NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA Silva Novljan ZGOVORNOST ŠTEVILK (Splošnoizobraževalne knjižnice v letu 1992) Tipkopis Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani Enota za razvoj knjižničarstva Silva Novljan ZGOVORNOST ŠTEVILK (Splošnoizobraževalne knjižnice v letu 1992) Tipkopis Ljubljana, 1993 i. ij 471 277 1 O -06- t3tS6 ,j> T j 41H1UI /VC , 0 * VSEBINA Zgovornost številk 1 Tabelarni prikazi podatkov o delu knjižnic v letu 1992 11 Seznam stalnih izposojevališč 27 Kraji v občinah z izposojevališči kolekcije potujoče knjižnice 30 Library system of Slovenia 35 Poročilo s strokovnih posvetovanj 47 Kolumb in doba odkritij 57 Literatura o splošnoizobraževalnih knjižnicah 65 ZGOVORNOST ŠTEVILK SPLOŠNOIZOBRAŽEVALNE KNJIŽNICE V LETU 1992 posnetek po poročilih SIK pripravila Silva Novljan 1 Organiziranost knjižnic • 60 osrednjih občinskih knjižnic za 62 občin ima 833 izposojevalnih mest: — 242 stalnih izposojevališč — 385 bibliobusnih postajališč (6 bibliobusov) — 206 izposojevališč kolekcij potujoče knjižnice — 68 nepokritih krajev • 38 knjižnic samostojnih, 22 združenih z drugimi dejavnostmi • odprtost: normativ 10 sek. na prebivalca tedensko dosega 32 knjižnic 2 Pogoji dela 2.1 Prostor: 49.233 m 2 ali 24,75 m 2 na 1000 prebivalcev. Normativ 28 m 2 na 1000 prebivalcev dosega 8 knjižnic, razpon v doseganju je od 12 % do 149 %. 2.2 Oprema: • 51 knjižnic ima računalniško opremo • 42 knjižnic ima že programsko opremo • 18 knjižnic tudi komunikacijsko opremo Večina teh je računalniško še nepopolno opremljenih. Vse imajo ustrezno mehanografsko opremo, večina tudi reprografsko in projekcijsko opremo. 2.3 Knjižnično gradivo 2.3.1 Temeljna zaloga 1 2,82 enote knjižničnega gradiva na prebivalca. Normativ 3 knjige na prebivalca dosega 11 knjižnic, povprečno 2,30 knjige. 2.3.2 Prirast 133 enot knjižničnega gradiva na 1000 prebivalcev. Normativ 200 knjig na 1000 prebivalcev dosegajo 3 knjižnice, povprečno 111 knjig. Normativ 5 naslovov časopisja na 1000 prebivalcev dosega 20 knjižnic. Ocena prirasta po vsebini: • 19% leposlovja za mladino • 26% leposlovja za odrasle • 55% strokovnega knjižničnega gradiva (kjer so po vrstnem redu zastopane skupine UDK: 3, 6, 7, 9, 5, 0, 1, 80, 2) 2.3.3 Odpis 103.947 enot oz. 1,85% temeljne zaloge knjižničnega gradiva. 3 Knjižnični delavci (redno zaposleni) Skupno število knjižničnih delavcev: • 538 strokovnih delavcev (438,7 opravljen strokovni izpit) • 146,4 upravno-tehničnih delavcev in manipulantov • SKUPAJ: 684,4 vseh knjižničnih delavcev Izobrazbena struktura knjižničnih delavcev: • visoka: 23 % višja: 46 % srednja: 31 % 46 direktorjev oz. vodij knjižnic ima opravljen strokovni izpit. Na 2000 prebivalcev je 0,54 strokovnega delavca. Normativ IFLA na 2000 prebivalcev 1 strokovni delavec dosega 1 knjižnica. 2 Na 10.000 prebivalcev 2,75 strokovnega knjižničnega delavca. Normativ na 10.000 prebivalcev 2 knjižnična delavca dosega 33 knjižnic. 1 delavec (strokovnim delavcem smo prišteli tudi manipulante, skupaj 574,5 delavcev) je izposodil 19.624 enot knjižničnega gradiva. Samo 5 knjižnic je oblikovalo izposojo po maksimalnem standardu (12.000), ostale ga presegajo. 3.1 Dohodek • Knjižnice so pridobile povprečno 586 SIT na prebivalca. • na člana 3.473 SIT • strošek izposojene enote knjižničnega gradiva je 103 SIT • ena kupljena enota knjižničnega gradiva je stala 1.247 SIT • od skupnega dohodka je bilo porabljenih 24 % za nakup knjižničnega gradiva, 27 % za materialne stroške in 51 % za plače 4 Uporabniki 4.1 Člani 4.2 Obisk • 4.417.332 obiskovalcev knjižnice • 333.528 obiskovalcev prireditev • SKUPAJ: 4.750.860 obiskovalcev Vsak član je prišel 13-krat v knjižnico. 4.3 Izposoja 3 Član si je izposodil 31 enot, ob vsakem obisku povprečno 2,5 enot knjižničnega gradiva. Obrat temeljne zaloge knjižničnega gradiva je bil 2-kraten. Normativ: več kot 3-x je bil dosežen v 8 knjižnicah, 2-x v 14 knjižnicah... 4.4 Prireditve Knjižnice so imele povprečno 3 prireditve na teden. Na 1 prireditvi je bilo 39 obiskovalcev. Op.: Primerjava je narejena po številu prebivalcev, ki ga navajajo SIK za leto 1992, skupaj 1.989.526 prebivalcev. OPOZORILO! Tabelarične prikaze statističnih podatkov za vseh 60 SIK skupaj lahko naročite v Enoti za razvoj kjnižničarstva. 4 Povprečje doseganja osnovnih normativov v letu 1992 5 VZPONI IN PADCI I.POVPREČJE NEKATERIH ZNAČILNOSTI SPLOŠNOIZOBRAŽEVALNIH KNJIŽNIC 6 II. NEUSKLAJENA RAST 7 Elementi standardov Il.a Neusklajena rast 6 , 000,000 5 . 000 . 000 4 . 000 . 000 3 . 000 . 000 2 , 000,000 1 , 000,000 0 1985 1990 1991 1992 ■I E8m gm 350.000 300.000 250.000 200.000 150.000 100.000 50,000 0 Leta 8 Elementi standardov Il.b Neusklajena rast 12 , 000,000 10 , 000,000 - 8 , 000,000 - - - 6 , 000,000 - - - 4 , 000,000 - - - 2 , 000,000 - 1985 1990 1991 Leta 1992 Članstvo 1111 Izposoja |§i Obisk 9 Članstvo 25,000 II.c Neusklajena rast 1985 1990 1991 Leta 1992 10 TABELA I: Organizacijske enote TABELA II: Prostor At - .v-4*. TABELA III: Odprtost,katalogi Ah TABELA IV: Temeljna zaloga knjižničnega gradiva 44 TABELA V: Prirast izvodov TABELA VI: Prirast naslovov ■M* TABELA VII: Prirast po UDK (nadaljevanje) TABELA VIII: Prirast po načinu nabave TABELA IX: Odpis TABELA X:Kader (nadaljevanje) to TABELA XI: Dohodki knjižnice TABELA XII: Poraba sredstev VL TABELA XIII: Članstvo ABELA XIV: Obiskovalci (nadaljevanje) TABELA XV: Izposoja (nadaljevanje) IS TABELA XVI: Prireditve m z, SEZNAM STALNIH IZPOSOJEVALIŠČ SPLOŠNOIZOBRAŽEVALNIH KNJIŽNIC 1. Lavričeva knjižnica - Ajdovščina: VIPAVA, PODNANOS, DOBROVLJE 2. Knjižnica Brežice - Brežice: KULTURNI DOM PIŠECE, DOM UPOKOJENCEV, UČNI CENTER CERKLJE OB KRKI 3. Osrednja knjižnica Celje - Celje: KNJIŽNICA ŠTORE, KNJIŽNICA DOBRNA, KNJIŽNICA ŠMARTNO V ROŽNI DOLINI 4. Knjižnica Jožeta Udoviča - Cerknica: STARI TRG, NOVA VAS, ŽILCE 5. ZIK Črnomelj - Črnomelj: ADLEŠIČI, DRAGATUŠ, SEMIČ, STARI TRG OB KOLPI, VINICA 6. Knjižnica Domžale - Domžale: MENGEŠ, MORAVČE, RADOMLJE 7. Matična knjižnica Dravograd: / 8. Občinska matična knjižnica - Gornja Radgona: RADENCI, VIDEM OB ŠČAVNICI, WO G. RADGONA, RADENCI, OŠ STOGOVCI 9. Knjižnica Grosuplje: STIČNA, KRKA, ŠENTVID, VIŠNJA GORA, DOBREPOLJE 10. KRC 14. oktober - Hrastnik: STEKLARNA HRASTNIK, DOL HRASTNIK 11. Mestna knjižnica in čitalnica - Idrija: BEVKOVA KNJIŽNICA V CERKNEM, KNJIŽ. V SPODNJI IDRIJI 12. Knjižnica Makse Samsa - Ilirska Bistrica: / 13. Matična knjižnica Izola: / 14. Občinska knjižnica Jesenice: PLAVŽ-JESENICE, JAVORNIK-KOROŠKA BELA, PODKOREN, KRANJSKA GORA, MARTULJEK, DOVJE, HRUŠICA, ŽIROVNICA 15. Matična knjižnica Kamnik: DUPLICA, DOM UPOKOJENCEV KAMNIK, KOMENDA, LAZE, ŠMARCA 16. Knjižnica Kočevje: VAS FARA 17. Osred.knjiž. Srečka Vilharja Koper: ENOTA SEMEDELA, ODD. ZA DELO Z MLADIMI BRALCI 18. Osred.knjiž. občine Kranj: STRAŽIŠČE, NAKLO, PREDDVOR, ŠENČUR 19. Valvasorjeva knjižnica Krško: VIDEM 20. Občinska matična knjižnica Laško: RIMSKE TOPLICE, RADEČE 21. Matična knjižnica Lenart: / 22. Zavod za kulturo občine Lendava - Lendava: PETIŠOVCI, DOLINA, GABERJE, GENTEROVCI, DOBROVNIK, KOBILJE, TURNIŠČE, HOTIZA, VELIKA POLANA, SREDNJA BISTRICA, ČRENŠOVC ODRANCI 23. Matična knjižnica dr. Slavko Grum - Litija: ŠMARTNO 2 24 . 25 . 26 . 27 . 28 . 29 . 30 , 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 Knjižnica Bežigrad - Ljubljana: ČRNUČE, KNJIŽNICA dr. FRANCE ŠKERL, KNJIŽNICA GLINŠKOVA PLOŠČAD, SAVSKO NASELJE Knjižnica Otona Župančiča - Ljubljana: DELAVSKA KNJIŽNICA, MESTNA KNJIŽNICA, PIONIRSKA KNJIŽNICA, IZPOSOJEVALIŠČE POLJANE Knjižnica Jožeta Mazovca - Ljubljana: POLJE, NOVE FUŽINE, ZALOG, JARŠE Knjižnica "Prežihov Voranc" - Ljubljana-Vič: DOBROVA, RUDNIK, ŠKOFLJICA, IG, VELIKE LAŠČE, BRDO, KOZARJE Knjižnica Šiška - Ljubljana:ŠENTVID, MEDVODE, VODICE, "VALENTIN VODNIK",GAMELJNE Občinska matična knjižnica Ljutomer: CVEN, KRIŽEVCI, VZAJEMNA KNJIŽ. PRI "MURA" Matična knjižnica Logatec: HOTEDRŠICA, ROVTE, VRH SV.TREH KRALJEV Mariborska knjižnica - Maribor: TABOR, HOČE, KAMNICA, LOVRENC NA POHORJU, PEKRE, RUŠE, STUDENCI, ŠENTILJ, TEZNO, POBREŽJE, NOVA VAS, PESNICA Ljudska knjižnica Metlika: RADOVIČA Zavod za kulturo - Mozirje: NOVA ŠTIFTA, GORNJI GRAD, ŠMARTNO OB DRETI, NAZARJE, SOLČAVA, LUČE, LJUBNO, REČICA, ŠMIHEL . Pokrajinska in študijska knjižnica - Murska Sobota: BAKOVCI, BELTINC BODONCI, BOGOJINA, CANKOVA, DOMANJŠEVCI, GRAD, HODOŠ, KUZMA MAČKOVCI, PETROVCI, PROSENJAKOV PUCONCI, ROGAŠEVCI, ŠALOVCI, TIŠINA . Goriška knjižnica F.Bevka - Nova Gorica: BRANIK, PRVAČINA, RENČE, BILJE, SOLKAN, DESKLE, KANA . Študijska knjižnica M.Jarca - Novo mesto: ŠENTJERNEJ, ŠKOCJAN, ŽUŽEMBERK, STRAŽA, STOPIČE . Knjižnica Ormož - Ormož: VEL. NEDELJA, OBREŽ, BOLNICA ORMOŽ, KOG, IVANJKOVCI Matična knjižnica Piran - Piran: / Knjižnica Bena Zupančiča - Postojna: PRESTRANEK Ljudska in študijska knjižnica - Ptuj: / n 41. 42. 