* Leto IV. Ljubljana, 18. avgusta I930 ob 4. zjutraj. ■JdtOCNTNA mmfan 4.— Din, četrtletno 10.— Din, polletno 30.— Din. — V Ljubljani, Mariboru in Celju dostavljen na dom mesečno 1.— Din več. — Za inozemstvo mesečno 6.— Din. UREDNIŠTVO ▼ Ljubljani Knafljeva ulica S. telefon K. 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126. OPRAVA v Ljubljani, Prešernova ulica 54, telefon St. 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126. OfHKRATNI ODDELEK v Ljubljani, Prešernova uL 4, telefon St. 2492. Štev. 55 Hnioa izdafa Žrtve zagrebške katastrofe Pet mrtvih, šestnajst hudo ranjenih - Med žrtvami nobenega Slovenca Dosedanje ugotovitve stroge preiskave - Ranjenci večinoma v domači oskrbi - Kdo ie zakrivil nesrečo? - Teh tne izpovedi glavnih prič - Veliko sočustvovanje vsega Zagreba Zagreb, 17. avgusta. Ne samo ves Zagreb, marveč vsa država je danes pod dojmom strašne katastrofe ki se je v soboto zvečer zgodila ob priliki ognjemeta na igrišču Concordije. prirejenega s strani prireditvenega odbor o evharističnega kongresa. Telefomcnc in brzojavno so danes ves dan prihajala tako na urade kakor na privatnike m na evharistični odbor vprašanja glede žrtev. Vest o katastrofi je povzročila povsod globok vtis, še bolj pa skrb za svojci, ki so odšH na kongres. V splošni paniki, ki je zavladala po katastrofi na kraju nesreče med več-tisocglavo množico in pod sugestiio reševalne akcije, za katero so bdli ie-kvirirami vsi razpoložljivi avtomobili se je sprva mislilo in govorilo, da gre Število žrtev v stotine. O polnoči, ko so še vedno dovažali v bolnice ranjene, se je govorilo o 200 in celo 300 žrtvah in še davi je vladalo spio^no prepričanje. da je zahtevala katastrofa nad 100 mrtvih in ranjenih. K sreči pa se je izkazalo, da so prve zagrebške navedbe pretirane, kljub temu pa je žalostno dejstvo, da je zahtevala katastrofa vsekako veliko žrtev ter da ie največja, kar jih beleži zagrebška kronika v zadnjih desetletjih. Dosedaj je namreč 5 mrtvih ln 16 težko ranjenih, ne vštevši ranjence, ki so bfli v boln' cah obvezam in pozneje odpuščeni v domačo oskrbo. Med ranjenim! hi mrtvimi ni nobenega Slovenca ali romarja iz Dravske banovine. Deloma so doma iz Zagreba, po veliki večini pa je zadela nesreča zunanje udeležence kongresa. Reševalna akcija v paniki Dasi je zavladala po nesreča splošna panika, ki je zajela takorekoč vse mesto in so Hudje, domačini in udeleženci kongresa, begali po mestu kakor brez giave, iskajoč svojce, ki so biS pri ognjemetu, je vendar reševalna akcija funkcijonirala brezhibno ki naglo. Takoj po te>lefoničnem pozivu policije so odhiteli na kraj nesreče avtomobili reševalne postaje hi vozovi bolnic -u prevoz bolnikov s potrebnim osobjem. Zdravniki so brez poziva prihiteli na pomoč in pomagali deloma v bolnicah, deloma pa na Hcu mesta obvezovati ranjence in jih spravljati v zavetje. Spričo ogromne množice in gneče, ki je vladala po vseh glavnih ulicah, zlasti pa pred bolnicami, je bilo to delo doka' težko. Kljub temu je policiji uspelo napraviti red ter zajeziti dotok radovednežev. Kmalu po polnoči so bili že vsi ranjenci v bolnicah, kamor so pripeljali tudi mrtvece, da bi lažje ugotovili njihovo identiteto. V bolnicah so poslovali vso noč. Bolniški in privatni zdravniki so pomagali obvezovati ranjence, težje ranjene pa so takoj po prevozu v bolnico operirali. Število ranjencev je bilo zelo veliko, ker so rešilni in privatni avtomobili privažali v bolnico vse. kar