Leto 1926.
Izdaja: Župni urad v Tržiču.
Za oktober.
CERKVENI GLASNIK
{Izhaja zadnji teden v mesecu i ^ TRZISKO ŽUPNIJO i Posamezna številka stane 2 Din.j
Pozdravljen!
I. strokovni kongres tovarniškega delavstva v Tržiču, ki se vrši dne 16. in 17. oktobra.
Čemu naj ga pozdravlja tudi naš Cerkveni glasnik?! V imenu resnice, v imenu interesa delavstva ga mora po^ zdravljati vsak!
Star latinski pregovor pravi: »Mundus decipi vult.« Po naše bi se to reklo: »Svet hoče biti prevaran«. Ta rek se žalibog pogosto uresničuje ravno pri modernem delavskem gibanju, saj bi si drugače ne mogli razlagati tega, da gre toliko delavstva za svojimi največjimi škodljivci.
Prav dobro mi je znan slučaj, ko je svoj čas hotela velika industrijska družba znižati delavstvu plače. Kako to napraviti, da ne bo krivda padla na družbo? Najeli so nekaj delavskih voditeljev, ki so imeli polna usta socialističnih fraz, da so začeli delavstvo hujskati, češ da je premalo plačano, da se mu krivica godi, da bi bil sedaj ugoden čas za štrajk in priboritev večje plače. Delavstvo je res začelo groziti s štrajkom. Začelo je zahtevati izpremembo veljavne pogodbe sebi v korist. Družba ni odnehala. Delavstvo je stopilo v Štrajk in s tem je pretrgalo pogodbo z družbo, ki je postala tako svobodna. Podjetje je ustavilo delo in odpustilo delavce. Štrajk je trajal delj časa, družbi se ni nič mudilo in končno so prišli delavci prosit, da jih je družba vzela nazaj v službo pod mnogo slabšimi pogoji, kot so bili pred stavko. Mnogo- delavcev pa je prišlo popolnoma ob kruh--. Družba je dobila igro. Nekateri so pred štrajkom delavce svarili, a so ravno te razni »delavski voditelji« slikali kot delavske sovražnike. In tako je zapeljano delavstvo raje verjelo svojim zapeljivcem kot svojim prijateljem, šlo je za zapeljivci iin v svojo pogubo--.
Takih in podobnih slučajev je na tisoče v zgodovini delavskega gibanja.
Raztrpljen in obupan človek se rad prime vsake bilke, ne premišlja dosti, kdor mu bolj vpije in lepše gradove slika, krasnejše obete ponuja, za tistim rad gre. Resnica je pa navadno, čisto vsakdanja, brez zlatih gradov v oblakih, brez obetov sijajne bodočnosti. Človeško srce se tako rado udaja sanjam, čeprav so sanje prazne, zida si rado zlate gradove in se pogosto ne da niti prepričati, da so to le sanje. In to sanja-vost in to neprestano hrepenenje po sreči kralja Matjaža, kaj radi izrabljajo nasprotniki vere in cerkve.
Cerkev uči zatajevanje, nositi križ za Kristusom, uči zvestobo gospodarju, pravico za delodajalca, a tudi za delavca, uči, da nebes ne bo nikdar na zemlji, da se pač dajo razmere urediti le potom preobrazbe sveta v Kristusu — a »reveže boste vedno imeli med seboj«.
In ta položaj nasprotniki cerkve in vere sploh izrabljajo, da slikajo v delavstvu srečo brez vere, brez Kristusa, da bolj skrbe za uničevanje vere v delavstvu, kot za njegovo blagostanje.
Kaj je treba našemu delavstvu, da ne bo sedalo na laž-J'jivi lim delavskih sovražnikov? Treba je več zrelosti, več izobrazbe, več načelne jasnosti, kaj se sme in kaj se ne sme, kaj je prava pot k sreči in kaj je le hudičevo olje, ki prej ali slej žge in požge srečo.
In več načelne izobrazbe, več zrelosti naj bi dal prvi kongres tovarniškega delavstva v Tržiču in zato naj bo iskreno pozdravljen tudi v Cerkvenem glasniku za našo župnijo.
Naj se delavec zaveda svojih dolžnosti in pravic, naj se izobrazi za to, da bo lahko enkrat prevzel, če bo treba tudi vajeti v državi v roke, naj se trudi, da si izboljša svoje stališče, a ostane naj tudi dober kristjan. Samo v okvirju krščanske vere, le na temelju Kristusovih načel si bo tudi delavec ustvaril na zemlji stališče, ki je dostojno človeka. Brez uresničenja katoliških načel v javnem in privatnem življenju bo ostal delavec vedno samo suženj, čeprav bi imeli oblast takozvnai »delavski voditelji« v rokah, ki se pač dokopljejo po ramah delavstva do moči le zato, da se sami bogato ma-ste, delavec je pa pri delavski vladi še nadalje in še večji suženj, kot je bil morda poprej.
Ne krasti delodajalcem, ne podirati tovarn, ne uničevati kapitala, ne jemati premoženja, kakor je učil v tej ali drugi obliki Marx, ampak zidati, delati, boriti se, da se ustvarijo taki pogoji v življenju narodov, da bo delavec enakovreden član človeške družbe, da mu bo zasiguran tolik zaslužek in tako socialno stanje, da bo lahko dostojno preživi! sebe in svojo družino.
In ta pota — na podlagi krščanskih načel trezno in brez demagoštva bo pokazal tržiški kongres, zato pozdravljen!
V. Kragl:
Tržiški veter v Chicago.
V raznovrstnih časopisih ste mnogo že čitali o veličastnem evharističnem kongresu v Chicago, kjer so zastopniki celega sveta v dneh od 20. do 24. junija 1.1. proslavljali Jezusa v presv. Reš. Telesu na tako veličasten način, kot še nikdar nikjer! Vsakemu udeležencu bo ostal v neizbrisnem spominu pogled na 62.000 otrok, ki so v tako veličastnem zboru prepevali slavo Najsvetejšemu ali pa manifestacija mož in mlade-ničev društva najsvetejšega Imena Jezusovega, ko so stotiso-či možkih pozno zvečer v čarobni nočni tmini ob blagoslovu z Najsvetejšim pri svojih molitvah užgali vsak svojo svečico in tako izpričevali svojo trdno živo vero v Jezusa.
Tudi Slovenci iz Amerike so bili na kongresu častno zastopani, pa tudi iz stare domovine — iz Slovenije — je prihitelo v Ameriko na to slavje malo števiOce Slovencev, med njimi 2 škofa in 6 duhovnikov, eden ilzmed teh Tržičan po rodu. Slovenci smo imeli v svoji lastni sekciji svoje pobožnosti v čast Najsvetejšemu in svoja zborovanja. Pri prvem slavnostnem zborovanju stopi k duhovniku — Tržičanu eleganten mož in ga poprašuje ali je iz »starega kraja«, ali je morda celo iz Gorenjskega, ali morda pozna Tržič. In ko je sledil vsemu tem popraševanju pritrdilen odgovor — sta se znašla in pozdravila v daljni tujini dva rojaka, celo sošolca — Tržičan Janez Štirn in pa duhovnik — Tržičan; kako veselo je bilo to nepričakovano snidenje!
Vernim Slovencem — prav tako še prav posebno dobrim vernim Tržtičanim — so že od nekdaj tako zelo pri srcu mile Brezje, kamor hodimo tako z zaupanjem se Mariji priporočat. Da bi pa verni slovenski Amerikanci ne ostali brez božje poti k Mariji Pomagaj, so pa slovenski Frančiškani v Ameriki poskrbeli, da se je v bližini Chicage — v Lemont-u
sezidala mična kapelica, v katero se je postavila podoba Matere Božje, popolnoma natančno posneta po podobi Marije Pomagaj na Brezjah. In ta podoba Marijina je imela biti prvo nedeljo po evharističnem kongresu kronana prav tako kot so Marijo kronali na Brezjah pred 18 leti. Ravno slovenski duhovniki, ki so prišli v Ameriko na evh. kongres, so imeli čast h kronanju nositi amerikansko podobo Marije Pomagaj. Po končani slovesnosti1 pa se v samostanu oglasii par romarjev, ki so h slovesnosti kronanja prihiteli iz Chicage v Lemoht, ki zaprosijo, da bi radi govorili z župnikom K. iz starega kraja. In glej, zopet sem mogel pozdraviti drage mi rojake — Trži-čane: Marijo Štefe, roj. Aliačič (»Lukčevo«) in Mihael-a Rib-nikar (»Tekčovega«) s čvrstim sinkom Majkom — tako Ame-rikanci kličejo Mihece —. Povedali so mi še o drugih Trži-čanth, ki tudi bivajo v Chicagi (kakor Tekčeva Johana, omo-žena Šolar, Nošetova Francka s petinui otroci, brat Janeza Štirn Jožef z družino itd.), in odločili smo se, da se moramo sestati enkrat skupaj v Chicagi — k pristnem tržiškemu večeru! Gospa Štefe mi je hitro napisala številko njenega telefona (omenjena ima namreč v Chicagi krasno lastno hišo, v kteri poleg drugih udobnosti tudi telefona ne manjka) z naročilom, naj jo ob povratku v Chicago obvestim, da hoče tedaj zbrati vse v Chicagi bivajoče Tržičane v svoji hiši, da bi na takem večernem sestanku nekoliko skupaj pokramljali in si poživili spomin na ljubo staro domovino. Ah, kako lepi, kako vzvišeni so taki spomini na ljubi, dragi dom zlasti še v daljni, daljni tujini . . . Kakor dogovorjeno, tako tudi storjeno! Ko sem se 12. julija iz severnih ameriških pokrajin vrnil1 nazaj v Chicago, sem naslednji dan hitro zjutraj poklical k telefonu številko 8398 in kar hitro se mi oglasi g. Štefe, ki1 z največjim veseljem določi večer tega dne za naš tržiški sestanek. Že pred šesto- uro popoldne me je čakal pred stanovanjem avto, ki me je v divji brzini v družbi g. Štefeta in njegovega vrlega sinčeka odpeljal na severno stran mesta v bližino prelepega cliicaškega parka Lincoln, kjer imajo Tržičani svoje tako lepe, mične domove in prav v slehernem sem našel sliko preljubega rojstnega kraja, bodisi v skromni razglednici ali v večji sliki v dragocenem okvirju. V gostoljubni hiši Štefetovi so se zbrali chicaški Tržičani v svojimi družinami; veselilo me je spoznati njihove »boljše polovice«; vsa čast jim, da so poročili vsi le zavedne Gorenjke oz. Gorenjce iz bližnje ali malo daljne okolice Kranja. Pa kako vesel sem bil pri pogledu na njihove otroke, ki so mi jih po vrsti predstavili: vsi prav lepo še govore domač jezik in niti enega izmed njih ni, da bi pustil svojim otrokom govoriti le amerikansko angleščino, kar smo žalibog kje drugod pri slovenskih stariših mogli najti.