3 Delavska univerza, enota knjižnica - Radlje ob Dravi: MUTA, VUZENICA Knjižnica A.T.Linharta - Radovljica: BEGUNJE, BLED, BOH.BELA, BOH.BISTRICA, BREZJE, SP.GORJE, ZG.GORJE, KOPRIVNIK, KROPA, LESCE, LJUBNO, PODNART, SR.VAS, ST.FUŽINA, ZASIP 43. Koroška osred.knjižnica "Dr. Franc Sušnik" - Ravne na Koroškem: PIONIRSKA KNJIŽ., MEŽICA, PREVALJE, ČRNA, ŽERJAV, KOTLJE, LESE, PODPECA, STROJNSKA REKA ŠENTANEL 44. Javni zavod Miklova hiša - Ribnica: SODRAŽICA, LOŠKI POTOK 45. Občinska knjižnica Sevnica - Sevnica: LOKA, BLANCA, KRMELJ 46. Kosovelova knjižnica Sežana - Sežana: DIVAČA, HRPELJE, KOMEN 47. Knjižnica Josipa Vošnjaka - Slovenska Bistrica: UČNI CENTER SLOV. BISTRICA 48. Knjižnica Ksaverja Meška - Slovenj Gradec: MISLINJA, PODGORJE 49. Splošnoizobraževalni center - Slovenske Konjice: LOČE, VITANJE, ZREČE 50. Knjižnica Šentjur - Šentjur: PONIKVA, DOTOLO, PLANINA, KALOBJE 51. Knjižnica Ivana Tavčarja - Škofja Loka: GORENJA VAS, POLJANE, TRATA, ŽELEZNIKI, ŽIRI 52. Občinska matična knjižnica - Šmarje pri Jelšah: ROGAŠKA SLATINA, ROGATEC, KOZJE, PODČETRTEK, BISTRICA OB SOTLI, LESIČNO 53. Knjižnica Cirila Kosmača - Tolmin: BOVEC 54. Knjižnica Toneta Seliškarja - Trbovlje: / 55. CIK Knjižnica Pavla Golie - Trebnje: DOM TVD MIRNA, PROSVETNI DOM MOKRONOG, KMETIJSKA ZADRUGA ŠENTRUPER, OŠ DOBRNIČ 56. ZKI - Tržiška knjižnica - Tržič: DOM UPOKOJENCEV*. BISTRICA PRI TRŽIČU 57. KC "Ivan Napotnik" - Velenje: ŠOŠTANJ, ŠMARTNO OB PAKI 58. Cankarjeva knjižnica - Vrhnika: BOROVNICA 59. KC - Delavski dom, Knjižnica Zagorje - Zagorje ob Savi: KISOVEC, IZKA 60. Občinska matična knjižnica - Žalec: BRASLOVČE, GRIŽE, POLZELA, PREBOLD, ŠEMPETER, VRANSKO, PETROVČE, PONIKVA KRAJI V OBČINAH Z IZPOSOJEVALIŠČ I KOLEKCIJSKE POTUJOČE KNJIŽNICE 1. Lavričeva knjižnica - Ajdovščina: 2. OTILNICA, PREDMEJA, COL, PODKRAJ, MANČE, GOČE, SLAP, ČRNIČE, SELO, TPO BATNJE, VAS BATNJE, BRJE, DOBROVLJE, OSTJE, IKA, VRHPOLJE, DOM STAREJŠIH, FRUCTAL, ŠMARJE, VRTOVČE, VELIKE ŽABLJE, MALE ŽABLJE, VRTOVRI, POTO E, MLINOTEST, SKRILJE, BUDANJE, PLANINA 2. Knjižnica Brežice: 1. - 2 . - 3. Osrednja knjižnica Celje: 1. BOLNIŠNICA VOJNIK, KOMUNALA CELJE 2 . - 4. Knjižnica Jožeta Udoviča - Cerknica: 1. VELIKE BLOKE, CENTER ZA BEGUNCE 2 . - 5. ZIK - knjižnica - Črnomelj: 1. - 2 . - 6. Knjižnica Domžale: 1. KS URAŽNJA, TROJANE, DOM POČITKA MENGEŠ, DO INDUPLATI 2 . - 7. Matična knjižnica Dravograd: 1. - 2 . - 8. Občinska matična knjižnica - Gornja Radgona: 1. - 2. - 9. Knjižnica Grosuplje: 1. DOM STAREJŠIH OBČANOV GROSUPLJE, BEGUNSKI CENTER GORA 2 . - 10. KRC 14.oktober - Hrastnik: 1. - 2 . - 11. Mestna knjižnica in čitalnica — Idrija. 1. - 2 . - 12. Knjižnica Makse Samsa - Ilirska Bistrica: 1. DOM STAREJŠIH OBČANOV ITI1 __ 2. PLAMA, PODGRAD, PREGARJE, GABERK, TATRE, RJAVČE, H . JAVORJE 13. Matična knjižnica Izola: 1. - 2. KORTE, MALIJA, CETORE 14. Občinska knjižnica Jesenice: 1. - 2 . - 15. Matična knjižnica Kamnik: 1. - 2 16. Knjižnica Kočevje: 1. OSILNICA, KOČEVSKA REKA, DOM STAREJŠIH OBČANOV, BEGUNSKI CENTER 2 . - 17. Osrednja knjižnica Srečka Vilharja - Koper: 1. OBALNI DOM UPOKOJENCEV 2. LOPAR, KAVALIČI, KOCJANČIČI, SV.ANTON, POTOK, PRADE, ŠMARJE, ŠKOFIJE, TINJAN, URBANCI, BADIHA, PLAVJE, DEKANI, KASTELEC, ČRNOTIČI, HRVATINI, ANKARAN, PRAPROČE, STEPANI, ROŽAR, KRNICA, LUKINI, OSP, GABROVICA, DOL.HRASTOVLJE, OLIKA, PREGARA, GRADIN, HRVAOJI, SIRČI, SLOVENSKO GRAČIŠČE, KOŠTABONA, PUČE 18. Osrednja knjižnica občine Kranj: 1. BESNICA, BITNJE, BRITOF, CERKLJE, DOM UP.KR., DOM UP. PREDD., DUPLJE, JEZERSKO, MAVČIČE, NOVIGRAD, PODBLICA, PODBREZJE, PREMANTURA, RDEČI KRIŽ, RUPA, UČNI C. KR. POTUJOČA-TU 2 . - 19. Valvasorjeva knjižnica Krško: 1. POČ.SK. KRŠKO-NEREZINE, POČ.SK. KRŠKO-LJUBELJ, BEGUNSKI CENTER KRŠKO 2 . - 20. Občinska matična knjižnica Laško: 1. BREZA, JURKLOŠTER, ZIDANI MOST 2 . - 21. Matična knjižnica Lenart: 1. - 2. BENEDIKT, JUROVSKI DOL, ZG.ŠČAVNICA, CERKVENJAK, LOKAVEC, GRADIŠČE, VOLIČINA 22. Zavod za kulturo občine Lendava - Lendava: 1. - 2 . - 23. ZIK Litija: 1. DOLE, POLŠNIK, PRIMSKOVO, ST.POLJANE, JEVNICA, GABROVKA, DOM TIŠJE, V.KOSTREVNICA 2 . - 24. Knjižnica Bežigrad - Ljubljana: 1- OŠ DANILE KUMAR, VVO REZKE DRAGAR, VVO MLADI ROD, WO JELKA, DPM BEŽIGRAD, ŠENTJAKOB, DOM STAREJŠIH OBČANOV, ZAVOD ZA REHABILITACIJO 2. TOMAČEVO, BERIČEVO, ŠENTJAKOB, DOL 25. Knjižnica Otona Župančiča - Ljubljana: 1 . - 2 . - 26. Knjižnica Jožeta Mazovca - Ljubljana: 1 . - 2. DOLSKO, SENOŽETI, LIPOGLAV, ZADVOR, MALI LIPOGLAV 27. Knjižnica šiška - Ljubljana: 1. - 2. SP.GAMELJNE, SKARUČNA, SORA, TACEN, TOPOL, TRNOVEC, SMLEDNIK 28. Knjižnica "Prežihov Voranc" - Lj.-Vič: 1. BREZOVICA, NOTRANJE GORICE, PODPEČ, RAKOTNA, POLHOV GRADEC, ROB NA DOL., ŠENTJOŠT bi 3 2. SMOLNIK, IŠKA VAS, TOMIŠELJ, PRESERJE, KARLOVICA, MALA SLEVICA, RAŠICA, TURJAK, LAVRICA, BARJE, GOLO, ŠKRILJE, DVOR, VRZDENEC, BREZJE, PIJAVA GORICA, ŽELIMLJE, KAZENSKI ZAPOR IG 29. Knjižnica Otona Župančiča, enota Potujoča knjižnica - Lj.: 1. DOM ZA OSTARELE BOKALCI, DOM ZA OSTARELE MOSTE-POLJE, ZAVOD ZA DUŠEVNO PRIZADETE ODRASLE ROB, VELIKI OSOLNIK, MALI OSOLNIK, JAVOR, PIJAVA GORICA 2. BERIČEVO, DOL, PODGORICA, TOMAČEVO, DOLSKO, LIPOGLAV, PODLIPOGLAV, SENOŽETI, ZADVOR, GAMELJNE, RAŠICA, SKARUČNA, SMLEDNIK, SORA, TOPOL, TRNOVEC, BARJE, BREST, BREZJE, DVOR, DVORSKA VAS, ZBILJE, GOLO, GUMNIŠČE, IŠKA VAS, JEZERO, KARLOVICA, LAVRICA, MALA SLEVNICA, PIJAVA GORICA, PRESERJE, SMOLNIK, ŠKRILJE, TOMIŠELJ, TURJAK, VRZDENEC, ZAPOR IG (MOŠKI, ŽENSKI), ŽELIMLJE, RAŠČICA 30. Občinska matična knjižnica - Ljutomer: 1. "MURA" LJUTOMER, KRIŽEVCI 2 . - 31. Matična knjižnica Logatec: 1 . - 2 . - 32. Mariborska knjižnica - Maribor: 1. BISTRICA OB DRAVI, GRADIŠČE NA KOZJAKU, HOTINJA VAS, KORENA, PESNICA, RAČE, SELNICA OB DRAVI, SLIVNICA, ZG.KUNGOTA, EM-HIDROMONTAŽA, GOZDNO GOSPODARSTVO, GRADIS- OGEM, GRADIS-UPRAVA, KREDITNA BANKA - TYRŠEVA, MARIBORSKI VODOVOD, METALNA, PIK, PINUS, SIS, TAM I. TVT BORIS KIDRIČ 2. BRESTANICA, BREZJE, BRUNŠVIK, DOBRAVA, DOBROVCE, DOGOŠE, DVORJANE, FRAM, GAJ, MALEČNIK, MARJETA, MIKLAVŽ, PERNICA, PODOVA, PREPOLJE, RAZVANJE, ROGOZA, ROŠNJA, SKOKE, STARŠE, SP.DUPLEK, ZG.DUPLEK - ŠOLA, ZG.DUPLEK - VAS, ZLATOLIČJE, ZLATOROG, VOJAŠNICA R.MAISTRA, CERŠAK, JAKOBSKI DOL, JARENINA, JURIJ OB PESNICI, SELNICA OB MURI, SLADKI VRH, SVEČINA, ZG.VELKA 33. Ljudska knjižnica - Metlika: 1 . - 2 . - 34. Zavod za kulturo - knjižnica - Mozirje: 1 . - 2 . - 35. Pokrajinska in študijska knjižnica - Murska Sobota: 1. 10 PO VASEH, 20 V PODJETJIH IN USTANOVAH 2 . - 36. Goriška knjižnica Franceta Bevka - Nova Gorica: 1. DOM UPOKOJENCEV N.GORICA, DOM UPOKOJENCEV GRADIŠČE, BEGUNSKI CENTER AJDOVŠČINA 2. GONJAČE, KOJSKO, HUM, GOR.CEROVO, DOL.CEROVO, VIPOLŽE, KOZANA, ŠMARTNO, VEDRIJAN, NEBLO, DOBROVO, DMOVK, VIŠNJEVIK, KRASNO, BILJANA, FOJANA, MEDANA, LIG, LEVPA, AVČE, ROČINJ, DESKLE, PLAVE, VRHOVLJE, TEMNICA, VOJŠČICA, KOSTANJEVICA, OPATJE SELO, MIREN, OREHOVLJE, BILJE, BUKOVICA, VOLČJA DRAGA, VOGRSKO, DORNBERK, ČEPOVAN, KAL, VRHAVČ, BANJŠICE, BATE, RAVNE, ZABRDO, VRTOJBA, GRGAR, TRNOVO, ŠEMPAS 2>Z 4 37. študijska knjižnica Mirana Jarca - Novo mesto: 1. VOJAŠNICA NOVO MESTO, BEGUNSKI CENTER 2. 47 POSTAJALIŠČ (39 KRAJEVNIH SKUPNOSTI, 8 PODJETIJ) 38. Knjižnica Ormož: 1. VEL.NEDELJA, OBREŽ, BOLNICA ORMOŽ, IVANKOVCI, KOG 2 . - 39. Matična knjižnica Piran: 1 . - 2. RAVEN, NOVA VAS, SEČOVLJE 40. Knjižnica Bena Zupančiča - Poštojana 1 . - 2. 56 POSTAJALIŠČ 41. Ljudska in študijska knjižnica Ptuj: 1. 23 ŠOLSKIH KNJ., 14 KNJ. PD, 7 KNJ. DO 2 . - 42. Delavska univerza - Radlje ob Dravi: 1. VUHRED, REMŠNIK, PODVELKA, BEG.CENTER MUTA, RIBNICA BEG.CENTER 2. - 43. Knjižnica A.Tomaža Linharta - Radovljica: 1 . - 2 . - 44. Koroška osrednja knjižnica - Ravne na Koroškem: 1 . - 2 . - 45. Javni zavod Miklova hiša - Ribnica: 1 . - 2 . - 46. Občinska knjižnica Sevnica: 1 . - 2 . - 47. Kosovelova knjižnica - Sežana: 1 . - 2 . - 48. Knjižnica Josipa Vošnjaka — Slov .Bistrica: 1. DOM J.POTRČA POLJČANE, DOM UPOKOJENCEV SL.B. 2. ČREŠNJEVEC, LAPORJE, SP.POLSKAVA, MAKOLE, IMPOL-SLOV.B 49. Knjižnica Ksaverja Meška - Slovenj Gradec: 1 . - 2 . - 50. Svetovalno-izobraževalni center - Slovenske Konjice: 1 . - 2 . - 51. Knjižnica Šentjur: 1 . - 2 . - 52. Knjižnica Ivana Tavčarja - Škofja Loka: 1. TERMOPOL SOVODENJ, SORICA, CENTER SLEPIH 2 . - 53. Občinska matična knjižnica - Šmarje pr 1 . - 2 . hb i Jelšah: 5 54. Knjižnica Cirila Kosmača - Tolmin: 1 . - 2. ČIGINJ-GOSTOL, VOLARJE, KAMNO, LADRA, VRSNO, DREŽNICA, TRNOVO, SRPENICA, ŽAGA, KOBARID, SRPENICA-TKK, KOBARID-TIK, KRED, BORJANA, BREGINJ, LOGJE, POTOKI, SUŽID, LIVEK, IDRSKO, POLJUBINJ, TOLMIN-METALFLEX, TOLMIN-AET, PRAPETNO BRDO, ŠENTVIŠKA GORA, PONIKVE, PEČINE, DOLENJA TREBUŠA, SLAP PRI IDRIJCI, IDRIJA PRI BAČI, PODBRDO-BAČA, PODBRDO, HUDAJUŽNA, KORITNICA, DRAHOVO, KNEŽA, KLAVŽE, MODREJ 55. Knjižnica Toneta Seliškarja - Trbovlje: 1 . - 2 . - 56. CIK Knjižnica Pavla Golie - Trebnje: 1 . - 2 . - 57. ZKI - Tržiška knjižnica - Tržič: 1. LJUBELJ, JELENDOL, TRŽIČ 2. BREZJE, ČADOVLJE, DOLINA, HUDI GRABEN, JELENDOL, KOVOR, KRIŽE, LEŠE, LOM, PODLJUBELJ, PODVASCA, PRISTAVA, SENIČNO (STARO), SENIČNO (NOVO), SEBENJE, SNAKOVO, ZVIRČE, ŽIGANJA VAS 58. KC "Ivan Napotnik" - Velenje: 1 . - 2 . - 59. Cankarjeva knjižnica - Vrhnika: 1. DOM UPOKOJENCEV 2 . - 60. KC - Knjižnica - Zagorje: 1. - OŠ IZLAKE, OŠ ZAGORJE 2 . - 61 . Občinska matična knjižnica - Žalec: 1. PETROVČE, PONIKVA 2 . - LIBRARY SYSTEM of SLOVENIA LEGAL BASIS - Library Law 1961 1982 Library Information System" (1994?) in preparation (242 branch libraries) HORIZONTAL LINKAGE specific fields of knowledge central libraries VERTICAL LINKAGE library science/profession/practice "parent" libraries national library R & D Centre 1 Uatvd ck \ I • OvC.kvnnOJLL o ’ l. PUBLIC LIBRARIES STRUCTURE 60 main libraries 8 legal deposit libraries 242 branch libraries 591 mobile library Service locations 68 sites not serviced ! UNION OF PUBLIC LIBRARIES SECTION OF PUBLIC LIBRARIES (LIBRARY ASSOCIATION of SLOVENIA) FINANCING LOCAL COMMUNITIES MINISTERY of CULTURE STATISTICAL SURVEY (1992) L1BRARY stock STAFF 684 total staff 538 professional staff 146 administrative USERS J 66.000 total ( 18% of population) 135 000 young readers (31% of minors) 231.000 adults (15% of adult population) CIRCULATION 4.750.000 visitors 11.274.000 loans in total 8.940.000 home lending 2.332.000 in house library automation individual initiative SHARED CATALOGUING SYSTEM VIR - KIR Molj SHARED CATALOGUING SYSTEM - COBISS 1987 - NATIONAL LIBRARIES OF YUGOSLAVIA INSTITUTE OF INFORMATION SCIENCES, MARIBOR SW, HW, COMMUNICATIONS LOCAL CATALOGUES COOPERATIVE CATALOGUE UNIQUE BIBLIOGRAPHIC DESCRIPTION/RECORDS 86 ACTIVE PARTICIPANTS (1993) NATIONAL AND UNIVERSITY LIBRARY 41 ACADEMIC LIBRARIES 27 SPECIAL LIBRARIES 15 PUBLIC LIBRARIES 2 SCHOOL LIBRARIES TOTAL - 410.000 RECORDS COMARC (specific UNIMARC) FUNCTIONS INTEGRATED LIBRARY SYSTEM ACQUISITION BIBLIOGRAPHIC CONTROL CIRCULATION OPAC ISSN, ISBN DATABASE CIP CENTRAL CATALOGUING (PRINTED CATALOGUE CARDS) National bibliography statistics LOCAL FUNCTIONS VIR PC SINGLE STATION / LAN MS-DOS ENVIRONMENT 44 INSTALATIONS 23 LIBRARIES FUNCTIONS ACOUISITIONS CATALOGUING CIRCULATION MOLJ 1992 - PUBLIC LIBRARIES AUTOMATION PROJECT SW DEVELOPMENT HW ALLOCATION (1992, 1993, 1994 ...) PC SINGLE STATION / LAN MS-DOS / WINDOWS ENVIRONMENT 17 LIBRARIES (1993/94) 45 LIBRARIES (target group) Data conversion COMPATIBILITY REOUIREMENTS Data download 45 10 FUNCTIONS INTEGRATED LIBRARY SYSTEM ACOUISITION CATALOGUIN G CIRCULATION OPAC STATISTICS DATA IMPORT / EXPORT WILL PROBABLY SUPERSEDE VIR (?) PERSPECTIVES EDUCATION & TRAINING STAFF USERS HW ALLOCATION COMMUNICATIONS SIPAX ARNES INTERNET SW DEVELOPMENT DATA STRUCTURE COMPATIBILITY COOPERATIVE CATALOGUING CORE SYSTEM DATA EXCHANGE / DOWNLOAD DECENTRALIZED DATA PROCESSING / INPUT 4 5 " 12 BALANCED BUDGET INCREASING FUNDS FOR AUTOMATION (RELATIVE) REDUCTION OF FUNDS FOR BOOKS Narodna in univerzitetna knjižnica Enota za razvoj knjižničarstva Štev.: S-274/92-SN Datum: 14.12.1992 POROČILO s strokovnih posvetovanj splošnoizobraževalnih knjižnic (Silva Novljan) Enota za razvoj knjižničarstva je pripravila program posveta (svetovalka za splošnoizobraževalne knjižnice), ki ga je uresni¬ čila s pomočjo posameznih splošnoizobraževalnih knjižnic v obli¬ ki območnih posvetov. S posvetom je želela okrepiti delovno in strokovno sodelovanje med knjižnicami, hkrati pa je v programu (enak na vseh desetih območnih posvetih) uvrstila aktualne teme, za katere je bila potrebna izmenjava informacij, uskladitev mnenj in predlogov ali priprava enotnih izhodišč za nadaljne delo ter razvoj splošnoizobraževalnih knjižnic. Program posvetov: 1. Organiziranje in izvajanje domoznanske dejavnosti (Glej: Domoznanska dejavnost v knjižničnem informacijskem sistemu Slovenije, poslano 5.3.1992, popravki in sklepi 4.5.1992) 2. Naloge matične službe in predlogi za organizacijo 3. Zbiranje in obdelava podatkov o pogojih dela in delu knjižnice (Glej: Statistični vprašalnik, poslan 14.9.1992) 4. Dopolnilno in permanentno izobraževanje knjižničnih delavcev 5. Tekoča problematika Posvetov se je udeležilo 114 predstavnikov iz 58. splošno izobra¬ ževalnih knjižnic Slovenije (2 knjižnici, ki se posvetov nista mogli udeležiti, sta svoje mnenje sporočili). Narodna in študij¬ ska knjižnica iz Trsta (Slovenska in študijska knjižnica iz Celovca se posveta ni mogla udeležiti) in Univerzitetna knjižni¬ ca iz Maribora. Območni posveti, o katerih so bili vodeni zapisniki, so poteka¬ li: 2 Osrednji knjižnici Celje, Celje Osrednji knjižnici Srečka Vilharja, Koper Osrednji knjižnici občine Kranj, Kranj Knjižnici Bežigrad, Ljubljana Mariborski knjižnici, Maribor Pokrajinski in študijski knjižnici. Murska Sobota Goriški knjižnici Franceta Bevka, Nova Gorica Študijski knjižnici Mirana Jarca, Novo mesto Ljudski in študijski knjižnici, Ptuj Koroški osrednji knjižnici dr. Franc Sušnik, Ravne stališča, sprejeta na posvetih, so iz vseh zapisnikov usklajena v tem poročilu, ki bo poslano ustreznim službam, zato da bi te hitro in učinkovito podprle prizadavanja splošnoizobraževalnih knjižnic za boljše doseganje ciljev vsake knjižnice v knjižničnem informacijskem sistemu, to je, kvalite¬ tno, hitro in racionalno zadovoljevanje uporabnikovih potreb. 3 ORGANIZACIJSKA SHEMA DOMOZNANSKE DEJAVNOSTI SPLOŠNOIZOBRAŽE¬ VALNIH KNJIŽNIC Splošnoizobraževalne knjižnice so na posvetih oblikovale mrežo domoznanske dejavnosti, ki naj bi veljala ne glede na obetajočo novo upravno ureditev. Sklenile so, da bodo okrepile že začeto delo na tem področju in začele v skladu z materialnimi možnostmi uresničevati zasnovo delovanja, ki jo predlaga Strokovni svet za knjižničarstvo (22.4.1992) z gradivom Domoznanska dejavnost v knjižničnem informacijskem sistemu Slovenije. Organizator in koordinator povezovanja, strokovnega sodelovanja pri izvajanju del in izobraževanju so splošnoizobraževalne knji¬ žnice II. skupine (razen v Mariboru, kjer funkcijo splošnoizo¬ braževalne knjižnice TI. skupine prevzema Univerzitetna knjižni¬ ca Maribor). Te knjižnice nadaljujejo z delom, najprej pa sezna¬ nijo članice (splošnoizobraževalne knjižnice III. do V. skupine) svoje območne mreže s svojim delom in skupaj z njimi oblikujejo načrt dela, sodelovanja za opravljanje domoznanske dejavnosti na tem območju. Splošnoizobraževalne knjižnice II. skupine se po evidentiranju skupne problematike (sestale naj bi se v januarju 1993), ki jo imajo kot aktivne članice vzajemnega kataloga tudi na področju domoznanstva, in po oblikovanju predlogov za nada- ljno delo, sestanejo z nosilko domoznanske dejavnosti Narodno in univerzitetno knjižnico, zato da se dogovorijo za sodelovanje. Narodna in univerzitetna knjižnica mora definirati kriterije izbora za obdelavo domoznanskega gradiva ter določiti, katero domoznansko gradivo se bo obdelovalo na vzajemnem in katero na lokalnem sistemu COBISS. IZUM pa mora najti programsko rešitev za lokalni nivo in vsi lokalni nivoji morajo biti dostopni preko OPAC. Narodna in univerzitetna knjižnica mora vplivati na Ministrstvo za kulturo, da bo čimprej financiralo izvajanje te dejavnosti v skladu s predlogom Domoznanska dejavnost v knjižničnem informa¬ cijskem sistemu Slovenije. Dosedaj opravljeno delo na področju domoznanske dejavnosti je bilo tesno povezano z obveznim izvodom, saj so knjižnice, ki prejemajo ta izvod knjižničnega gradiva, to dejavnost najpopol¬ nejše opravljale. Predlog Domoznanska dejavnost v knjižničnem informacijskem sistemu Slovenije temelji na obveznem izvodu in ne predvideva dodatnega financiranja nakupa domoznanskega gradi¬ va za knjižnice. (Izjema je Ljubljana, kjer pa bodo knjižnice II. skupine oblikovale predlog v skladu z načrtom domoznanske dejavnosti, ki ga pripravljajo). Dodatna sredstva za nakup knji¬ žničnega gradiva bodo verjetno potrebovale knjižnice na dvojezi¬ čnih območjih. Ministrstvo za kulturo mora gradivu Domoznanska dejavnost v knjižničnem informacijskem sistemu Slovenije, ki ga je sprejel Strokovni svet za knjižničarstvo z 2.4.1992, dati (po predhodni ustrezni redakciji besedila), status podzakonskega akta ter poskrbeti za njegovo izvajanje tudi z ustreznim financiranjem. 