je bilo kakorkoli ranjeno. Med ranjenci je bilo tudi mnogo takih, ki so se bodisi iz strahu, bodisi ob pogledu na strašni prizor onesvestili Mnogo ljudi je bilo ranjenih v gneči, ker so jih pohodili, vendar pa so bile vse poškodbe te vrste k sreči lažjega značaja. Večino ranjencev so zato po prvi zdravniški pomoči odpustili iz bolni-ee v domačo oskrbo, pridržali pa so le take, za katere je bila bolniška nega neobhodno potrebna. To so tudi v glavnem prave žrtve katastrofe. Skupno je bilo v bolnici obvezanih preko sto ljudi, mnogi lažje ranjeni pa so po nesreči odhiteli domov in so še le danes, v kolikor je bilo to sploh potrebno, iskali zdravniško pomoč. Žrtve Najhujše so bili prizadeti oni nesrečniki, ki so bili na železniškem mostu, kjer se prihajajočemu vlaku niso mogli nikamor umakniti. Več teh nesrečnežev je plačalo svojo neprevidnost z življenjem, kolikor pa jih bo zdravniška znanost rešila, bodo ostali pohabljenci za vse življenje. Po dosedanjih ugotovitvah je katastrofa zahtevala 5 mrtvih in 16 težko ranjenih. Mrtvi so: Fran Cepin, kl jučavničarski pomočnik iz Radničkega dola pri Zagrebu, star 50 let; Julka Bencetičeva, služkinja i: Petrin je, stara 30 let; Josip Kuntarčič čevljarski pomočnik iz Brdovca; Vink< Ceraj, star 7 let iz Zagreba in neznai okrog 30 let stara ženska, koie identitet« loslej še niso mosii ugotoviti. Ranjenci: V bolnici usmiljenih sester in v Za Kladni bolnici ležijo naslednji ranjenci Anton Holzinger. star 33 let. delovod.r parne žage Mori ca Drabs v Capra; ima zlomljeno desno nogo v boku, 'evr nad kolenom in druge hude poškodbe Dalje: Ivan Kod jan iz Bnkb«™ • odrezal' mu je desno nogo ter ima rane po vserr životu. Njegovo stanje je zelo krit'"-' in bo najbrže umrl. Danes se še ni zavedel; Juraj Drmič. čevljar iz Krapja. sre-Novska, ima hude rane na glavi in zlom Ijeno desno no aro NVeovo stanje je ta kisto zelo kritično: Bosrd^m P*>v'iea. mi carski pomočnik iz Zasrreba. ima zlorr ljeno nogo in hrbtenico; Dragutin Tkal cie iz Duge rese je ranien na glavi; Iva; Stupar, trgovski pomočnik iz Zagreba, jt 'ažje ranien: Bp**a TforHanova iz Bistre mati petih otrok, žena ranjenega Ivan? Kocijana. ima poškodbe po vsem životu vendar pa je bila nocoj odpuščena iz bol niče; Bara Bukeiceva iž Donje Stubic je ranjena na levi nogi in na gk vi, a br vendar odpuščena iz bolnice: Ružica Ko? jakova je težko ranjena na levi nogi ir levi roki; Mariia Krogelieva, služkinj v Zagrebu, ima poškodbe po vsem telesn in je njeno stanje precej resno; Antor Ribic, ključavničar iz Zagreba, ima kon tuzije po vsem životu; Bara Vujankovi ceva iz Cerja ima več ran, vendar pa bo v par dneh lahko odšla v domačo oskrbo: Darica žarabčičeva, neznano od kod, kei je še nezavestna, ima več težjih ran: Maša va iz Vodji-0 r>**i š'v-miku ima ob čutne poškodbe na glavi; Anka Ce:. 'eva, služkinja iz Zagreba, ima rane p< vsem životu; .Josir« Tfjisfoišič. star 17 le' •m& rl^—'-------— Ugotavljanje identitete smrtnih žrtev je bilo zelo težavno Ker so večinoma od zunaj, jih seveda n nihče poznal Policija ie morala poizvedovati od prenočišča do prenočišča kdo manjka, ter je pozvala voditelje posameznih skupin evharističmh romarjev, da so si ogledali mrtvece v mrtvašnici kamor so iih davi prepeljali iz bolnic. Le na fa način so dognal imena nesrečnikov Zadnje žrtve, neke 301etne ženske, pa vse do večera še niso mogli »identificirati. Nihče je ne pozna. Oblečena ie bolj meščansko, a poizvedovanja po Zagrebu