In tedaj smo si začeli vzbujati spomine na naš preljubi rojstni kraj! Še vedno čuva nad njim — gori na ljubkem gričku — cerkvica sv. Jožefa, še tam ob robu trga kraljuje farna tržiška cerkev, kjer smo bili krščeni, kjer smo uživali vso srečo presrečnega dneva življenja — dneva prvega sv. obhajila, ko smo pod nadzorstvom vernega učitelja v strahu božjem se bližali mizi Gospodovi. Govorili smo o vsem onem, kar ima tržiška cerkev tako prikupljivega, mikavnega; spominjali smo se onih, ki so nas tam učili prav živeti! Ravno v tujini še prav posebno ve in zna človek ceniti lepoto domačega kraja, ljubkega doma — v tujini zlasti se nauči ceniti srečne dni, ki jih je preživel v domači cerkvi, v domači šoli, v domači hiši — v krogu svojih dragih domačih! Le škoda, da nisem še pred svojim odhodom v Ameriko1 pohitel v Tržič, da bi bil mogel našim Amerikancem povedati, kako je zadnji čas tržiška cerkev prenovljena, kako je obogatela s prelepim novim kipom Srca Jezusovega in zlasti še, da bi jim bil mogel povedati o presrečnem trenutku, ko se je pred tem kipom dne 6. juti. t. 1. cela tržiška župnija posvetila presv. Srcu Jezusovemu. V naše pogovore je prešla tudi misel posebno na oni kraj za tržiško farfto cerkvijo — na kraj miru, ki je v se sprejel že toliko tistih, ki smo jih poznali, ki smo z njimi doma živeli, tistih posebno, ki so nam bili najljubši, najdražji, pa so morali umreti pred nami .... In tu smo našli rešeno uganko, zakaj nam ni življenje v tujini tako težko, zakaj nas ne vleče z vso silo nazaj v rojstni kraj — kajti njih ni več, umrli so že
vsi tisti, ki smo jih najbolj ljubili in ki so nas morda še preveč ljubiti . . . Nič več bi nam ne prišel ob vrnitvi v rojstni kraj nasproti skrbni oče, ljuba zlatavredna mamica, ne mogli bi se več ogreti na ljubečem srcu očetovem, materinem — nič več bi jim ne mogli potožiti svojega gorja — legli so že k počitku, utrujeni vsled skrbi in truda za nas, legli k počitku tam za
tržiško farno cerkvijo!--In tako je prišel naš pogovor tudi
na mojega t očeta, ki nam je bil odraslim vsem dober, skrben učitelj — vsaj je 27 let \ Tržiču učiteljeval. Jožef Štirn se je sicer malo pritožil nad njegovo strogostjo, a vsi drugi pa so podrli njegovo pritožbo s trditvijo, da je ravno njegova strogost in natančnost marsikateremu pripomogla1 do boljšega kruha. Z veseljem mi je potem Mihael Ribnikar povedal, da še skrbno shranja šolsko spričevalo s podpisom mojega očeta; hotel mi je le-to pokazati in zato sva pohitela v njegovo, le par korakov od Štefetove hiše oddaljeno, zelo lepo, elegantno opremljeno hišo, kjer sem mogel pred seboj zreti listine, ki sem jih še sam v svojih dijaških letih, kot očetov pomočnik pri pisanju, spisal in j^h je očetova roka podpisala i- in vse to — čeprav malenkostne reči — najti v daljni Ameriki, pa spisano doma pred 30 leti! Pogovarjali smo se slednjič tudi o raznih znancih in tovariših iz otroških let. Oh, kako zadrhti človeška duša ob spominih na srečne ure detinskih dni! Kako vse bolj prisrčen in gorak je pogovor o domačih v tujini, v tako daljni tujini. Kako resnične so besede »Popotnikove«, kterega pesmico so nam v Ameriki tako nmogokje zapeli: »Dežela ljuba, kje ležiš, ki jezik moj mi govoriš, kjer znanci moji še žive, prijt'lji moji v grobih spe. Zdihujem, vprašam, vedno »kje«; prijat'lji k vam želi srce, peroti imeti si želim, da k vam domov kot ptič zletim.« Da, domov — v našo pravo, skupno, večno srečno domovino — nad zvezdami! —
Le prehitro so pretekle ure — bilo je že pozno — ločiti
se je bilo treba, podati smo si morali roke V slovo--in na
svidenje le Bog ve: kdaj in 'kje.
Paberki.
Veste kaj je to? Koncem meseca avgusta, ko je naše sadje še zeleno in neužitno, se tu in tam pokaže na drevju rdeče jabolko, ki je podobno kakor da bi bilo že zreloi. Morda ga utrgaš misleč, da je že užitno. Ko pa vgriznež v sad, ali pa če prerežeš jabolko, vidiš, da je v njem ostuden črv. Z gnjusom vržeš od sebe nezreli sad in kar si imel že v ustih izpljuneš. Tak, prezgodaj dozorel sad, ki navadno sam odpade, imenujemo paberk.
Nekaj podobnega je pogosto tudi v življenju človeštva. Tudi tu med mladino srečamo tu in tam prezgodaj dozorele osebnosti, ki jih je negnjusen črv prezgodaj ustvaril za starce.
Neredko srečamo 12 letne ali še mlajše deklice ali dečke, ki so posvečeni že v vse skrivnosti življenja, poznajo že vso rafiniranost propadlega človeka, so že v vse posvečeni, že več vedo, kakor smo včasi1 vedeli' pri 21 letih, ko smo odhajali v vojaško službo.
Ko opazuješ takega mladeniča, te nehote zazebe okrog srca. Ta veli obraz, to motno oko, te grenke poteze okrog usten, vse to kaže, da imaš pred seboj ne otroka, ampak starca, ki je že mnogo poizkusil, kar bi niti poznati ne smel. Nič več otroškega, nič več mladeniškega, nič veselega na obrazu in ne na obnašanju. Vse njegovo obnašanje in ves izraz govori pogosto: »glejte ja7. pa nekaj vem, kar drugi še ne vedo--« Izginil je mladeniški polet duše,i nič več idealizma v srcu, to je za njega že vse preotročje, zrel mož že hoče biti, že dozorela dekle se predstavlja, a je v resnici samo karikatura mladega človeka — prezgodaj dozoreli sad — paberk! Gnil v svoji notranjosti, razjeden od negnjusnega črva, kakor prezgodaj dozorelo jabolko--
In posledice? Kakor paberk od'pade od drevesa in segni-je, ne da bi dozorel v lepo užitno jabolko, tako propada tudi taka prezgodaj dozorela mladina. Iz takega dekleta ne postane poštena žena in mati, iz tega mladeniča se ne razvije zrel, spoštovanja vreden mož in oče —! Svoje življenske sile
izčrpajo v blatu propadlega življenja in v njem navadno tudi končajo —. In če so morda prišli tudi do zakona, njih prezgodnja dozorelost, njih izčrpana mladost jih spremlja celo življenje kakor izvirni greh. Ti ljudje nimajo smisla za odgovornost zakonskega življenja, se ne zavedajo z vso resno-bo tega, kake dolžnosti si nalaga človek, ki postane in hoče postati oče ali mati, in tako ta gniloba prezgodaj dozorele mladosti zastruplja dalje zakonsko življenje, posledice prehajajo na otroke in otrok otroke in ta strup se razliva dalje od roda do roda--.
Kdo je kriv te prezgodnje dozorelosti? Pohujšanje! Pred otroci se že vse javno govori, otroci zahajajo v kino in k igram, ki niso za nje, otroci berejo knjige, v katerih se razkriva vsa spolna stran človeškega življenja, razni romani so vsakdanja hrana pogostoi še nedorastle mladine, po tovarnah in delavnicah se skoro tekmuje, kdo bo vpričo nezrele mladine pokazal, da več ve in da je bolj izkušen v raznih pi-kantnostih —; in tako se razliva pohujšanje na široko in globoko in zastruplja nežna srca mladine in rodi — človeške pa-herke.
Vzgojni vestnik.
Posledice. Ni dolgo tega, kar me je v »Jutru« napadel tržiški »vzgojitelj« — dopisnik »Jutra«, ki ni srečen, če ne napada po »Jutru« enkrat kaplana, drugič kakega učitelja, župnika, predilnico ali pošto itd., radi tega ker sem v pridigi svaril pred branjem takozvanih »šundromanov« in raznih porno-grafičnih spisov, ki se posojajo mladini po knjižnicah. Predvsem kaže tak dopis, da dotičrii »literat« nima nobene literarne izobrazbe, ker bi moral sicer obsojati že iz umetniškega stališča in iz stališča leposlovja, da se taka »šundliteratura« pri nas sploh tiska in še bolj bi moral obsojati, da se kaj takega daje v roke mladini. Obsojati pa bi moral sam to žalostno dejstvo, če bi imel le en lot pedagoške ali vzgojne izobrazbe in smisla za vzgojo.