4 Narodna in Studijska knjižnica v Trstu in Slovenska in študijska knjižnica v Celovcu naj bi v celoti prevzeli naloge na področju domoznanstva v funkciji splošnoizobraževalne knjižnice II. sku¬ pine za svoje območje. Dokler pa jima država ne omogoči delovnih pogojev (predvsem kader in računalniško opremo ter povezavo) za opravljanje te dejavnosti, se delo nadaljuje v sodelovanju z najbližjo splošnoizobraževalno knjižnico II. skupine v Sloveniji in z Narodno in univerzitetno knjižnico. Domoznanska mreža (izhodišče je upravna ureditev pa občinah 1992): Splošnoizobraževalna Pripadajoče splošnoizobraževalne knjižnica II. skupine knjižnice III. do V. skupine I. Osrednja knjižnica Celje, CELJE: 1. HRASTNIK, Kul turno-rekreacijski center 14.oktober. Knjižnica 2. LAŠKO, Občinska matična knjižnica 3. MOZIRJE, Občinska matična knjižnica ZKO 4. SLOVENSKE KONJICE, STC, Enota knjižnica 5. ŠENTJDR, Knjižnica Šentjur 6. ŠMARJE, Občinska matična knjižnica 7. TRBOVLJE, Knjižnica Toneta Seliškarja 8. VELENJE, Kulturni center "Ivan Napotnik". Knjižnica 9. ZAGORJE, Kulturni center Delavski dom. Knjižnica 10. ŽALEC, Občinska matična knjižnica Žalec II. Osrednja knjižnica Srečka Vilharja, KOPER; 1. ILIRSKA BISTRICA, Knjižnica Makse Samsa 2. IZOLA, Matična knjižnica Izola 3. PIRAN, Matična knjižnica Piran 4. POSTOJNA, Knjižnica Bena Zupančiča Postojna 5. SEŽANA, Kosovelova knjižnica Sežana 6. TRST, Narodna in študijska knjižnica III. Osrednja knjižnica občine kranj, KRANJ 1. JESENICE, Občinska knjižnica Jesenice 2. RADOVLJICA, Knjižnica A.T. Linharta 3. ŠKOFJA LOKA, Knjižnica Ivana Tavčarja 4. TRŽIČ, ZKI - Tržiška knjižnica IV. - - , LJOBLJANA 1. LJUBLJANA-BEŽIGRAD, Knjižnica Bežigrad 2. LJOBLJANA-CENTER, Knjižnica Oton Župančič 3. CERKNICA, Knjižnica Jožeta Ddoviča 4. DOMŽALE, Knjižnica Domžale 50 5 6. KAMNIK, Matična knjižnica Kamnik 7. LITIJA, Matična knjižnica dr. Slavko Grum 8. LOGATEC, Matična knjižnica Logatec 9. LJUBLJANA-MOSTE/POLJE, Knjižnica Jožeta Mazovca v Ljubljani 10. LJUBLJANA-ŠIŠKA, Knjižnica Šiška 11. LJUBLJANA-VIČ/RUDNTK, Knjižnica Prežihov Voranc 12. VRHNIKA, Cankarjeva knjižnica V. Univerzitetna knjižnica Maribor, MARIBOR 1. GORNJA RADGONA, Občinska matična knjižnica 2. LENART, Matična knjižnica Lenart 3. LJUTOMER, Občinska matična knjižnica Ljutomer 4. MARIBOR, Mariborska knjižnica 5. PESNICA, Mariborska knjižnica 6. RUŠE, Mariborska knjižnica 7. SLOVENSKA BISTRICA, Knjižnica Josipa Vošnjaka VI. Pokrajinska in študijska knjižnica, MURSKA SOBOTA 1. LENDAVA, Zavod za kulturo občine Lendava. DE Knjižnica 2. PORABJE VII. Goriška knjižnica Fra n ceta Bevka, NOVA GORICA 1. AJDOVŠČINA, Lavričeva knjižnica 2. IDRIJA, Mestna knjižnica in čitalnica 3. TOLMIN, Knjižnica Cirila Kosmača 4. GORICA, Narodna in študijska knjižnica Trst oz. knjižnica Damirja Feigla VIII. Študijska knjižnica Mirana Jarca, NOVO MESTO 1. BREŽICE, Zavod za kulturo. Občinska matična knjižnica 2. ČRNOMELJ, Zavod za izobraževanje in kulturo. Knjižnica 3. KOČEVJE, Knjižnica Kočevje 4. KRŠKO, Knjižnica 5. METLIKA, Ljudska knjižnica Metlika G. RIBNICA, Ljudska knjižnica Ribnica 7. SEVNICA, Občinska matična knjižnica 8. TREBNJE, Knjižnica Pavla Golie IX. Lj udska in Studijska knjižnica, PTUJ 1. ORMOŽ, Delavska univerza. Knjižnica Ormož X. Koroška osrednja knjižnica dr._Franc Sušnik, RAVNE 1. CELOVEC, Slovenska študijska knjižnica 2. DRAVOGRAD, Matična knjižnica Dravograd 3. RADLJE, Delavska univerza. Enota knjižnica 4. SLOVENJ GRADEC, Knjižnica Ksaverja Meška 6 MATIČNA DEJAVNOST Splošnoizobraževalne knjižnice morajo še naprej obdržati vlogo na področju matičnosti v knjižničnem informacijskem sistemu Slovenije. Mreža (sedanjih) GO. osrednjih občinskih splošnoizo¬ braževalnih knjižnic naj bi tudi v prihodnje zagotavljala tekočo izmenjavo strokovnih informacij, dostopnost do strokovne knjiž¬ ničarske literature, spremljanje in ocenjevanje veljavnosti pogojev dela in dela samega v knjižnicah določenega območja, evidentiranje strokovne in izobraževalne problematike in organi¬ zacijo njenega reševanja, usklajevanje dela, predvsem pa uskla¬ jevanje nabave in izločanja knjižničnega gradiva. (Več v članku Miše Sepe: Matična služba je pomemben dejavnik pri razvoju KIS. - Knjižnica 198G, št. 314.) Za opravljanje teh nalog morajo knjižnice doseči osnovne pogoje za delo (Glej: Novljan, S: Splošnoizobraževalne knjižnice v letu 1990. - Lj.: NDK 1991), poleg teh pa še: - standardom ustrezno kadrovsko strukturo in zasedbo - sodobno zasnovano referenčno službo - ustrezno tehnološko opremo za pretok informacij - razvejeno dejavnost v skladu s potrebami prebivalcev Strokovno zahtevnejše svetovalne in izobraževalne ter organiza¬ cijske naloge s tega področja se prenesejo iz knjižnic III. do V. skupine na knjižnice I. in II. skupine. Slednje morejo imeti za to delo 1 bibliotekarja (specialista), ki bo spremljal in ustrezno razreševal problematiko za območje, ki ga pokriva nje¬ gova knjižnica I. ali II. skupine. Svoje delo usklajuje in pove¬ zuje z Republiško matično službo v Narodni in univerzitetni knjižnici. Matično dejavnost financira država iz državnega proračuna, tudi 1 bibliotekarja v knjižnicah I. oz. II. skupine. V vzajemni katalog je potrebno kot prioriteto vnesti knjižnično gradivo s področja knjižničarstva, k čemer so še posebej povab¬ ljene knjižnice z večjim obsegom tega gradiva. (Narodna in uni¬ verzitetna knjižnica, Knjižnica Oton Župančič, tudi Pionirska knjižnica, Univerzitetna knjižnica Maribor, Centralna tehniška knji žri i ca . . . ) Pri reševanju problematike s področja matičnosti se splošnoizo¬ braževalne knjižnice tesno povezujejo z Republiško matično služ¬ bo (npr. priprava in verifikacija mentorstva, inštruktaže, obli¬ kovanja izobraževalnega programa ter njegovega izvajanja i.p.). V novo oblikovanem zakonu o knjižničarstvu morajo biti splošno- izobraževa1 ne knjižnice pooblaščene za nadzor pri izločanju knjižničnega gradiva in za njegovo distribucijo ; tudi zato da se ne izgubi ali uniči dragoceno domoznansko gradivo. Naloge matične službe bo moč opravljati, če bo v zakonu o knjiž¬ ničarstvu ustrezno oblikovano določilo, ki bo omogočalo pregled nad delom vseh tipov knjižnic, tudi tistih ki jih sicer zavezu¬ jejo tudi njihovi področni zakoni (npr. šolske knjižnice zakoni s področja šolstva). 52 - 7 ZBIRANJ E PODATKOV O POGOJIH DELA IN DELO KNJIŽNICE Republiška matična služba zbira podatke v skladu z zahtevami Normativov in standardov za splošnoizobraževalne knjižnice in v skladu z zahtevami Zavoda Republike Slovenije za statistiko, ki zbiranje prilagaja mednarodnim zahtevam (Unesco). Zbiranje in obdelavo podatkov bo Republiška matična služba us¬ klajevala tudi s potrebami splošnoizobraževalnih knjižnic, ki ji jih bodo sporočale, hkrati pa same odgovorno poskrbele za natan¬ čno navajanje podatkov in tudi čimpopolnejše. Vse nejasnosti pri zbiranju in navajanju podatkov bodo splošno¬ izobraževalne knjižnice sproti razreševale z Republiško matično službo, kateri bodo pošiljale tudi predloge za spremembe in dopolnitve vprašalnikov, definicij i.p. Republiška matična služba mora splošnoizobraževalnim knjižnicam poslati navodilo za spremenjen način zbiranja podatkov najkasne¬ je do 1. decembra v tekočem letu. Kasneje knjižnice ne morejo uvrstiti spremebe v novosti za delo v drugem letu in bodo zato navajale na star način zbrane podatke ali z oznako, da podatka ne zbirajo. Navodilo mora spremljati tudi definirana enota za štetje. Splošnoizobraževalne knjižnice morajo Republiški matični službi tekoče pošiljati vse uradne spremembe, zato da bodo seznami knjižnic tudi med letom veljavni, sicer pa mora biti seznam splošnoizobraževalnih knjižnic zmeraj dodan k letnemu poročilu. Republiška matična služba mora splošnoizobraževalnim knjižnicam poslati navodilo za statistično obdelavo gradiva, plačanega s redračunom in prejetega v drugem letu, ker jim je računalniška obdelava porušila dosedaj uveljavljeno vodenje podatkov. Predlagani popravki sedanjega vprašalnika: - stalna izposojevališča se preimenujejo v krajevne knjižnice, v primeru, da to niso, se naj navede ob podatku opomba - dohodki se preimenujejo v prihodke, - matična DO se preimenuje v zavod, lastni prihodki naj se prikažejo strnjeno in odvojeno od ostalih prihodkov. 5 b 8 DOPOLNILO IN PERMANENTNO IZOBRAŽEVANJE V knjižnicah je vse več nalog, ki jih lahko dobro in ustrezno opravi le visoko izobražen kader, saj so se potrebe uporabnikov dvignila tudi po zahtevnosti ne samo po količini, hkrati pa se povečuje zahtevnost dela zaradi vsebine in oblik knjižničnega gradiva ter uvajanja in spreminjanja tehnološke in komunikacij¬ ske opremljenosti knjižnic, kar povečuje tudi zahtevnost izobra¬ ževanja uporabnikov za samostojno uporabo knjižnice in njenega gradiva. Ob spremembi višješolskega študija v visokošolski, so bili za nadaljevanje študija knjižničarjev, ki so končali višješolski študij, določeni ostri in težki pogoji. Zaposleni knjižničarji se niso mogli zanj odločiti. Ta študij je tudi za redke izjeme, ki se zanj odločijo, v večini primerov neuspešen, predvsem pa dolgotrajen. Filozofski fakulteti, Oddelku za bibliotekarstvo posreduje Repu¬ bliška matična služba oceno števila kandidatov za nadaljevanje študija s prošnjo, da takoj, za ta kader, pripravi in izvede program za nadaljevanje študija v III. letniku enopredmetnega bibliotekarstva. Splošnoizobraževalne knjižnice sporoče Republiški matični službi do 20.12.1992: 1. število knjižničarjev na območju knjižnic njihove občine, ki so končali študij na Pedagoški akademiji, sicer knjižničarstvo in ... - koliko od teh jih želi nadaljevati študij, - koliko od teh je zaposlenih v splošnoizobraževalni knjižnici. 