz, pa na koncu, ko z resignacijo odide v inozemstvo. Stane Bojt je blaziia-nega, brezobzirnega Novakoviča upodobil izredno plastično, le go-voru bi lahko posvetil več pozor-nosti. Djutida je soBdno odigral Marjan Kocjančič; Protiča pa Franci Bučar, čeprav je bil v govoru pone-kod nejasen. Anto je realiziral z od-ličnimi karaktfimimi potezami Tone Vidigar in nas ponovno prepričal, da je uspešen intetpiet karakternih vlog. Izredno težko in zahtevno na-logo je imel Marjan Moškiič, ki je igral vlogo Blagojeviča. Uspelo mu je vklesati v lik poteze preračunlji-vosti, brezobzirnosti, brutalnosti in amorale z vso potrebno plasticiteto in prikazal enega najuspešnejfih likov tega večera. Tudi to pot je izpričal igralski talent. Ko delamo ob koncu VIII. revije obračun, ugotovimo, da repertoarna shema ni bila tako pestia kot prejš-nja leta, da pa je biia kvaliteta pred-stav zelo izenačena in na dostojni ravni. Uspeh letošnje revije bo izva-jalcem vsekakor spodbuda za bodoče delo. MARJAN BENEDIČIČ