Kam pripelje našo mladino branje takih romanov in tudi takih časopisov, ki prinašajo romane kot so Pater Kajetan, Papeževa hči1, Claude Ferrera in druge take umazanosti, nam je jasno pokazalo zadnje zasedanje ljubljanske porote.
14. letni fant, drugošolec, je ukradel najprej svojemu očetu 2000 Din in pobegnil z njimi v tujino, nato pa je s sebi enakim tovarišem napravil načrt, kako .izropati menjalnico in z oropanim denarjem pobegniti od doma. Pobil je lastnico menjalnice na tla, a namera se mu ni posrečila. Prišel je pred poroto in dobil tri leta ječe. Državni pravdnik je sam povdar-jal, kako strahovito je nazadovala vzgoja naše mladine in kam je dovedlo moderno mladino čitanje nevarnih, mladino umetno razburjajoči!) knjig, ki podirajo nravnost, vero in blatijo to, kar bi moralo biti človeku sveto. Zagovornik je povdarjal, da bi morali pripeljati pred poroto tiste, ki ovirajo versko vzgojo po naših šolah in med našo mladino, tiste, ki dajejo mladini čitivo, ki ga pošten, odrasel človek ne more brati brez sramu in škode.
Pred par tedni so zalotili na Madžarskem družbo šestnajstletnih fantov, ki so dolgo kradli in končno hoteli napasti cel vlak in izropati popotnike. Pripravili so si že orodje, s katerim bi bili odvili železniške tračnice, da bi bil vlak skočil s tira in bi oni to priliko porabili v ta namen, da izropajo popotnike. Tik pred izvršitvijo tega zločina, ki bi bil spravil mnoge ob življenje, so zločince zasačili in jih spravili prod sodišče, kjer se je pokazalo, da je te mlade roparje vzgojil kino
in slabo čtivo za hudodelce--
Žalibog so upravičene tožbe o pokvarjenosti moderne ■mladine, k'i je pač sad slabe vzgoje, sad kina in šund romana in pa uspeli slabih vzgojiteljev, ki imajo več smisla za napadanje duhovščine po »Jutru« in podobnih listih, kot pa' za resno vzgojo njim izročene mladine.
Šolska spoved za osnovno šolo bo v torek 28. s,ept. pop. ob 3. za dečke in v petek dne I. oktobra pop. ob 3. za deklice, drugi dan ob 8. je sv. maša s skupnim sv. obhajilom. Za me-
ščansko šolo je šolska.' spoved dne 30. sept., četrtek, popoldan ob 3. in v petek zj. ob S. sv. maša s skupnim sv. obhajilom.
Šolska sv. maša ob nedeljah za osnovno šolo ob 8., za meščansko šolo oib 10. Prosimo, da starši ne jemljete svojih otrok v klopi, ker imajo vsi določena stojišča. Otroci naj radi reda hodijo k tisti sv. maši, ki je za nje določena.
Učenci obrtne šole naj hodijo k sv. maši ob 6. ali pa ob 8. in sicer vsi v novo kapelo. Vse mojstre prosimo, da skrbe, da bodo njih vajenci hodili ob nedeljah in zapovedanih praznikih k sv. maši. Lani so se bili hvalevredno mojstri za to zavzeli, prosimo, da tudi letos vajence pošiljajo redno k sv. maši ob praznikih.
Na pokopališče naj otroci ne hodijo pred mašo — tudi odraslim bi svetovali isto —, tam se zamotijo in zamude sv. mašo.
Oddaljeni otroci so v verskem oziru pogosto zelo zanemarjeni. Po leti jih starši ob nedeljah pošiljajo na pašo, mesto v cerkev, po zimi je pa grda pot kriva, da otroci ne morejo k službi božji in posledica je to, da otroci ne morejo prejeti niti prvega sv. obhajila pravočasno, da so zelo malo poučeni v verskih resnicah, ker tudi v šolo ne hodijo, in da so v vsej vzgoji zanemarjeni. Starši in gospodarji takih otrok bodo dajali enkrat odgovor pred Bogom, če ne skrbe, da se njim izročena mladina pouči in vzgoji v verskem duhu.
Pokoril Franc, duh. svetnik:
Župniki v Tržiču.
Znano je, da je 1. 1261.1 dne 12. marca koroški vojvoda Urh III., kot gospod Kranjske s pismom podaril Tržič (»trg Ljubelj«) stiškemu samostanu za vzprejemanje revežev v blagor svoje in svoje žene duše. Takrat je »trg Ljubelj« stal še pod goro Košuto, kakilli 6 km oddaljen od sedanjega trga. Ne smemo pa misliti, da je to bila kaka velika naselbina, kajti prostor temu ni dopuščal. Stala je ondi lahko graščinska hiša, kjer so imeli podložni svoje opravk'e, donašali svoje obveznosti, čakali na svoje rešitve pri gosposki tudi v pravnih zadevah in to so imenovali že rimci »Forum« ali trg. Lahko je bilo ob vodi tudi par kladivov, ali kak mlin, večje naselbine pa ne, ker ni bilo prostora. —
L. 1320.2 se pa omenja že »novum "Forum« = novi trg (Neuinarktl) na sedanjem prostoru. Kam je prešel stari trg »Lubellino« (Ljubelj)? Ljudska pripovedka nam ve povedati o veliki katastrofi, ki je razdejala stari trg ali Tržič. Del gore Košute se je vsled naliva dežja odtrgal, podričal v dolino in naselbino podrl. Ljudje so se še pravočasno rešili ter zgradili svoje novo bivališče nižje doli v dolini ob vodi na sedanjem prostoru: nova naselbina, novi trg = »Neumarktl« — Tržič. Od tedaj se pričenja tudi jasnejša zgodovina tržiška, ker prejšnja je zavita v temno preteklost. —
lz napoininanega pisma koroškega vojvode Urlia spoznamo tudi, da so cisterciani iz stiškega samostana prejeli od njega obenem tudi gojždno in lovsko pravico tega kraja in sicer radi spoštovanja do. Matere božije (ob reverentiam Virginis jdoriosae). —
Ta opazka podari'lnega pisma koroškega vojvode Urlia, pa posestna pravica stiskih cistercianov tega kraja, nam uriva misel, da so cisterciani zgradili prvotno tržiško cerkev M. B„ ki je dandanes župnijska, kajti oni so prav radi posvečevali zgrajene cerkve svoje Materi božji. —
Cisterciani so posedovali ta kraj 138 let, ki jim pa ni bil posebno priličen. Zato je nadvojvoda Viljem 1. 1399.3 zamenjal Tržič in župnijo s cisterciani za Dobrnič in Žužemberkom, kar je bilo1 za stiški samostan priročneje.
Pozneje 1. 1526.', ko so radi turškega davka inventirali cerkveno imetje in dragocenosti, se omenjajo že vse sedanje
1 Schumi: Urk. u. Rec. 1). II. s^r. 216, št. 278. I. 1892. str. 225.
s Schumi: arcliiv II. str. 215 do 219.
3	LJubljan. šematiz. 1. 1892. str. 225.
4	Listina v župnem arhivu.
Ljubljan. šematiz.
cerkve v tem okolišču. — L. 1575. nova gotska župna cerkev, ki je pozneje dvakrat pogorela: 1. 1713. in 1. 1785. — Ker nam virov nedostaje, zato tudi ne moremo' navesti vseh duhovnikov, ki so pastirovali tu. Znani so nam sledeči:
a) župniki:
Hans Hertlein Blagoviški5 (de Glogwiz) je pastirovai tu t. 1383., omenjen v neki listini dne 12. jul. Živel je v 1. (1380 do 93), kakor se omenja v listinah. —
Martin6, plebanno in Novo Foro«, je. dne 18. jan. 1. 1475. vmestil novega kovorskega župnika Simona Sworsina. —
Gašper Raubsack7, pleban že 1. 1483. Pravdal se je z ljubljanskim trgovcem Benediktom Cosiza (Koščica). L. 1498. pa je v osmini presv. R. T. kupil mlin na Bistrici ob Kovorju od bratovščine presv. R. T. v Kranju.
Filip Kopoš8 (Choposch), pleban 1. 1506. omenjen. Erazem Steyer", župnik, je bil dne 29. avg. 1. 1511. v Kranju navzoč pri ustoličenju ljubljanskega škofa po duhovnikih na kranjsko župnijo, ki jo je prejel od cesarja. Dne 29. avg. 1. 1514. se pa omenja kot pečatnik neke listine. Bil je doktor cerkvenega prava. —
Gašper Iančič10, župnik, omenjen 1. 1595. in še 1. 1597., ko je bil 53 let star, torej roj. L 1544. Imel je mnogo neprilik in borbe z Lovrencom Paradeiser, graščakom in cerkvenim patronom, ki si je lastil župnikovih dohodkov. Poprej v I. (1567.—81.) je bil župni vikar v Križu pri Tržiču. —
Jožef Julij Bohm11 (Paan = Saen = Pehem) je pastirovai tu že 1. 1607. do dne 16. junija 1. 1615., ko je odstopil in z istim dnetn je nastopil župnijo naslednik Jan. Salvago, ki ni živel zgledno, imel je kot nepoboljšljivec neprilike z vizita-torjern, zato je moral zapustiti župnijo.