2. število ostalih višje izobraženih knjižničarjev, ki niso končali knjižničarstva, pa bi radi nadaljevali študij na enopredmetni stopnji knjižničarstva. Enota za razvoj knjižničarstva naj v Knjižničarskih novicah tekoče, a pravočasno za prijavo, objavlja tudi seminarje, konfe¬ rence, posvetovanja ... v tujini, hkrati pa tudi priporočilne izobraževalne programe drugih strokovnih področij. 54 9 TEKOČA PROBLEMATIKA - Zakon o knjižničarstvu mora (vsaj) splošnoizobraževalnim knjižnicam omogočiti, da prebivalcem zagotavljajo brezplačno koriščenje gradiva, informacij in uslug po standardu za delo splošnoizobraževalnih knjižnic (sedanje vzdrževanje razvoja splošnoizobraževalnih knjižnic na račun prispevkov uporabnikov je v nasprotju z Deklaracijo o človekovih pravicah) - Zakon o knjižničarstvu mora zavezovati tudi ustanovitelja knjižnic, ne sarno knjižnic, kot izvajalk del. - Ministrstvo za kulturo naj sodeluje pri osamosvajanju splošnoizobraževa1nih knjižnic, hkrati pa naj tekoče seznanja (zaradi menjavanja kadra) vse občinske upravne strukture z Zakonom o knjižničarstvu in njegovo veljavo. - Ministrstvo za kulturo naj skupaj z Republiško matično službo Se pred dopolnjenimi standardi za delo splošnoizobraževalnih knjižnic na področju kadra, poskrbi za ustrezno oblikovanje s.istemat izaci je del in nalog in za ustrezno vrednoten je delavcev, ki opravljajo ta dela. - Ministrstvo za kulturo naj opozori Ministrstvo za šolstvo, da tudi njega zavezuje Zakon o knjižničarstvu, zato naj se odločneje zavzema za uresničevanje standardov za delo šolskih knjižnic in uveljavljanje ter vrednotenje pedagoškega dela šolskih knjižničarjev. - Država mora tehnološko in komunikacijsko opremiti knjižnice v knjižničnem informacijskem sistemu (najprej pa splošnoizobraževalne), to opremo mora posodabljati, vzdrževati ter poskrbeti za izobraževanje kadra za uporabo te opreme. - Ministrstvo za kulturo naj pomaga splošnoizobraževalnim knjižnicam, da bodo iz preteklih jugoslovanskih garnizonskih knjižnic na ozemlju Slovenije dobile knjižnično gradivo, ki ga potrebujejo same ali za knjižnice v sistemu. - Ministrstvo za kulturo naj financira nakup knjižničnega gradiva vsaj v dogovorjenem obsegu, če ne že v skladu s standardi, hkrati pa mora vplivati na izvajanje dogovorjenega financiranja knjižnic s strani občin. (Npr. nedopustno je, da mora knjižnica v Ljutomeru plačevati najemnino prostorov svojemu ustanovitelju - občini, iz namenskih državnih sredstev za nakup knjig.) 55 10 Knjižnice opozarjajo hudi. na težave, ki jim groze ob novi upravi ureditvi. Male lokalne upravne enote bi lahko zaradi lastnih interesov ogrozile že dokaj dobro utečeno delo in povezavo v knjižnični informacijski mreži in funkcijo sedanjih 60 .-tih splošnoizobraževalnih knjižnic, ki jo morajo tudi v novi ureditvi ohraniti. Pretok informacij mora biti med splošnoizobraževalnimi knjižnicami in Republiško matično službo še tesnejši, enako tudi strokovno sodelovanje. Knjižnice opozarjajo na velik porast materialnih stroškov za potrebe izobraževanja, ki je v tem prehodnem obdobju sprememb (računalniško opremljanje knjižnic, dokvalifikacija kadra, novosti povečano in bi posebno, če to na področju obdelave, statistika ...) nujno zato morale biti dodatno financirane, še v programih dela predvidijo. S (p Kolumb in doba odkritij Odkrivanje novih svetov Mladinska knjiga, tiskarna RAZPIS TEKMOVANJA V okviru Evropskega knjižnega tedna se Slovenija letos prvič vključuje v med¬ narodni knjižni kviz za mlade bralce, ki ga pripravlja nemška bralna ustanova, Stiftung Lesen. Tekmovanje tako zdru¬ žuje šolarje iz desetih evropskih držav: Avstrije, Češkoslovaške, Estonije, Hr- vatske, Nemčije, Poljske, Rusije, Slove¬ nije, Španije in Švice. SODELUJ TUDI TI! Vsebina kviza je povezana z letošnjo 500-letnico Kolumbovega odkritja Ame¬ rike. Kolumb je pred 5 stoletji z brez¬ mejnim pogumom odjadral v neznane svetove. Tebi, ki se boš vključil v kviz, se bodo ti svetovi odpirali ob reševanju vprašanj oziroma pri iskanju odgovorov nanje. S pomočjo priročnikov, enciklo¬ pedij in leposlovnih knjig se boš spreho¬ dil skozi stoletja dobe odkritij in spoznal tudi velike može teh davnih časov. Če česa ne boš mogel rešiti sam, prosi za pomoč starše, učitelje, sošolce, prija¬ telje. Rešujte skupaj, v razredu ali v knjižnici. Prepisovanje je dovoljeno!!! REŠITVE Na tej strani je natisnjenih devet vpra¬ šanj s slikami. Nanje poišči odgovore in jih vpiši v prazna polja na hrbtni strani po tam obljavljenih navodilih. Končni rešitvi pošlji na dopisnici; kam, piše v navodilih. ŽREBANJE NAGRAD Tekmovanje poteka od maja do sep¬ tembra. Vodijo ga splošnoizobraževalne in šolske knjižnice. Prvega septembra bodo v vseh slovenskih občinah izvedle občinsko žrebanje. Na vsakem občin¬ skem žrebanju bo glavna nagrada ude¬ ležba enega tekmovalca na izletu v ne¬ znano, ki bo 17. septembra, na Dan zlatih knjig. Vsi sodelujoči bodo imeli tudi možnost biti izžrebani za medna¬ rodno nagrado. En tekmovalec iz Slove¬ nije se bo predvidoma udeležil medna¬ rodnega bralnega tabora. POVEZAVA Z BRALNO ZNAČKO Vprašanja v kvizu se nanašajo tudi na tri znamenita knjižna dela svetovnih klasikov. Kdor od udeležencev bo pre¬ bral vsaj eno od teh treh knjig, se mu bo štela med prebrana dela v programu bralne značke za šolsko leto 1992/93! Organizacija tekmovanja: - Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljub¬ ljana - občinske splošnoizobraževalne knjižnice - Zveza bralnih značk Slovenije - Zveza prijateljev mladine Slovenije 1. VPRAŠANJE: a) 12. oktobra bo poteklo 500 let, odkar je znameniti Krištof Kolumb pristal na obali otočja blizu polotoka Florida in s tem za takratno Evropo odkril Ameriko. Kako se imenuje to otočje? Odgovor vpiši pod a)! b) Kolumb je bil pomorščak iz italijanskega pristanišča Genova. Kot izkušen morjeplovec je bil prepričan, da je v daljno Indijo, kamor so mesece in mesece potovali Evropejci po kopnem ali po morju proti vzhodu, mogoče priti tudi po morju proti zahodu. Naredil je torej načrt za odpravo v Indijo po zahodni poti, vendar dolgo ni našel podpornika za izvedbo. Končno se je za zamisel ogrela španska kraljica, ki je z možem kraljem Ferdinandom Kastiljskim po Kolumbovem uspehu položila temelje velikemu španskemu kolonialnemu imperiju v Srednji in Južni Ameriki. Kako se je imenovala ta kraljica? Odgovori pod b)! 2. VPRAŠANJE: Kolumb je bil prepričan, da je na drugi strani oceana pristal v Indiji, zato je prebivalce poimenoval Indijance. Ta ljudstva so se dolga stoletja potem borila proti belim osvajalcem za svoj življenjski prostor. Mnoge knjige pripovedujejo o njihovih usodah. Med najbolj znanimi je ena, ki jo je napisal slaven Američan kot drugi zvezek pripovedi o Usnjeni nogavici. Napiši: a) obe imeni in priimek pisatelja, b) naslov knjige. 3. VPRAŠANJE: Novo odkriti svet je Evropejce privlačil zlasti zaradi pravljičnega bogastva, o katerem so poročali prvi raziskovalci. Njihove največje sanje so bile, da bi našli legendarno deželo zlata. Resnične in izmišljene zgodbe o tej deželi so napolnile mnogo pustolovskih knjig. Napiši ime te dežele! 4. VPRAŠANJE: Kmalu po odkritju Amerike so osvajalci na mehiški visoki planoti naleteli na visoko razvito državo. Napiši: a) ime prebivalcev te države, b) ime in priimek španskega osvajalca, ki je v kratkem času uničil to državo. Ideja: Stiftung Lesen, Mainz, Nemčija Priredba: Igor Longyka s sodelovanjem Pionirske knjižnice v Ljubljani Oblikoval in tehnično uredil: Andrej Zajec Tisk: Mladinska knjiga, tiskarna 1992 5. VPRAŠANJE: Osvajalci so iz Amerike poleg zlata v Evropo prinesli tudi mnoge koristne rastline. Med njimi na primer izredno pomembno gomolj evko, ki je danes eno najbolj Urjenih živil v Evropi in je v preteklih Ftjih večkrat reševala pred lakoto. Pod a) pi ime te rastline. Rjalec iz 4. vprašanja pa je iz Mehike Nsel rastlino, iz katere semen se izdeluje R, ki je, raztopljen v mleku in oslajen, Vbljena otroška pijača. Kako se imenuje danilo v prahu? Odgovor vpiši pod b)! 6. VPRAŠANJE: Kmalu po odkritju Amerike so evropski trgovci začeli kruto trgovino s sužnji. Ugrabljali so domačine v deželah zahodne Afrike in jih na drugi strani Atlantika prodajah kot poceni delovno silo. Ti »zamorski sužnji« so bili brez vseh pravic, njihovi gospodarji so lahko počeli z njimi, kar so hoteli. To je trajalo več stoletij. O usodah teh sužnjev v 19. stoletju pripoveduje ganljiva in napeta knjiga ameriške pisateljice. Napiši: a) ime in oba priimka pisateljice, b) naslov knjige. 