Baltazar Stross12, župnik — vikar v 1. (1615.—18.). Odšel je za župnega vikarja v Spodnji Tuhinj, kjer je služboval do 1. 1621. Pozneje 1. 1625. je pomagal tudi na Vačah. Besni-čan, takrat v šmartinski župniji pri Kranju, roj. 1. 1581., posvečen v mašnika pa dne 31. marca 1. 1607. na naslov Ijub-ljatt. stolnega kapittja. —
Jurij Vide13, župnik tržiški že 1. 1626. do svoje smrti 1. 1635. — Kranjec (Carnio'lus), zak. sin, roj. 1. 1587., zadostno učen, je postal akolit v Gornjem gradu dne 18. marca, sub-diakon v Ljubljani dne 28. maja na naslov lastnega patrimo-nija 800 R, diakonat je prejel zopet v Gornjem gradu 24. sept., mašništvo pa dne 17. dec. 1. 1611. na priporočilo naddiakona v Kamniku. —
Tomaž Podgorec14, predlagan župnikom od Henrika Paradeiser, barona v Novem gradu in Gradišču, potrjen pa od očaka Marka Gradnika dne 13. okt. 1. 1635. Dolgo vrsto let je tu pastirovai, naposled legel v hladni grob 1. 1692, kot zlato in demantni mašnik. Bil je Goričan, roj. v Šempetru pri Gorici, v mašnika posvečen pa dne 22. aprila 1. 1628., na naslov velesalskega samostana. Kaplanoval je na Vranskem od sv. Jurija 1. 1631. dalje. Od 1. 1675. je bil tudi Lambergov bene-ficiat v Tržiču. Dne 26. avg. 1. 1667. naznanja naddiakonu Oktaviju Amigonu, župniku v Šeiftjurju pri Kranju, da cerkev za njegovega pastirovanja ni ničesar zgubila na posestvu, kakor kaže inventar. —
Matija Košir1" (Choschier), župnik od I'. 1692. do svoje smrti dne 3. jan. 1. 1704. — Služboval je v Tržiču že od 1. 1683, podpisan: »servitor«, »sazalanus«, vikar, župnik. — Bil je Kranjec, roj. 1. 1657., posvečen pa v Ljubljani na naslov kranjske mestne kamere in sicer v subdiakona 28. febr., v diakona dne 20. dec. 1. 1681, v mašnika pa dne 21. febr. 1. 1682.
-- 2
"Dunajski drž. arhiv. Schurni: arhiv I. str. 107—108. 8 Izv. muz. društva IV. str. 14.
7 Izv. muz. društva I. c. in Letopis M. SI. 1870. str. 106. * Izv. muz. dr. C. c.
0 Ljubljan. kap. arhiv F. 99. št. 6 in Viccdom. arhiv v Rudolfinum 4/11.
10	Izv. muz. dr. C. c.
11	Zuptii arhiv.
12	Zgodovina besniške župnije str. 206. ia Chroenon dnevnik I.
" Izv. muz. dr. C. c. — lun. Orožen IV a) str. 110. — Knezoškof. arhiv. 152upni arhiv, Ordin. zapis, v škof. arhivu.
Anton Kristan, župnik, prezentiran od 2 pattonov dne 10./1. 1704, potrjen pa dne 30./4. i. 1., je služboval tu do svoje smrti dne 1. aprila (pokopan 2./4.) 1. 1710. — Radovljičan, roj. 1. 1662, v mašnika maziljen pa dne 8. aprila 1. 1692, v Ljubljani na naslov novomeškega kolegiatnega kapitlja. Pod njim je tržiška župnija štela 3000 duš. Dogradil je 1. 1704. novo cerkev sv. Jožefa nad trgom, katero je že 1. 1702. pričel njegov prednik. Bil je ud mengeške bratovščine' sv. Mihaela, podpisan tudi »Christian«. — Najbrže je identičen z onim, ki je v 1. (1699.—1701.) služboval kot sacelan v Staremgradu pri Šempetru ob Novem mestu. —
Mgr. Valentin lan. Krst. Samnic, župni upravitelj kot tamošnji kaplan, od aprila do junija 1. 1710. — Tržičan, roj. 1. 1681, ord. v Vidmu na Laškem 1. 1707. na naslov paken-steinske graščine na Štajerskem. Študiral je na Dunaju, postal učenik modroslovja in je služboval izprva kot sacelan pri gg. Wohvitz in Lamberg. Krščeval je v Tržiču že 1. 1708, najbrže kot sacelan Lambergov in kot tak bil provizor 1.1710. Kaplanoval je v Šentvidu nad Ljubljano 1. 1711, odkoder pride v Kranjskogoro 1. (1711.—13.), v Trbovljah na Štajerskem, mestni kpl. v Kranju (1715.—16.), pomočnik na Blokah (1716.—18.), v Ribnici (1718.—20.) kpl., zopet na Blokah (1720.—23.), nato beneficiat v svojem rojstnem kraju. Potem je župnikoval v Zasipu pri Bledu od sv. Jurija 1. 1725. do meseca novembra 1. 1751, ko se naposled preseli v Kropo za beneficiata pri kapelici M. B. v gozdu. Ta beneficij je on sam ustanovil. Bival je tu do 1. 1761. Umrl pa je kot zlatomašnik 80 let star ter bil pokopan dne 18. febr. 1. 1761. v župni cerkvi v Križu pri Tržiču ob spremstvu 6 duhovnikov. —
Mgr. Gašper Konig (Kralj), župnik od srede junija 1.1710. do svoje smrti dne 1. sept. (pokopan) 1. 1733. Star je bil 57 let, toraj roj. okrog 1. 1676, ord. pa okrog 1. 1702. Bil je učenik modroslovja in je že v adventu 1. 1705. deloval kot duhovnik v Tržiču do časa> da je župnijo sprejel v vodstvo. Rad je kumoval zlasti v 1. (1709.—12.) v Škofjiloki, kar kaže, da je najbrže bil Ločan. Bil je velik dobrotnik cerkvam, zlasti župni, ki jo je po požaru 1. 1713. prenovil. —
Jurij Fabijan10, župni upravitelj od sept. 1733. do srede maja 1. 1734. — Bil je Kamničan, roj. dne 24. marca 1. 1695, v mašnika posvečen pa je bil od oglej, očaka v Vidmu na Laškem dne 3. dec. 1. 1719. Novo mašo je obhajal privatno v Kamniku pri oltarju sv. Janeza Krst. v župni cerkvi dne 21. jan. 1. 1720. — Kaplanoval je v Doberlavesi v junski dolini na Koroškem od 23.16. do 13./10. 1721, v Šinartinu v tuhinjski dolini od 26.16. 1. 1722. do 29./11. 1. 1723, odkoder se preseli za pomočnika v Cerklje pri Kranju, od tam 27.14. 1. 1725. v Kamnik za mestnega kaplana. Odtod ga pošljejo v Tržič za provizorja, odtam se vrne nazaj v Kamnik, kjer je služboval do 15. avg. 1. 1739. Takrat so ga vstoličili župnikom v Cerkljah, kjer je pastirovai 27 let prav uspešno do svoje smrti vsled kapi dne 29. dec. 1. 1766. Bil je zelo goreč in delaven mož, skrbel je ze lepoto hiše božje, zgradil je podružnice: v Šmartinu, v Dvorjah, Stiški vasi in na Zgornjem Berniku. Župni cerkvi pa je omislil več dragocenih tnašnih plaščev in dve lični cerkveni omari. Blag mu spomin! —
Mgr. Iurijl Samnic, župnik, vmeščen dne 12./5. I. 1734. do svoje smrti (pokopan) dne 30. maja I. 1754. Tržičan, roj. dne 16. aprila I. 1704, očetu Petru in njegovi ženi Marini, kte-rima je dal napraviti nagrobni spomenik I. 1740, ki je še dandanes ohranjen. Mašnik je postal okrog 1. 1730. Kot sacelan in praeceptor je služboval 1. 1732. na Turjaku. Bil je učenik modroslovja in je dne 11./6. I. 1733. imel govor v Ljubljani v cerkvi sv. Uršule v proslavo sv. Janeza Krst., patrona advokatov. —
Jernej Terčck17, župni upravitelj kot tamošnji kaplan od meseca junija do sv. Jakoba 1. 1754. — Roj. v Lučinah 17./8-1. 1716, v mašnika posvečen pa na naslov velesalskega samostana dne 30./3. L 1743. v Gorici, kjer se je izšolal: »Trčkov« gospod z Golega vrha hšt. 2. — Bil je pobožen, zgleden du-
18 Zgodovin. zbornik št. 23, str. 368. — Zgodovina cerkl). župnije str.
"Pokom: Ljubljan. šematizem I. 1788, str. 88.
. A
liovnik, blago srce brez napak, zato povsod priljubljen. Dne 25. febr. L 1745. je bil potrjen za pomočnika na Sladkigori na Štajerskem, služboval v škofjiloki (1746—48), bil 2. kpl. v Smledniku ali župnikov vikar (1748—49), potem je kaplano-val v Tržiču od avg. 1. 1749. do sv. Jurija 1. 1762., nato bil lokalist (kurat) v Goričah pri Trsteniku do 1. 1784, naposled provizor lokalije Lučine, svojega rojstnega kraja do 1790. 1., ko je o sv. Juriju odšel v Polhovigradec za subsidiarija, od-tam o sv. Juriju 1792. se vrnil nazaj v Lučine v pokoj, kjer je umrl dne 15. jan. 1. 1793. Zlate maše svoje ni učakal. —
Matija Magušar, župnik, je pastiroval tu od sv. Jakoba 1. 1754. do svoje smrti (pokopan) dne 5. junija 1. 1783. Bil je Kranjec, roj. meščanu Juriju in njegovi ženi Mariji dne 16. febr. 1. 1710, mašništvo pa je vzprejel v Ljubljani dne 17. dec. 1. 1735. na naslov črnomeljskega gospostva grofa Jurija Lu-dovika pl. Lichtenberg. Kaplanoval je v Selcih od 1./4. 1738, do sv. Jurija 1. 1742, bil župni vikar v Sorici do časa, da se preseli za župnika v Tržiič, kjer mu je navček odpel poslednjo pesem dne 4. junija 1. 1783. na hšt. 80. Volil je 4000 gld. za beneficij v pomoč domači duhovščini dne 28. jan. 1. 1780.