7. VPRAŠANJE: Med pogumnimi evropskimi pustolovci, ki so stari celini odkrivali nove svetove, so bili tudi številni misijonarji, ki jih v neznano ni gnal pohlep po bogastvu, temveč zavzetost za širjenje krščanske vere. Eden takih je bil tudi Slovenec, doma iz Novega mesta, ki je sredi 19. stoletja ustanovil misijonsko postajo v Sudanu, v notranjosti Afrike. Kot raziskovalec se je po največji afriški reki večkrat podal globoko na jug proti njenim izvirom in dnevnik njegovega prvega potovanja je izšel v Ljubljani leta 1850. tanci so ga klicali Abuna Soliman. Napiši: 1'me in priimek misijonarja, •trte reke, ki jo je raziskoval. 8. VPRAŠANJE: Novice o odkritjih novih dežel so se po Evropi hitro širile. Za to ima velike zasluge tudi izumitelj iz nemškega mesta Mainza, ki je 40 let pred odkritjem Amerike Mšel nov način razmnoževanja knjig. Piši: Rie in priimek izumitelja, naziv postopka. 9. VPRAŠANJE: Z odkrivanjem novih dežel so se ukvarjali tudi pisatelji, ki niso nikoli zapustili svoje domovine. V svoji domišljiji so ustvarili čudežne svetove in nenavadna kraljestva in o njih pripovedovali v svojih knjigah. Tako je na primer neki angleško-irski pisatelj sredi 18. stoletja izdal potopis o Liliputancih in Velikanih, ki ga še danes z veseljem beremo. Napiši: a) ime in priimek pisatelja, b) naslov knjige. Ie v, 16. stoletju pomenil vest Evrope. Ob pravilni rešitvi Prejšnjih vprašanj boš na poljih prve rešitve prebral Negovo polno ime. N— A\ Čflf+S 2. KONČNA REŠITEV Tudi Slovenci smo imeli velikega moža, ki je štiristo let za možem iz prve rešitve deloval v prid zatiranim Indijancem. Kot ugleden misijonar v Severni Ame¬ riki je postal škof, skrbel pa je zlasti za Indijance rodov Otava in Očipva. Zanje je napisal 6 knjig, med drugim tudi slovar in slovnico očipvejščine. V Ljub¬ ljani pa je leta 1837 izšel tudi njegov »Popis navad in zaderžanja Indijanov Polnočne Amerike«. Na poljih druge rešitve boš prebral njegovo polno ime. LjsUi^t «•) PRAVILNI ODGOVORI Važno opozorilo: Pri odgovorih si pomagaj tudi s sličicami ob posameznih vprašanjih. Če bo vseen° pretežko, prosi koga za pomoč! © © (@)® © © ® ©® mi m © © ©)® Odgovore na vprašanja s prejšnjih dveh strani vpisuj zgoraj pod ustrezno številko v prazne kvadratke. Pravilni odgo''° f napolni vse kvadratke, ki spadajo pod eno številko. Črke iz oštevilčenih polj odgovorov potem prenesi spodaj v ustrezfl 3 polja obeh končnih rešitev. Za lažjo rešitev se vsaka črka končnih rešitev med pravilnimi odgovori pojavi dvakrat. I sta številka torej zmeraj pomeni isto črko. Obe končni rešitvi prepiši na dopisnico, pripiši svoje ime in priimek, točen naslov in starost. Dopisnico pošlji takoj najpozneje do 25. avgusta na naslov splošno izobraževalne knjižnice v sedežu tvoje občine. Za naslov poizvej pri starših učiteljih. PRVA KONČNA REŠITEV DRUGA KONČNA REŠITEV NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA 61000 Ljubljana, Turjaška 1 Datum: 5.5.1992 SODELOVANJE SLOVENIJE V MEDNARODNEM KVIZU "DOBA ODKRITIJ" V OKVIRU EVROPSKEGA TEDNA KNJIGE Slovenija se je letos preko Narodne in univerzitetne knjižnice priključila mednarodnemu kvizu za mladino, ki poteka pod pokro¬ viteljstvom UNESC-a od leta 1990. Organizira ga Stiftung Lesen iz Mainza v okviru Evropskega tedna knjige (drugi teden v maju, obeležje požiga knjig 10. maja 1933 leta). Stiftung Lesen je najveCja nemška organizacija za pospeševanje bralne kulture; njen pokrovitelj je predsednik republike dr. Richard von Meizsacker. Z akcijo želimo tudi med slovensko mladino spodbujati branje in raziskovanje s pomočjo knjižničnega gradiva, uporabe knjižnice in njenih informacijskih virov, hkrati pa mlade na poseben na¬ čin, z reševanjem mednarodnega kviza, povezati z mladino drugih evropskih sodelujočih držav. Mladi (kviz je primeren predvsem za učence predmetne stopnje osnovne šole, lahko pa sodelujejo tudi srednješolci) so s kvizom povabljeni na raziskovalno odpravo v preteklost s pogledom na sedanjost. Z vprašanji oz. odgovori spoznajo nekatere glavne osebnosti in dogodke Kolumbovega časa, hkrati pa so opozorjeni na ambivalen¬ ten značaj odkritij. Kviz je pripravila ustanova Stiftung Lesen (nekatera vprašanja lahko zamenjamo z vsebino, ki je vezana na Slovenijo), ki oskrbi sodelujoče s filmom za tisk vprašalnika in plakata, po potrebi pa tudi s papirjem za tiskanje. Na koncu akcije pa izžrebane iz sodelujočih držav povabi na izlet. Natančni podatki o tem bodo znani kasneje. (o ^ 2 I. Organizacija in potek akcije Preveden kviz razširi NUK med mlade preko splošnoizobraževalne knjižnice z ustreznim navodilom. Nosilci poteka akcije so splo¬ šnoizobraževalne knjižnice v 60-tih slovenskih občinah, ki se pri tem najtesneje povežejo s knjižničarjem na osnovni šoli oz. z osnovno šolo, kjer ni knjižničarja in z Društvom prijateljev mladine. Splošnoizobraževala knjižnica v občini animira za reševanje s posebnimi prireditvami, daje nasvete sodelujočim (učiteljem, staršem, knjižničarjem osnovnih šol) in sprejema rešitve. Akcija reševanja se v občini zaključi 1. septembra z ustrezno prireditvijo, na kateri izžrebajo enega kandidata za državno žrebanje, ostale (število sama določi) pa za lokalno nagrajeva¬ nje. Izžrebani kandidati sodelujejo na državnem žrebanju za mednarodno nagrado oz. za izlet, 17. septembra na Dan Zlatih knjig. \Uy ^ L ^ ^ ^ 2 ((O^j A0 , EVROPSKI TEDEN KNJIGE “KOLUMB IN DOBA ODKRITIJ” Pravilne rešitve mednarodnega kviza “Ko¬ lumb in doba odkritij”, na katerem je sodelo¬ valo 5754 otrok povprečne starosti 13 do 15 let, smo poslali ustanovi Stiftung Lesen v Ma- inz, ki je že tretjič zapored spodbudila aktiv¬ nosti za obeležje Evropskega tedna knjige, ka¬ terih cilj je predvsem spodbujanje branja in razširjanje bralne kulture. Eden izmed so¬ delujočih otrok se bo - s prijateljem, ki ga bo sam izbral - udeležil mednarodnega tabora “Po Gutenbergovih stopinjah” prihodnje leto v Nemčiji. Slovenija se je letos prvič pridružila sode¬ lujočim državam, letos desetim, in kot le-te je tudi sama organizirala reševanje kviza po svojih možnostih in sposobnostih. Vsebino in podobo kviza je oblikovala ustanova Stiftung Lesen, ki je sodelujočim razdelila film za tisk, nam pa tudi papir za tisk. Vsebinsko podobo Kolumbovega časa, s ka¬ tero kviz opozarja tudi na temno stran razisko¬ vanj in odkrivanj, smo v Sloveniji dopolnili s podobo dveh Slovencev, Ignacija Knobleharja in Friderika Barage, ki sta - podobno kot Bar- tolome de Las Casas v Kolumbovem času - na¬ stopala proti uničevanju kultur, izkoriščanju in v zasužnjevanju ljudi. Pripravljalni odbor (NUK, Knjižnica Oton Zupančič, enota Pionirska knjižnica, Zveza prijateljev mladine, Zveza bralnih značk), ki je prevzel republiško organizacijo kviza, je začetek akcije povezal z 2. aprilom, med¬ narodnim dnevom mladinske knjige. Tega dne je Pionirska knjižnica v Ljubljani od¬ prla razstavo knjig “Ko zemlja postane okrogla”, katere bibliografijo so dobile vse splošnoizobraževalne knjižnice v Sloveniji in zamejstvu in s tem hkrati prvo strokovno pomoč za izpeljavo kviza v svojem občinskem območju. Evropski teden knjige (drugi teden v me¬ secu maju) je bil v tej akciji obeležen s semi¬ narjem o razvijanju bralnih spretnosti v or¬ ganizaciji NUK, na katerem so udeleženci iz SIK, temeljnih izvajalk akcije, dobili tudi kon¬ kretnejša navodila, vprašalnike in plakate. V večini knjižnic seje reševanje začelo v tem te¬ dnu s postavitvijo razstave in animacijo otrok za reševanje. Otroci so reševali kviz individualno in sku¬ pinsko v šolah, predvsem pa v splošnoizobraže¬ valni knjižnici (pa tudi po valovih lokalnega ra¬ dia in preko lokalnih časopisov) vse do 17. sep¬ tembra, ko se je akcija zaključila z republiško prireditvijo ob Dnevu zlatih knjig. Priredi¬ tev sta pripravili Zveza prijateljev mladine in Zveza bralnih značk. Za 60 izžrebanih otrok iz občinskih zaključnih prireditev je bilo to sproščujoče, pa tudi zanimivo in poučno is¬ kanje skritega zaklada (ki so ga našli vsi) po Ljubljani in v njenih kulturno - informativnih zavodih, ki so gostili skupine otrok. Knjižničarka - spremljevalka iz Murske So¬ bote je ujela stavek svojega udeleženca: “Veš kaj se mi je od vsega zdelo najbolj super? To, da so nas pustili čisto same, brez spremljeval¬ cev, samo z zemljevidom Ljubljane in zdaj se znajdi sam! Super! Enkratno! A ne?!!” Nič manj zanimive, poučne in zabavne niso bile občinske zaključne prireditve, ki so kot poročajo knjižnice, marsikje prerasle v pravo občinsko otroško slavje na prostem z veliko smeha in nagrad. Pri organizaciji teh so poka¬ zale nekatere knjižnice izjemno ustvarjalnost in sposobnost, v marsikaterem kraju pa je bilo to prva oblika množične prireditve za otroke. Za marsikatero knjižnico je bilo sodelovanje v tej akciji preizkusni kamen v organizaciji občinske prireditve. Lažje in uspešnejše delo so imele knjižnice, ki so svoj status v okolju že utrdile, ki poznajo večino akterjev življenja v svojem kraju, ne le Zvezo prijateljev mladine in osnovne šole. 10 stavljivim naklonom in medsebojno razdaljo), ogrevanje na toplo vodo in še mnoge druge so se že prve dni terenskega dela izkazale kot ne¬ pogrešljive. Najbolj pa so veseli novega vozila naši bralci. Navdušeno si ogledujejo njegovo pi¬ sano zunapjost (projekt: studio Matjaž Vipo¬ tnik), kjer so napisani vsi kraji, ki jih obisku¬ jemo, všeč jim je, da sedaj vstopajo v pravo, “zaresno” knjižnico (ta obutek pričara stena z mediateko) ter res lepa in svetla notranjost knjižnice, obogatena s pestrim izborom zani¬ mivih knjig. Skupaj z bralci smo veseli, da je stari bibli- obus le še zgodovina! Nika Pugelj GOVOR MINISTRA ZA KULTURO GOSPODA BORUTA ŠUKLJETA OB OTVORITVI NOVEGA BIBLIOBUSA KOŽ, ENOTE POTUJOČA KNJIŽNICA V LJUBLJANI, DNE 16.9.1992 Teksti, najdeni v starih mezopotamskih najdiščih, ki segajo na začetke človeškega spo - mina, govore o zgodovini strahu in življenja/, svobode in smrti, pa seveda tudi o rojstvu n/ vih veščin. Človeška znamenja niso imela več samo magičnega pomena. Glinaste tablice/po katerih so pisali z ošiljenim trsom, so kljubo¬ vale vremenu ter celo velikemu potopu, o ka¬ terem ne poroča samo biblija. Vseh na/dbišč, v katerih so našli takšne tablice, seseda ni mogoče imenovati knjižnice. Govore pa o spraševanju človeka,/ki ga je prevzela strast spoznanja, človeka, ki/skuša za¬ snovati svet kot celoto in si s tern postaviti osnovno vprašanje, kako lahko obstaja karkoli in ne nasprotno nič. Vedno več ljudi je bilo ne¬ sposobnih, da bi delali samo z rokami in zato prisiljenih, da se poslužujejo pisave, znakov in besede. Nove veščine so debile svoje ime. Pisar in Knjižničar. V Aleksandriji db Nilovi delti Ptolomej in Demetrij uresničita svoje najvznemirljivejše sanje. Ustanovitev Kulturnega centra, ki naj postane največia kulturna in znanstvena usta¬ nova starega sveta, združi vse, kar je ustva¬ ril grški genij/, zbere in uredi vse znanje sta¬ rega sveta. /Rodila se je beseda “knjižnica”. Pomeni poučevanje in pričevanje o bogastvu človeške kulture, o preživeti bivanjski izkušnji, o tistih možnostih, skozi katere si zastavljamo svoj danes in jutri. In prav knjižnice in ljudje s cenjenim ime¬ nom. Knjižničarji so pomemben del tistega dela naše zgodovine, ki jo imenujemo zahodni racionalizem, ki je ustvaril temelje za neslu- ten Dazvoj znanosti in umetnosti, mišljenja in kritičnosti, temelje za svoboden, ustvarjalen, neoviran razmah misli torej. >e več. Možnosti enakopravnega in enako¬ vrednega življenja znotraj različnih in razno¬ rodnih osebnih izkušenj, doživljanj in mišljenj s tem postale večje kot kadarkoli dotlej, obe- /nem pa tudi dokaz, da prav zaradi mišljenja, znanja in učenih veščin ločnice med različnimi kulturnimi območji Evrope niso bile nikoli po¬ vsem jasno določene. Prav zato, tudi po zaslugi knjižnic in knjižničarjev, lahko Slovenci danes prispe¬ vamo svoj glas k vznemirljivim mislim o novih načinih bivanja v evropskem prostoru enako¬ pravnih in enakovrednih narodov. Na kakšen način bomo Slovenci oblikovali svoj glas pa je odvisno tudi od ljudi, nekoč imenovanih tudi veliki mojstri, danes skro¬ mneje bibliotekarji in knjižničarji, ki krojijo usodo znanju in veščinam. Naj s tem in z zahvalo za vaše delo po¬ spremim na pot našo skupno pridobitev - Knjižnico na kolesih. 9 Vse knjižnice pa še želijo sodelovati v taki akciji, kajti ne glede na letošnje nerodnosti vseh organizatorjev zaradi prvih korakov, jim je uspelo: • privabiti otroke v knjižnico in k branju, • razveseliti sodelujoče otroke, • jim dati nekaj novega znanja in informacij (tudi z moralnim opozorilom), • jih naučiti uporabljati knjižnico, njene in¬ formacijske vire in gradivo, • preveriti svoje organizacijske zmožnosti in sposobnosti, svoje znanje o oblikah knjižne in knjižnične vzgoje, • preveriti svoj status v kraju. To pa ni malo, vsekakor pa dovolj, da jih organizator te akcije v prihodnjem letu (Knjižnica Oton Zupančič, enota Pionirska knjižnica) spet povabi k sodelovanju in pri tem upošteva pomanjkljivosti in izvirnosti, ki so shranjene v poročilih v Enoti za razvoj knjižničarstva pri NUK. Silva Novljan POROČILO O AKCIJI “KOLUMB IN DOBA ODKRITIJ” V OBČINI LJUBLJANA - BEŽIGRAD Prvo informacijo o mednarodnem knjižnem kvizu smo dobili v Pionirski knjižnici sredi aprila. 15. maja 1992 pa smo na seminarju v NUK v okviru evropskega tedna knjige izvedeli še ostalo in se okvirno dogovorili o poteku akcije. Kaj vse smo storili pri nas? 18. maja smo sklicali sestanek šolskih knjižničarjev, občinske ZPM in ZKO. Tri šole, ki se sestanka iz neznanih razlo¬ gov niso udeležile (spremni dopis smo poslali na ravnatelja ali ravnateljico), smo še enkrat obvestili po telefonu. Predstavnica občinske ZPM se je po telefonu opravičila in oblju¬ bila, da se bo oglasila enkrat kasneje (a se ni), pomoč je obljubil predstavnik ZKO. 450 vprašalnikov smo razdelili med 8 šol in 5 knjižnic (približno 35 na vsako), veliko smo jih kasneje fotokopirali in tudi šole same so to morale storiti. Pripombi: 1. Vprašalnikov bi moralo biti veliko več, saj fotokopiran črnobel ni tako privlačen - za barvne fotokopije pa v današnjih časih nima nihče denarja. 2. Šolske knjižničarke so se pritoževale, da je sam termin prepozen, daje takrat na šoli že preveč vsega drugega dela, da se otroci takrat največ učijo in podobno. Verjetno je takšno gledanje preozko, saj ni nujno, da otrok reši vprašalnik v šoli, ob točno določenem času, ko morda nima niti časa, niti potrpljenja. Počitnice so dolge, marsikdo jih je letos preživel doma (kako bo naslednje leto še ne vemo) in kaj je bilo v naši knjižnici lepšega kot skupina prijateljev, ki skupaj išče odgovore na zastavljena vprašanja, ali pa cela družina, velikokrat stara mama in dedek, ki z vnukom skupaj brskata po knjigah ali pa to počno doma. To je tudi odgovor na vprašanje, kako so pri nas otroci reševali: tako posamezno kot sku¬ pinsko ali družinsko ali le s pomočjo bolj pri¬ jaznega knjižničarja, ki si je vzel čas za mla¬ dega reševalca. Letos je bilo to za vse novost, tako za knjižničarje, učitelje in otroke, v tem šolskem letu pa bo vse že lažje, bolj znano. V matični knjižnici smo tedensko menjali razstave, ki so se tematsko navezovale na kviz (n.pr.: Odkrivanja, raziskovanja; Indi¬ janci; Slovenci in odkrivanja; Amerika tako in drugače ...), v čitalnici so na otroke čakale knjige, v katerih so lahko našli odgovore na za¬ stavljena vprašanja. Na kviz jih je opozarjal še plakat pri vhodu v knjižnico, v mladinskem oddelku so spet visela razna obvestila o njem. Obvestilo o mednarodnem kvizu smo obja¬ vili tudi v naših mesečnih obvestilih, ki so na voljo vsem našim bralcem. 120 delovnim organizacijam v občini smo poslali obvestilo o kvizu z obrazložitvijo in jih prosili za sponzorstvo - odzvalo se jih je le pet. To so bili: Ljubljanske mlekarne, Mladinsko gledališče, Linea, Lunder-Silar in Jomi. Ker smo želeli nagraditi prav vsakega reševalca, smo morali tudi sami dodati de¬ narna sredstva - nakupili smo 100 knjig Požarnik, H.: SOS za naravo in človeka in 70 zemljevidov, tudi s popustom. Pravilnih rešitev je prišlo 177 in vsem smo v tednu dni pred prireditvijo poslali vabilo, ki je bilo obenem tudi srečka. Ob prihodu na prire¬ ditev, kije bila 1. septembra ob 17.00 uri pred in v Knjižnici dr. Franceta Škerla, so oddali vabilo in lahko izbirali med knjigo in zemljevi¬ dom Ljubljane. Na koncu je ostalo 24 zemlje¬ vidov, se pravi, da je na prireditev prišlo 153 tekmovalcev. Sodelovali so otroci 6., 7. in 8. razredov. Na zaključni slovesnosti so sodelovali: Godba Bežigrad (ki je pred Knjižnico igrala in vabila mlade), v pravljični sobi, ki smo jo okrasili s plakati o Kolumbu in razstavo o Ba¬ ragi, pa je potekal kratek kulturni program: sodelovala sta dva mlada glasbenika, flavtista Tjaša in Simon, Katarina pa je brala svoja li¬ terarna razmišljanja. Potem je seveda nastopilo mrzlično pričako¬ vanje, kdo bo dobil katero nagrado (naj ome¬ nim le eno, sezonsko vstopnico za Mladinsko gledališče) in še posebej, kdo bo glavni nagra¬ jenec. Tanja Zrnič, ki je povezovala program, je najprej povedala le ime: Boštjan in vsi pri¬ sotni Boštjani so vstali, a sreča se je nasmeh¬ nila le Boštjanu Ikovicu (Lj., Vojkova 87). Prireditev smo snemali s kamero in fotoapa¬ ratom, tako da bo spomin bolj trajen. Neda Isakovič P.S.: Poročila ostalih SIK o poteku te akcije so dosegljiva v matični službi NUK! SPOROČILA IZ PIONIRSKE KNJIŽNICE V Pionirski knjižnici, enoti Knjižnice Otona Župančiča v Ljubljani-Center, smo s polno paro začeli novo šolsko leto. Od 1. septem¬ bra dalje je knjižnica s študijskim oddelkom odprta od 10 h do 19 h, ob sobotah pa od 8 h do 13 h. Predvsem v dopoldanskem času do 10 h po dogovoru sprejemamo skupine otrok iz vrtcev in šol. Z rednimi prireditvami za najmlajše otroke (od 9. leta starosti) začenjamo