Tomaž Frančišek Golob18, župni upravitelj kot tamošnji kaplan 'od meseca junija 1. 1783. do novega leta 1784. Rodil se je v Škofjiloki meščanu Jožefu in njegovi ženi Elizabeti dne 17. dec. 1. 1736, mašnik pa je postal v Gorici 1. 1760, na naslov kostanjeviškega samostana na Dolenjskem. Kaplanoval je v Tržiču od sv. Jurija 1. 1762. do novega leta 1784. ter bil obenem tudi oskrbnik Polčevega beneficija (1774—79.). Ko je bila z dvornim dekretom z dne 2./12. 1785. v Lomu pri Tržiču ustanovljena samostojna lokalija, je postal Golob prvi lokalist. Pastiroval je ondi^do svoje smrti vsled kapi (zadet 1809.) dne 8. okt. 1. 1811. Ž njim je legla v grob tudi samostojnost lomske duhovnije, ker je bilo že 9./3. 1809. z vladnim dekretom določeno, da pripade Lom nazaj k Tržiču. Golob je bil krepak po telesu, pa značajen mož, dober duhovnik, ki je lahko delal vspešno v blagor njega ljubečega ljudstva, ker je bil dober nadarjen pridigar. —
Bernard Lukančič10, župnik, (imenovan 28./10. 1783.) od novega leta 1784. do 1. 1801, ko se preseli v Moravče v pokoj, kjer je dal svetu slovo dne 18. sept. 1. 1802. Kamničan, roj. 1. 1731, ord. pa 1. 1757. na naslov nekega cerkljanskemu župnišču podložnega kmeta. Moralko in kanon. pravo je dovršil v Ljubljani, posvečen pa bil v Gorici. Služboval je na raznih krajih in sicer kaplanoval na Vačah (1757,—64.) 1., zlasti župnikoval v Kolovrati od sv. Uršule 1. 1764. do sv. Jurija 1. 1781. Bil je zgleden duhovnik. —
Frančišek Jabornik2", župnik od meseca junija 1. 1801. do svoje smrti vsled pljučnice dne 29. marca 1. 1807. — Tržičan, roj. 1. 1746, ord. pa 1. 1770. v Gorici, kjer je dovršil bogoslovje, na naslov lastnega patrimonija. Bil je zmožen, zdrav človek, dober govornik, le jezik se mu je mrva zatikal, kteri nedostatek je pa nadomestila gorečnost in navdušenost pri katehizovanju in pridigah. Kaplanoval je na Raki (1777. do 79.), poprej kurat v Belicerkvi (1776.) par mesecev in v Šempetru pri Novem mestu (1776.—77.) na Krki kpl. v 1. (1780,—82.) v Dobrniču do 1. 1783, v Žužemberku do 1785, v Trebnjem do 1. 1798, v Višnjigori, beneficijatni kurat v Tržiču I. 1799, župni vikar v Lešah, odkoder pride za župnika v Tržič, kj er je bil tudi »vicedecanno in scholasticis« nekaj časa. Njegov značaj, obnašanje, občevanje z ljudmi, ponižnost in udanost do predstojnikov je vse pohvale in priporočila vredna. Bil je priljubljen in zgleden duhovnik. —
Frančišek Srf. Gartner21 (Hortula>nno = Vrtnar), župni upravitelj kot kovorski župnik od aprila do junija 1. 1807. — Rojen Varaždmec 1. 1738, vzgojen pa v Tržiču na Gorenjskem. Humanistične študije je dovršil v Celovcu, višje v Ljubljani, bogoslovne pa v Gorici, kjer so ga v mašnika posvetili 1. 1764, na naslov tržiškega tkalskega društva. Mož je
18 Pokorn: Liublian. šematizem 1. 1788, str. 219.
Ravnotam str. 215. -"Pokorn: Ljubljan. Šematizem I. 1788, str. 143. " kavno tam str. 147.
bil zdrav, zmožen, pa ganljiv pridigar. Služboval je izprva v Gorici, nato v Žužemberku 1. (1765—67.), pomagal tudi na Prežganju 1772, ko je postal župni vikar na Primskovem (1772.—82.). Stiški opat kot patron župnije ga je 1. 1777 svaril radi tega, ker je grozovito bičal lahkomišljeno nečimerno ljudsko nošo. Bil je zelo goreč mož. Dne 7./4. i. 1. mu je pa kar prepovedal, o noši sploh še kaj ziniti. Od meseca junija 1782, do sv. Mihaela 1. 1796, je prav goreče pastiroval na Mirni, kjer je vzdrževal iz lastnega tudi pomočnika, da ni dušno pastirstvo škode trpelo. Bil je zgleden, priljubljen duhovnik. V 1. 1796. do 1808. je župnikoval v Kovorju pri Tržiču. Naposled je živel v pokoju v Lahovčah pri Cerkljah do 1. 1812, odtod se preseli na Brdo, kjer je dal svetu slovo kot zlatomašnik dne 14. junija 1817.
Valentin Prešern, župnik od 20. jul. 1807. do meseca junija 1. 1819. Luč sveta je vgledal v Rodnah na Gorenjskem dne 12. febr. 1. 1779, mašnik pa je postal v Ljubljani dne 8. sept. I. 1802, že v 3. letu bogoslovja. Dovršivši bogoslovne nauke kot seminiščnik je prišel za mestnega kaplana v Idrijo (5./5. 1804.—13./8. 1805.), nato je kot kaligraf prišel za proto-kolista in škofijskega tajnika v Ljubljano, odtod se preseli za župnika v Tržič, kjer je ob velikem požaru 1. 1811, skusil mnogo težav zlasti pa še imel dovolj skrbi z zgradbo nove tržke župne cerkve v naslednjih letih. Bil je tudi okrajni šol. nadzornik in konzisterialni svetnik. Odtod se preseli za župnika in dekana v Ribnico, kjer je kot zaslužni mož legel k večnemu počitku vsled vodenice pod zeleno rušo dne 3. jul. 1. 1833. Bil je prijazen, dosleden v dejanjih, goreč in priljubljen govornik, poseben prijatelj šole in poznavatelj talentov, pa ljubeznjiv družabnik. —
Gašper Šoklič22, župni upravitelj od meseca do sept. 1. 1819. V Lazih v gorjanski župniji pri Bledu je vgledal luč sveta dne 30. dec. 1. 1783, mašnik pa je postal že v 3. letu bogoslovja dne 23. sept. 1. 1810. Dovršivši'bogoslovne nauke kot seminiščnik, je prišel naslednje leto za pomočnika v Horjul (14./9.—21./11.) 1811., odtam ga pošljejo, ker se mu je hotelo nekoč zmešati, na Bled (1812.—14.), odtam pride za mestnega kaplana v Kranj, kjer je imel priliko škofu dr. Jerneju Vidmarju izkazati marsikatero uslugo, za kar mu škof ni pozabil hvaležnosti. Kot kranjski kaplan je prišel v Tržič za provizorja, a se je vrnil v Kranj, odtod' se preseli na Ovsiše za župnega vikarja od sv. Jurija 1.'1820. do 1. 1830. Ondi je kot goreč duhovnik mnogo prenovil. Napravil je novo. zakristijo, mesto lesenega preozkega kora zida novega, razširi pokopališče, izvrši več poprav pri župnišču. Naposled je župnikoval na Breznici od avg. 1. 1830. do svoje smrti vsled kapi dne 6. junija 1, 1861, kot zlatomašnik, četudi zlate maše ni obhajal. Obiskal ga je ravno škof Vidmar, a pri tej veseli priliki ga zadene kap. Škof ga mazili s sv. oljem in mu podeli še papežev blagoslov. K večnemu počitku ga je spremilo 23 duhovnikov in mnogo ljudstva. Bil je dober, zgleden duhovnik, mirnega značaja, visoke rasti, bil temeljit, četudi ne lepo-doneč govornik in vesten ter goreč v svojem poklicu. Za podlago svojih govorov je imel Kornelija iz Lapide, tako, da so Brezničani rekli: »To je njegov svetnik!«
Tomaž Jeseničar33, župnik, od septembra 1. 1819. do novembra I. 1827., ko je moral resignirati. Rodil se je na Bledu dne 21. dec. 1. 1780, poduhovničil pa se je dne 8. sept. 1. 1807. Kaplanoval je izprva v Šentjuriju pod Kumom do 1. 1808, v Kamniku do sv. Jurija 1. 1810, v Naklem do febr. 1. 1814, na Vrhniki do aprila 1. 1818. Takrat se preseli v Peče za župnega vikarja, odtam pa v Tržič, kjer jo je popolnoma zavozil. Bil je svojeglaven, trmast, prevzeten in domišljav, vladože-ljen, željam občanov ne vztrezajoč, v svoji duhovski službi površen, brezbrižen, večkrat celo ljudstvu v spodtiko pri sv. maši in pri deljenju sv. zakramentov, vase zaljubljen, pa tudi nezgleden duhovnik, četudi mu niso mogli z dokazi naravnosti pred oči. Radi tega je prišel navskriž z občani tako, da so ga na vse strani tožarili. Prišla je mešana komisija v Tržič
" Izvestja muz. društva XVI. str. 154.