v oktobru: ure pravljic so vsak torek ob 17 h in igralne ure s knjigo vsak četrtek ob 17 h. Pismeno smo ob¬ vestili vse vrtce v centru Ljubljane, da vabimo na obisk v knjižnico skupine malih šolarjev in starejših sredinčkov. (Prireditve za najmlajše otroke pripravlja Lidija Mancini Boljka). V tem šolskem letu želimo intenzivirati delo z otroki od 10. leta starosti dalje. Za začetek smo se skušali dogovoriti z osnov¬ nimi šolami v Ljubljani-Center oz. z vsako šolsko knjižničarko posebej za takšno sodelo¬ vanje, da bi se naše skupno delo - knjižnična in knjižna vzgoja šolarjev - dopolnjevalo. Pripra¬ vili smo nekaj vsebinskih sklopov za vse šolsko leto, ki jih bomo v Pionirski knjižnici pred¬ stavili v obliki manjših razstav, izvajali kot kvize ali pogovore o knjigah s šolarji na obi¬ sku, iz njih bomo pripravili uganke meseca ipd. O njih bomo obveščali šolske knjižničarke iz Ljubljana-Center (delno bodo nastajali v do¬ govoru in sodelovanju z njimi) in jih predstavili 12 Silva Novljan LITERATURA O SPLOŠNOIZOBRAŽEVALNIH KNJIŽNICAH Izbor monografij in prispevkov iz serijskih publikacij (1981 - 1992) Izbor je dopolnilo k bibliotekarskima bibliografijama Bože Pleničar 1. Pleničar, B.: Slovenska bibliotekarska bibliografija. Serijske publikacije in monografije do 1984. Izbor člankov in prispevkov v serijskih publikacijah in zbornikih do 1944. - Lj . : NUK ,1989 2. Pleničar, B.: Slovenska bibliotekarska bibliografija 1945 - 1980. - Lj.: NUK, 1983, ki naj bi knjižničarjem (predvsem študentom bibliotekarstva in delavcem splošnoizobraževalnih knjižnic) olajšal dostop do strokovne literature v slovenskem jeziku o splošnoizobraževal¬ nih knjižnicah. Tuja literatura s tega področja pa je dostopna s svetovanjem bibliotekarja v INDOK centru s knjižnico v Enoti za razvoj knjižničarstva pri NUK. I. Splošnoizobraževalne knjižnice v knjižničnem informacijskem sistemu (vloga, mreža, domoznanstvo, matičnost) 1. Berčič, B.: Uveljavljanje bibliotekarske stroke na Slovenskem. - Knjižnica 27(1913)1-4, str. 5. 2. Dolar, J.: Spomin človeštva. - Lj.: CZ,1982. 3. Domoznanska dejavnost v knjižničnem informacijskem sistemu. - Lj.: NUK, 1992(tipkopis). 4. Drolc, F.: Domoznanska zbirka v luči razmerja med občinsko matično knjižnico in občinskim INDOK centrom. - Knjižnica 29 (1985) 2-3, str. 193-195. 5. Filo, B.: Domoznanska zbirka in domoznanske informacije. - Knjižnica 26 (1982) 3-4, str. 171-185. 6. Filo, B.: Informacijska politika. - Knjižnica 36 (1992) 2, str. 9-27. 7. Hartman, B.: Koncepcija razvoja knjižničarstva v Sloveniji iz leta 1971 in njena realizacija v obdobju 1971 - 1981. - Knjižnica 26 (1982) 1-2, str. 9-22. 8. Jakac-Bizjak, V.: Knjižnica prihodnosti: možnosti in resničnost. - Knjižnica 34 (1990) 3, str. 53-62. 9. Kamenik, I.: Horizontalne in vertikalne povezave med različnimi tipi knjižnic v enovitem knjižnično-informacijskem sistemu Slovenije. - Knjižnica 25 (1981) 1-4, str. 7-22. 10. Korže-Strajnar, A.: Splošnoizobraževalno knjižničarstvo v Sloveniji 1970-1980. - Lj.: Kulturna skupnost Slovenije, 1982. 11. Normativi in standardi za splošnoizobraževalne knjižnice. - Poročevalec KSS, 1987 št. 28. 12. Novljan, S.: Ne(moč) mladinskih knjižnic. - Knjiga 1986, št. 10-12, str. 477-481. 13. Novljan, S.: Skupaj je uspešneje. - Knjižnica 34 (1990) 4, str. 1-8. 14. Novljan, S.: Splošnoizobraževalne knjižnice v letu 1990. - Lj. : NUK, 1992. 15. Novljan, S.: Splošnoizobraževalne knjižnice v letu 1991. - Lj. : NUK, 1992. 16. Novljan, S.: Tole smo dosegli z vašimi sredstvi in našim trudom. - Knjižničarske novice 1(1991)9-10, str. 22-29. c S - Z 17. Osnove knjižničarstva. - Lj.: Posebna izobraževalna skupnost za kulturo, 1987. 18. Povezovanje knjižnic v knjižnično-inforrnacijskem sistemu SR Slovenije. - Obvestilo republiške matične službe 1987, str. 1-2, str. 5. 19. Pravilnik o strokovnih in tehničnih pogojih za začetek dela knjižnic. - Ur. list. SRS 1985, št. 28. 20. Rajh, B.: Domoznansko dokumentacijsko delo v knjižnici ob ob podpori sodobne informacijske tehnologije. - Knjižnica 30 (1986) 3/4, str. 107-110. 21. Sepe, M.: Matična služba je pomemben dejavnik pri razvoju KIS. Kakšne so njene naloge. - Knjižnica 30 (1986) 3/4, str. 34-44. II. Organizacija knjižnice in njenega delovanja 1. Čveljo, K.: Knjižnični management v zrcalu sodobnih tokov. - Knjižnica 34 (1990) 3, str. 1-17. 2. Južnič, P.: Bodočnost knjižnic in njihovo financiranje. - Knjižnica 34 (1990) 3, str. 159-167. 3. Južnič, P.: Knjižnice in uporaba bibliografskih servisov. - Knjižnica 36 (1992) 2, str. 75-84. 4. Kanič, I.: Informacija in cene, vrednost in dostopnost. - Knjižnica 36 (1992) 2, str. 45-52. 5. Kanič, I.: Stiki z javnostjo. Pomen in oblikovanje identitete knjižnice. - Knjižnica 33 (1989) 3-4, str. 7-24. 6. Korže-Strajnar, A.: Delovni postopki in obdelava podatkov v poslovanju knjižnic. - Knjižnica 29 (1985) 2-3, str. 91-154. 7. Martelanc, T.: Osebna izkaznica knjižnice. - Knjižnica 33 (1989) 3-4, str. 147-156. 8. Medved, K.: še eno razmišljanje o marketingu in strateškem planiranju v splošnoizobraževalnih knjižnicah. - Knjižnica 36 (1991) 1, str. 29-36. 9. Mohar-Pestotnik, D.: Anketa v knjižnici šiška. - Knjižnica 36 (1992) 1, str. 37-46. 10. Novljan, S.: Pokažimo se kot sodelujoči družabniki. - Knjižnica 35 (1991) 2-3, str. 47-58. 11. Računalniško opremljanje SIK III. - V. skupine. - Lj.: NUK 1992 (tipkopis). 12. Sepe, M.: Trženje v splošnoizobraževalni knjižnici. - Knjižnica 33 (1989) 3-4, str. 103-121. 13. Slokar, R.: Razmišljanje o marketingu in strateškem planiranju v SIK. - Knjižnica 34 (1990) 1-2, str. 39-44. III. Uporabniki in njihove potrebe 1. Dornej, M.: Knjižnice za slovensko manjšino na avstrijskem Koroškem. - Knjižnica 34 (1990) 4, str. 83-86. 2. Dolenc, I. & Kernel, I.: Bolnišnične splošnoizobraževalne knjižnice in njihova terapevtska vloga v procesu zdravljenja. - Knjižnica 34 (1990) 1-2, str. 45-62. 3. Golob, M.: Knjižnica v Zavodu za slepo in slobovidno mladino v Ljubljani, njen razvoj in dejavnosti. - Knjižnica 32 (1988) 3-4, str. 107-123. 4. Golob, M.: Problemi knjižnic in knjižničnega gradiva za slepe, slabovidne, slušno in drugače prizadete uporabnike. - Knjižnica 33 (1989) 3-4, str. 91-96. (d G 3 5. Jan, Z.: Nekdanji bralci Goriške knjižnice Franceta Bevka. - Knjižnica 27 (1983) 1-4, str. 25-32. 6. Knjiga in bralci III. — Lj.: Kulturna skupnost Slovenije & Fakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo 1985 . 7. Konc, V.: Delo z motenimi otroki v Pionirski knjižnici v Kranju. - Knjižnica 25 (198.1) 1-4, str. 135-137. 8. Kramberger, D.: Splošnoizobraževalna knjižnica in uporabniki v tretjem življenjskem obdobju. - Knjižnica 36 (1992) 1, str. 19-28. 9. Novljan, S.: Knjižnica je več kot učbenik. - Knjižnica 36 (1992) 1, str. 7-19. 10. Novljan, S.: Mladostnik in knjižnica. - Knjižnica 25 (1981) 1-4, str. 94-103. 11. Novljan, S.: Od Svetega pisma do Peklenske pomaranče. - Knjiga 1986, št. 5, str. 273-275. 12. Novljan, S.: Pogoji dela in delo z mladimi do 15. leta starosti v ljubljanskih splošnoizobraževalnih knjižnicah. - Knjižnica 30 (1986) 1/2, str. 44-52. 13. Novljan, S.: SIK kot element socialnega programa. - Knjižničarske novice 1 (1991) 3, str. 1-2. 14. Novljan, S.: Turist v knjižnici. - Knjižnica 35 (1991) 4, str. 11-18. 15. Petronio, A.: Knjižnica - stičišče narodov. - Knjižnica 34 (1990) 4, str. 87-88. 16. Sepe, M.: Knjige za pripadnike manjšin v slovenskih splošnoizobraževalnih knjižnicah. - Knjižnica 34 (1990) 4, str. 69-82. 17. Sotenšek, M.: Anketa med mlajšimi obiskovalci knjižnice Jožeta Mazovca. - Obvestila republiške matične službe 1986, št. 2, str. 13. 18. Šauperl-Zorko, A.: Diskriminantna analiza skupin bralcev. - Knjižnica 34 (1990) 3, str. 45-52. 19. Tratnik-Pogačar, T.: Knjižnica - zbirališče mladih. - Knjižnica 25 (1981) 1-4, str. 127-130. 20. Turjak, D.: Socialna vloga splošnoizobraževalne knjižnice in delo s posebnimi skupinami uporabnikov. - Knjižnica 35 (1991) 2-3, str. 65-74. 21. Urbanija, J.: Uporabniki splošnoizobraževalnih knjižnic na Gorenjskem. - Knjižnica 33 (1989) 3-4, str. 129-142. 22. Vegri, S.: Zapis nekaterih izkušenj. - Knjižnica 25 (1981) 1-4, str. 131-134. 23. Vugrinec, J.: Obiskovalci o delu v Pokrajinski in študijski knjižnici v Murski Soboti. - Knjižnica 28 (1984) 1-2, str. 143-147. IV. Delo z uporabniki 1. Filo, B.: Informacijska naloga splošnoizobraževalnih knjižnic v knjižnično-informacijskem sistemu Slovenije. - Obvestila republiške matične službe 1982, št. 1, str. 3. 2. Grosman, M.: Bralec in književnost. - Lj.: DZS, 1989. 3. Horvat-Perne, S.: Pravljična ura. - Knjižnica 36 (1992) 3/4, str. 85-92. 4. Jamnik, T.: "Igralna ura s knjigo” v Pionirski knjižnici. - Knjižnica 36 (1992) 3/4, str. 93-98. 5. Jamnik, T.: Knjižnična, knjižna in književna vzgoja v Pionirski knjižnici v Ljubljani. - Knjižnica 33 (1989) 3-4, str. 45-54,