23 Škof. arhiv.
začetkom meseca oktobra I. 1827. in zgoraj povedano ugotovila. Vsied tega je škofijstvo župnika odstavilo, suspendiralo, mu nasvetovalo, naj gre za nekaj tednov h kakemu župniku, da se na podlagi duhovnij vaj zopet umiri in duhovno prerodi, potem pa zopet zaprosi za kako službo, ko bode mogel zopet modro sebe obvladati in blagonosno pastirovati. Odšel je za pol leta v Šentjurij pri Kranju v začasni pokoj. Ukor od okrožnega urada v Ljubljani pa so dobiti tudi radi ne modrega postopanja 3 občinski predstojniki: pl. Jabornik, Cerne in Mally, od škofijstva pa tudi oba kaplana. Dnei 1. junija 1. 1828. pa je nastopil Jeseničar kot župnik pri Sv. Križu ob Kostanjevici na Dolenjskem, kjer je nesrečno si nogo zlomil ter ostavil ta solznodolinski svet vsled žolčne mrzlice dne 7. jul. 1. 1835. star 55 let. —
Aleš Jerala54, župni upravitelj od 22. novembra 1. 1827. do sv. Jurija 1. 1828. V Hrašah pri Smledniku hšt. 23. se je rodil kmečkim starišem dne 14. jul. 1. 1792, mašnik pa je postal dne 22. sept. 1. 1816. — Služboval je izprva v Gorjah pri Bledu do aprila 1818, ter prejel od škofijstva pohvalno pismo kot odgojitelj, potem nai Vačah do sv. Jurija 1819, v Dolu do meseca maja 1. 1822, odtam pa je prišel za mestnega kpl. v Kranj, kjer je služboval do 20. febr. 1. 1834. in kot tak je vmes bil provizor v Tržiču, da je duhove nekoliko pomiril in razmere oblažil. Dne 20. febr. 1. 1834. je bil vmeščen župnikom v Poljanah nad Škoftjoloko, kjer ni bil posebno zadovoljen radi slabih dohodkov kmetije. Bal se je vedno,- da bo zalezel v dolgove. Prosil je za izpraznjeno župnijo v Horjulu, ktero je prejel v priznanje njegovih zaslug in nastopil1 ondi 24. okt. 1. 1842. Vodil jo je kot dobri oče celih 36 let, naposled pa umrl ondi kot zlato-demantni mašnik dne 4. dec. 1. 1878. Pogreba se je vdeležilo 15 duhovnikov in obilo žalujočega ljudstva. —
Mož je bil videti ostre, odurne zunanjosti, ime! velike obrvi, pa zlato srce; zato se je povsod takoj priljubil1 in pridobil srca vseh. Bil je goreč, pobožen, zgleden duhovnik, zato je vnemal tudi srca vernikov za bogoljubno čednostno življenje z vpeljavo bratovščin in obhajanjem sv. misijona ter imel obilo uspeha. Na vso moč je skrbel za lepoto hiše božje, kar kaže mnogo novih naprav pri župni cerkvi in podružnicah. Njegove zasluge za splošni blagor je priznalo Njegovo Veličanstvo stem, da mu je podelilo zlat križec s krono za zasluge 1. 1876. — Spoštovalci njegovi so mu napravili tudi nagrobni spomenik iz nabrežinskega marmorja, ki nosi poleg zaznamka službenih podatkov, sledeči napis:
»Mirno pasel svoje si ovčice, Kazal pot do čednosti, resnice; Strasti si krotil v krotkosti, Sam ne vedjl, kaj je strast; Kar preziral si v modrosti, To povsod si našel čast.«
Na straneh spomenika pa je brati sledeče:
Desna stran:
»Smiljenost, ki srca greje, In dobrotljivost brez meje, Čednosti naj blagši vse So ti dušo lepšale.«
Leva stran:
»Znal si vsac'ga posvariti, Srca niikdar ne raniti, Bil z ljubeznijo Bogu si vdan. Od ovčic, prijatlov spoštovan.«
Ivan Krst. Zalokar25, župnikom postavljen o sv. Juriju 1. 1828, je pastirovai tu do 18. jul. 1. 1835, ko se preseli za župnika v Škocijan pri Mokronogu. — Ob odpravi tlake je imel ondi mnogo sitnosti z ljudmi, zato je radi ljubega miru stopil v pokoj o sv. Juriju 1854. ter umrl v Ljubljani vsled kapi kot
24 Zgodovina horjulske župnije str. 175—181.
26 Glaser: Zgodovina sloven, slovstva II. stran 169. nijc škoeijanske str. 59 in šmarješke str. 113.
Zgodovina žup-
zlatomašnik dne 7. sept. 1. 1872. — »Klemenov« z Vinice list. 4. v Šmarjeti se je rodil dne 26. junija 1. 1792. očetu Janezu in njegovi ženi Mariji r. Teršinar. Mašništvo je vzprejel dne 24. sept. 1. 1815. v Ljubljani, kjer se je izšolal in bil nekaj časa ■tudr na Dunaju v Auguštineju. Kaplanoval je v Metliki 1. (1815.—18.). Pokličejo ga v Ljubljano za špirituala v semini-šče, ktero službo je opravljal do časa, da se preseli v Tržič. Cerkvena ura in marmeljnata obhajilna miza tu je njegova naprava.
Bil je učen in delaven mož. Govoril je dobro francoski in latinski1. V seminišču je začel slovenski pisati in sicer v metelčici, ker je bil poseben prijatelj Metelka, svojega rojaka. Bil je tudi izurjen homeopat, izveden kmetovalec in jezikoslovec ter tudi dober duhovnik. Pisal je molitvenike, o umnem kmetovanju, pa tudi o metelčici itd. Bil je eden najboljših pisateljev iz tedanje dobe. V Škocijanu je mnogo prenovil in izboljšal, pri župni cerkvi, župnišču, pa tudi pri otoški cerkvi. Ob njegovem čase se je delalo tudi nato, da bi se na Slančemvrhu ustanovila duhovnija. —
Janez Fink, župnik od jul. 1835. do sv. Jurija 1. 1851. — Rodil se je v Kočevju dne 12. jul. 1. 1797, posvečen v mašnika pa je bil dne 27. avg. 1. 1825. v Ljubljani. Kaplanoval je na Igu do jan. 1. 1828, v Ljubljani pri sv. Jakobu do okt. I. 1829, ko se preseli v stolnico za nemškega pridigarja in vikarja. To službo je opravljal do časa, ko se preseli za župnika v Tržič, odtod pa v Kamnik za mestnega župnika in dekana. Bil je tudi okrajni šolski nadzornik in častni konzistorialni svetnik do svoje smrti dne 31. jan. 1. 1872.
Alojzij Košir26, župnikom vmeščen o sv. Juriju 1. 1851, je i>astiroval tu do 2. julija 1. 1868. Roj. v Planini pri Rakeku dne 25. marca 1. 1815, mašnik pa je postal dne 12. avg. 1. 1838, ter prišel za mestnega kaplana v Kranj, kjer je bil 1. 1850, tudi župni upravitelj nekaj časa, odtam se preseli v Tržič, kjer je I. 1864. dal popraviti veliki in oba stranska oltarja. Po 17 letnem službovanju se preseli v Šentrupert na Dolenjsko, kjer je župnikoval do svoje smrti dne 26. avg. 1. 1891. Bil je konzistor. svetnik in zlatomašnik. V Šentrupertu je pretrpel mnogo križev in težav, posebno ob času požara 1. 1870. Košir je bil vrlo pobožen in za čast božjo vnet mož, pa delaven in zgleden duhovnik. Pod njim je zvonik župne cerkve prejel gotsko obliko, kar je povečalo tudi krasoto cele cerkve in mnogo drugega prenovil. Zlasti pa je goreče skrbel za duhovni preporod župljanov, le žal, da ni bilo obilo uspehov, ker tnu je manjkalo prave odločnosti in krepkega nastopa, sicer je bil pa blago srce. —
Blaž Šoklič, župni upravitelj od 2j7. do 14./10. 1. 1868, kot tamošnji kaplan. Rodil se je posestniku Blažu in njegovi ženi Mini r. Olip na Potokih hšt. 12. v župniji Koroška Bela dne 26. jan. 1. 1840, v mašnika tnaziljen pa bil dne 30. jul. 1. 1865. Kaplanoval je ob času kolere v Spodnji Idriji, od koder pride 25./9. 1. 1866. v Tržič. Tukaj je služboval do meseca okt. 1. 1870, ter bil vmes obenem1 tudi provizor. Na sv. Lu-keža dan nastopi kaplansko službo v Stariloki, kjer je ostal do 5./11. 1. 1873. TaJcra't se preseli za kaplana v Šmartin pri Kranju, dne 24./4. 1. 1878. pa nastopi kot župnik v Škof ji loki, kjer je jako blagonosno pastirovai. Mnogo je olepšal in prenovil pri mestni župni cerkvi in njenih podružnicah. Bil je goreč za čast božjo in blagor svojih podložnih. Bil je vesten in natančen v rzpotovanju svojih dolžnosti, usmiljen in radodaren do revežev, zgleden duhovnik, priljubljen družabnik, dober pevec. V znak zaslug je bil 1. 1883. imenovan duhovnim svetnikom. V svoji oporoki je volil 1000 gld. za novo gotsko monštranco v mestni župni cerkvi. Kako spoštovan in priljubljen je bil splošno, se je videlo ob njegovi smrti vsled pljučnega vedoema dne 12. (jul. I. 1889. in ob njegovem velikanskem pogrebu, ko ni ostalo nobeno oko suho. Blag mu spomin! —
Rihard Frank, župnikom vstoličen dne 14. okt. 1. 1868. je služboval tu do novembra 1. 1880, ko je odšel za kuratnega korarja v Novomesto, kjer je zaspal v Gospodu dne 24. jan.
-'"Zgodovina šentruprske župnije str. 142.
1.	1899." — Bil je Ljubljančan, rojen kot zdravnika sin dne
2.	aprila 1. 1827, mašništvo pa je vzprejel dne 30. jul. 1. 1850. Poslali so ga za 2. vikarja (subsidiarija) v Novomesto, odtam se preseli za kaplana* v Šentjernej (1852,—54.). Odromal je čez Gorjance v Črnomelj za mestnega kaplana (1854—57.), naposled pa pride v Ribnico (1857—68.), kjer je bil obenem naposled provizor župnije in dekanata do časa, da se preseli v Tržič. — Frank je bil izvrsten duhovnik, vseskozi značajen mož. Njegov koščen, resen obraz z markantnimi izrazovltimi potezami, njegova odločna trda beseda in njegov krepak moški korak je kazal že na vnanje jeklenega moža. Zunanjost njegova je človeka na prvi hip mogla osupniti in nekako odbiti, a kdor je imel priliko več občevati ž njim, spoznal je kmalu, da se pod trdo skorjo skriva najblažje mehko srce, srce vneto za vse dobro, sočutno ljiibeznjivo srce, ki ne zna sekati ran, temveč jih le celiti in zdraviti. Kot takega usmiljenega Samarijana se je rajni povsod in vedno> kazal. In on je imel v to lepo priložnost, ker si je, največ po dedščinah, nabavil precejšnje imetje. Sam za-se je potreboval zelo malo, zato je tem lažje in tem raje razsipal okoli sebe, kjer je le opazil, da je pomoči treba. Marsikak novomeški dijak je z njegovo zdatno pomočjo dospel do zaželjenega cilja. Večino svojega premoženja je razdal že sam v življenju v različne dobre namene, a tako, da levica >n'i vedela, kaj je dala desnica. Preostalemu svojemu imetju je postavil kot glavnega dediča novomeško kapiteljsko cerkev, spomnil se pa tudi z zdatnimi svotami novomeških revežev, tržiške župnijske cerkve, bolnišnice usmiljenih bratov v Kandiji, samostana šolskih sester v Šmihelu, itd. —
Pokojni se je vedno z nekim ponosom zavedal svojega duhovskega stanu in čeprav ni bil iz pristno slovenske rodbine, pokazal se je vselej, kadar je bilo treba, v dejanju zavednega Slovenca. Govoril ni veliko; a kadar je izpregovo-ril, povedal je tehtno in tako odločno, da je že iz par besedij žarelo popolno moško prepričanje in samozavest. Prepirati se ni imel navado; ako njegova trezna, premišljena beseda takoj na prvi hip ni obveljala, potem je 'omolknil in molčal dotlej, da je bil vprašan za svet. A četudi njegova želja ni obveljala, zato ni nikomur zameril, a tudi svojih pomislekov ni zakril. V tem se je jasno kazala njegova odkritosrčna ponižnost, ki pa se je vedno družila s kremenito, jekleno odločnostjo. In uprav ta dvojna krepost v jednoti ga je delala ljubeznjivega in prikupljivega vkljub navidezni nepriljudnosti. Zato se mu je človek v dvomili sicer z nekim strahom, ki je bil pa bolj izraz spoštovanja, nego kaj drugega, a vendar zaupno in z veseljem približal, češ, ta-le mi ne bo nič prikril, temveč povedal vse, kar misli. —
Po vseh teh odličnih znakih, ume se samo ob sebi, da je bil g. Frank vzoren duhovnik, pobožen mož. Ze od nekdaj ni ljubil družbe; a odkar se je preselil kot kanonik v Novomesto, živel je pravo samostansko življenje, posvečeno le Bogu. Med drugimi lepimi lastnostmi omenim le-to, da je vsak dan pred kosilom navadno tudi zvečer, počasi korakal v cerkev, kjer se je po četrt ure ali še dalje pomudil v pobožni molitvi. Dosledno vsak petek pa je molil še poleg tega tudi križev pot od postaje do postaje. Zaradi organične hibe sicer ni gladko govoril, a vendar je zelo rad šel na prižnico in v spovednico prav do zadnjega. Zadnjič je govoril še v nedeljo Imena Jezusovega. —
Pešal je močno že kaka štiri leta; napadala ga je omotica, morda uprav zato, ker se je premalo gibal na prostem. Jedenkrat se je na stopnicah skoro ubil, tako nesrečno je padel. A dasi onemogel, je po smrti prošta P. Urlia leta 1897. vendar-le vodil upraviteljstvo novomeške župnije in dekani-je. Teden dni1 pred smrtjo ga je napadala nedulia, ki ga je že dolgo trla, z vso silo. Takoj se je uvidelo, da ni več upanja na ozdravljenje. Udan v volijo božjo je prejel sv. zakramente in 24. jan. 1899. zatlsnif svoje oči za vselej. —
Povodom njegove smrti so kolegiatnemu kapiteljnu izrekli sožalje: prevzvišeni knez in nadškof goriški, poznejši
Slovcncc St. 2.1.
kardinal Jakob, kranjski deželni predsednik baron Hein, vsa novomeška oblastva. in mnogi drugi. Pogreb dne 27. jan. je vodil tedanji prošt dr. Seb. Elbert ob asistenci nad 20 duhovnikov, oo. frančiškanov in usmiljenih bratov. Zadnjo čast so skazali pokojnemu tudi okrajni glavar pl. Vesteneck in zastopniki vseh oblastev v Novem mestu ter mnogo ljudstva od blizo in daleč. O njem veljajo krasne besede sv. pisma v polni meri: »Disparsit, dedit pauperibus, justitia eius manet in saeculum saeculi, cornu eius exaltabitur in gloria«. (On trosi, daje ubogim; njegova pravica ostane vekomaj; njegov rog (moč) se zvišuje v slavi.) Ps. M, 9. — Počivaj v miru zlata duša! —
Frančišek Sal. Špendal, izprva župni upravitelj od 25./11. 1. 1880. do ll./l. 1. 1891, ko je bil župnikom vstoličen in je pastiroval tu do 22./11. 1. 1909, ko so ga vmestili novomeškim kanonikom. Ondi je služboval do svoje smrti dne 30. marca 1. 1915. Bil je Dolenjec, »Tičkov« z Muljave v Šentvidu pri Stični, roj. dne 28. jan. 1. 1846, v mašnika posvečen pa je bil dne 31. jul. 1. 1869. Služboval je izprva kot kaplan in katehet v Tržiču do oktobra 1. 1871, ko se preseli v Kranj za mestnega kaplana (vikarja), kateheta in provizor. voditelja glavne šole. Odtam ga dekretirajo jeseni 1. 1875. v Mengeš, odtod pa v adventu J. 1879. v Cerklje prii Kranju, kjer je ostal do časa, da pride za župnika v Tržič, kjer je zgradil novo župnišče 1. 1891. — Mož visoke postave, rdečega obraza, je bil delaven, a tudi precej samozavesten človek. V znak zaslug je bil 1. 1900. imenovan duhovnim svetnikom.
Jožef Potokar, župnikom vmeščen dne 22. nov. 1. 1909. je blagonosno pastiroval tu do svoje smrti1, ki ga je odpokli-cala dne 19. jun. 1922. na veliko žalost župljanov. Roj. v Stični dne 17. dec. 1. 1874, v mašnika posvečen že v 3. 1. bogoslovja dne 23. jul. 1. 1898. Dovršivši' bogoslovne nauke kot seminiščnik je prišel meseca junija I. 1899. v Tržič za kpl., odtam meseca okt. 1. 1901. v Kranj, odtod meseca marca 1. 1903. v Šmartin pri Litiji za kaplana in beneficiata; naposled ga ob novem letu 1904. pokličejo za stolnega vikarja v Ljubljano, kjer je ostal do časa, da se preseli v Tržič za župnika, kjer je vsestransko, zlasti tudi na socialnem polju deloval za blagor ljudstva. V znak priznanja zaslug je bil 1. 1919. imenovatn duhovnim svetnikom, bil je pa tudi imejitelj zlatega zaslužnega križca s krono in srebrnega: križca z vojno dekoracijo. Bil je goreč in delaven mož majhne vznešene postave, zgleden duhovnik, ljubeznjiv družabnik. —
Oznanila za mesec oktober.
V oktobru se vrši v župni cerkvi rožnivenska pobožnost ob nedeljah in praznikih pri popoldanski službi božji, ob delavnikih pa zvečer ob 7. uri. Glede odpustkov glejte lanski letnik!
1. Prvi petek v mesecu, ob 6. sv. maša z blagoslovom.
3.	19. ned. po Binkoštih in rožnivenska nedelja, prva nedelja v mesecu, služba božja v župni cerkvi ob 6., 8. in 10., ob 10. bo tudi pri sv. Ani sv. maša z darovanjem. Pred prvo sv, mašo skupno sv. obhajilo moških. Pop. ob 2. rožni venec, litanije Matere Božje in nato pete litanije presv. Srca Jezusovega. Po litanijah je shod za 3. red.
4.	Kv. Frančišek Serafski, ob 6. sv. maša za 3. red.
10. 20. ned. po Binkoštih, pop. shod za dekliško Marijino družbo.
17. 21. ned. po Binkoštih, praznik posvečevanja cerkva,
sv. maša ob 6. z dvema blagoslovoma, ob 8. z enim blagoslovom, deseta maša se bo pa pričela po dohodu delavskega sprevoda in bo tudi z dvema blagoslovoma. Ob 10. se prične tiha sv. maša za tiste, ki bi zamudili sv. mašo, ki se bo brala za udeležence delavskega kongresa. Ob 10. letos ne bo slovesne sv. maše, ampak le navadna sv. maša s petjem. Pop. od ene do polu dveh je ura molitve za dekliško Marijino družbo. Ob 2. bo rožni venec, litanije in kajenje altarjev. Ta dan bo darovanje za cerkev pri vseh opravilih dopoldan in popoldan.	r
21. Sv. Uršula in tovarišice, ob 6. sv. maša za- bratovščino sv. Uršule, popoln odpustek za njene člane pod navadnimi pogoji.
24. 22. ned. po Binkoštih. Pop. shod za bratovščino sv. Uršule. Pred 10. sv. mašo ob 9.30 shod za dekliško Marijino družbo — mlajši oddelek.
28. Sv. Simon in Juda ap., ob 6. farna sv. maša.
31. 23. ned. po Binkoštih, ob 8. sv. maša za. čevljarsko zadrugo, zjutraj skupno sv. obhajilo za dekliško Marijino družbo, popoldan shod za žensko Marijino družbo. Po deseti sv. maši shod za mladeniško Marijino družbo.
Razno.
Gospod Anton Dolinar, ki je bil v Tržiču za kaplana od 20. novembra 1924, je bil prestavljen za kaplana v Borovnico in je odšel na svojo novo službo 1. septembra; isti dan je na>-stopil svojo službo novi gospod kaplan Anton Vovk.
Misijonski teden, ki ga je priredila dekliška Marijina družba, je prinesel Din 1913. Za apostolstvo sv. Cirila in Metoda se je nabralo v 1. 1925 posebe v župni pisarni Din 48.50, splošno za misijone Dan 40.50; skupaj je torej v ta namen nabranega Din 2002. Od tega se je odposlalo Din 500 apostol-stvu sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, Din 500 za najrevnejšo cerkev v Bosni na škofijski ordinarjat v Sarajevo in Din 1002 misijonski družbi za razširjenje vere v Ljubljano.
Leta 1925 se je v naši župniji nabralo — kolikor je bilo pač mogoče dognati — za misijonske namene: Zbirka misijonskega tedna dekliške Marijine družbe Din 1243.75, za Dejanje detinstva Din 125.25, apostolstvo sv. Cirila in Metoda posebe Din 48.50, za misijone posebe Din 40.50, za Salezijanske misijone Din 262, za Klaverjevo družbo Din 54, za frančiškanske misijone Din 150, za misijonsko hišo v Bischofshofen Din 1000, skupaj Din 3849.25; če računamo še razne zbirke, ki jih privatno pošljejo nekatere osebe, lahko računamo, da se je v Tržiču nabralo v letu 1925 za misijone okrog Din 4500, tako da pride na vsakega prebivalca naše župnije en Dinar misijonskega prostovoljnega davka na leto.
Lep železen nagrobni križ, ki je bil na obrtni razstavi, naprodaj. Križ je originalno domače delo, prav umetniško napravljen; cena se izve v župni pisarni.
Kam nalagaš denar? Pred nekaj meseci sem svetoval nekemu možu, naj ne naloži svojega denarja v gotov zavod, ampak raje v Ljudsko posojilnico v Ljubljani. Ni me ubogal. Danes je dotični zavod, kamor je uložil denar, pred konkur-zom, denarja ni mogoče pri njem dobiti in dotični gospod bo ob lepe denarce — — Nekateri denarni zavodi so za to ustanovljeni, da se iz njih okoristijo gotove osebe in pa goitovi krogi, dostikrat gredo radi tega v konkurz, če pa zavod uspeva, pa iz svojega premoženja nikdar ne dajo kaj v dobre namene, ampak le v slabe — —. Takih zavodov ne zalagaj-mo s svojim denarjem sebi v škodo--!
Vsi župljani vidite, koliko se pri nas izda denarja za dobrodelne namene. Kje ga dobimo?! Res ga mnogo žrtvujejo naši podporniki, ki jih je hvala Bogu mnogo v Tržiču, vendar bi pa s tem, kar nam ti dajo, še ne mogli vzdrževati svojih zavodov in toliko napraviti, če bi nas ne podpirala Ljudska posojilnica v Ljubljani, ki je poleg frančiškanske cerkve in pa domača Hranilnica in posojilnica. Zato vsi svoje prihranke nalagajte v ta dva zavoda! Tu je denar najbolj varen, da ga ne izgubite, se vam tudi najbolje obrestuje in dobiček, ki ga ti zavodi napravijo z vašim denarjem, gre za dobro stvar. Pri teh dveh zavodih je sploh nemogoče, da bi vlagatelji izgubili denar, ker vsi člani teh zavodov z vsem premoženjem garantirajo za vloge, poleg tega imata ta dva zavoda lepe rezerve, da sta popolnoma krita za kake slučajne izgube.
Dve leti je s to številko postal star naš Cerkveni Glasnik. Še vedno se dobro drži, da, lahko rečemo, da še vedno raste. Hvala vsem sotrudnikom, ki ga na katerikoli način podpirajo, da tako lepo uspeva.
Čevljarska zadruga mojstrov v Tržiču je z župnikom dne 5. septembra sklenila sledeči dogovor: V smislu stare navade ceha čevljarjev, kakerega .nasleduje Čevljarska zadruga, se uredi vsakoletno praznovanje čevljarskih patronov tako. da se vrši vsako leto dvakrat služba božja za Čevljarsko zadrugo in sicer ob 8. v nedeljo po godu čevljarskih patronov in sicer v nedeljo po 25. oktobru — god sv. Krispina — in v nedeljo po 13. decembru — god sv. Lucije. Če je god katerega teh patronov na nedeljo, se vrši sv. maša za čevljarje isti dan. Ista zadruga oskrbi te dni ob osmi sv. maši cerkveno petje in nosi vse tozadevne stroške po dogovoru. Zadruga se udeleži korporativno tudi procesij Sv. R. T., Vstajenja in sv. Florijana s svojim banderom. Prav častno je za Čevljarsko zadrugo, da skuša ohraniti lepe stare navade in le želeti je, da jih vedno tudi v bodoče ohrani.
K. Pire:
Krtačeva Špeva.
To peri kapitel. — Špela ket otrok.
I. Pikca - Figca.
Moj ranč mater, Boh jem dej dobr, so rekle Pika - Po-vonca. Če b bvo švo vse po pravice, b ble mogel mne rečte Pična Špevca, al rekle so me pa Pikca jen prov po nepotrebnem prstavljale še Figca, de sej levš rajmovo. Pikca - Figca, kene kole fajn? Prov po tržiško! Zakaj trščan so že od k dej tač, de jem na da žilca preh gmaha, preden na obesjo anmo an prtikel na vrat, de ga cev soj življenje z seboj nose. Pokel pa pravijo, de so krstjan, k žve po Kriščovmo nauk: »Kar teb ne tavba, t ud drujmo ne store!«
Pikca nej b že bva, al Figca mej pa prenebešk giftova. K b bva kakšen piomtaršč froc, al pa od te bogateli ana, k zmirej cukerberk šlekajo, de so> sameh dobrot zeljene, glih koker kakšna figa k se na cest valja, v božjem imeno, b že neč na' rekva. Al jest, k sem bva to naj več v šole, pa močna, de sem s.e uhka z štirem fantem v raufarijo spstiva, pa Figca! Pekvato sem je fržmagovo, belj koker na vem ko.ga.
Sem pa če sem tuhtova, zakaj se me taka krvica godi;, nazadnje sem pa toko pogruntova de zato, ker ata nimam, de b se zame potegnil. — Dobero punca, sama zase se potegne! Od tistga malu, sem pa vsačmo kdor je zbleknu preče men besedo Figca, ano figo pod nos pomoliva.
Ježeš, če b bi i vi to vidle, kakšen špektakel so naankat zagnalle, k so dobil fije pod nafo! Kar v kalope so jo vdrle nad mater, kok de psti, de njen pamž poštenem Idem fije kaže. Manere nauč toijo frzlo, koko bo pa pr tujeli Ideh an-kat krli suživa, če bo taka!
Jest nisem oh tga neč vedva. Na prah pred hišo sem stava, kar prdrvejo mate okolj vogva, koker ana furja, me zagrabjo za puntek na gvale, potegnejo v hišo, pa začnejo po mne mvatite, kar je gor mogvo. »Jest te bom že manere naučiva, ti pamž zanikrne, Boh na zaden, de b ti šanmo fije pomoliva, tok te kuj na male kosce rztrgam.« Aha, zej sem šel vedva za kaj se gre. Mej zeks, kok mej pograbivo. Nisem dava štime oh sebe, kar trda sem se nardiva, koker an cvek, pa misluva sem se, sevš že naveličova udrihate pa vpite. Jen res, ker nisem rekva: ne bev ne tnev, sej matere nekej začev jasnite, zadgale so me če vkot, de sem padva, koker snop. Hiter sem skočiva pakonc pa stopiva pred mater, jen sem jean prov počaso povedova, de so me dons to zadenkat zavije zarobljenoste to odrašeneh nabunkale. Vso sem jem povedova kar sem imeva na srco, mat so pa kar v tva gledale, pa neč rekle. Šele čez dovh cajtai so vzdihnle: Kaj vo~ češ .k smo pa reveže, v berača se vsak obregne. Pokel sotm pa an jajce vcvrle, kar sej pr naš hiš vsake svete cajte komaj arnkat urajmovo. Ker sem zvedva, de je vsega andva naiša beračija uržoh in deb jest enkol ne bva figca keb imeva becine, sem bva pa še belj ihtova, kar zaprsegva sem se preče vsm, ke b me mislel šankat bržmajhtvate.
(Dalje prili.)
Odgovorni urednik Matija Skerbec.
Za .Zadružno tiskarno* Srečko Magolič v Ljubljani.