so ostala doslej brezuspešna Tudi pri ranjencih je bila ugotovitev identitete zelo težavna. Večinoma so bili v nezavesti, nekateri so se zavedi' šele danes toliko da so mogli podat svoje generalije. Nekateri se počutij; subjektivno razmeroma dobro, venda' je stanje skoro vseh dokaj kritično Poškodbe so v pretežni večini težke narave. a par žrtev se bori s smrtjo. Število smrtnih žrtev se utegne torej še povečati. Ves dan so danes prihajale v bolnice velike množice ljudi, ki so se zanimale za stanje ponesrečencev. Posebno po-milujejo nesrečno Baro Kocijanovo, mater petih malih otrok, ki je z možem prišla na kongres, a je oba zadela nesreča. Možu je odrezalo desno nogo ter ima hude rane po vsem životu, tako da je njegovo stanje skrajno kritično, ona sama pa je tudi dobila hude rane. ki pa vendar niso tako nevarne. Na lastno željo bo najbrž že nocoj zapustila bolnico in se vrnila k otročičem. da ae bodo brez staršev. Takisto vsa javnost sočustvuje z ostalimi ranjenci ter jim prinaša razna darila in mnogo cvetja. Tudi papeški nuncij in nadškof dr. Bauer sta se ponovno zanimala za stanje ponesrečencev ter jim sporočila svoje pozdrave in svr blagoslov. V mrtvašnici Pretresljivo sliko nudi mrtvašnica Zakladne bolnice, kamor so prepeljan smrtne žrtve. Dva so že sinoči prepe- :ah mrtva v bolnico, trije oa so tskorr loči podlegli poškodbam V Detil. Črtni vrstah leže pokriti s cvetjem. Ken nostu zagrabil železni kolos Oblike v< ^se okrvavljene, a kri ie losilnice ter zarisala v pesku in nt. leh mrtvašnice sledove zadnje poti V sliko o nesreči in dognala, da strojevodje in ostalega železniškega osobia ne zadene nikaka krivda, ker ie ravnalo ročno po predoisih in storilo vse. kar ie bilo soloh mogoče, da nesrečo prepreči Kaj pravi strojevodja Tovorni vlak. ki je v kritičnem trenutku vozil z glavnega kolodvora na kolodvor Sava. ie vodil strojevodja Josip Kamer, doma iz Zagreba, stanujoč v Stubički ulici 34. Po takojšnji aretaciji je pri podrobnem zasliševanju na policijski direkciji izjavi! bistveno naslednje: »Moj vlak št. 90 je odšel iz Siska ob 17.15. Imel je 56 vagonov in 840 ton tonaže Ko smo orlšli preko savskega mostu, sem vozil s predpisano jrzino, ker sem videl semafor, ki ie kazal, da ■e proga svobodna. Takoi nato pa se m videl, da vzhodni signal na kolodvori-Sava ne stoji na svoboJno. Zato sem da' znak za začetno zaviranje. Ko sem privozil v bližino tratinskega mostu, sem ugledal signal, ki me ie opominjal, naj vozim počasi. Na tem mestu je bilo malo ljudi. Ko so opazili vlak, ki je daj vozil počasi, so se umikali, nekateri pa so prihiteli vlaku nasproti in začeli klicati, naj vlak ustavim, ker da je na tratinskem mostu mnogo ljudi. Vlak je bil tedaj oddalien od mostu le še kakih 120 metrov. Tedaj sem dal ponovno signal za zaviranje in sam uporabil vse sile in sredstva, da ustavim vlak. Kljub vsemu naporu pa nisem bil v stanju, da bi vlak ustavil pred mostom, marveč se je vlak ustavil šele kakih 15 do 20 metrov onstran mostu, ko je bila katastrofa v svojem prvem delanju že končana. Sam sem bil v prvem hipu tako zmeden. da nisem nič vedel, kaj se je zgodilo. Šele. ko so ljudje, ki jih je kar mrgolelo po progi in nasipu, navalili na mene ter hoteli vdreti na lokomotivo, grozeč mi. da me ubijejo, češ da sem jaz kriv nesreče, sem se zavedel, da se je pripetilo nekaj strašnega. Nisem si vedel drugače pomagati kakor da sem '.ačel sam klicati policijo na pomoč. Vedenje množice je bilo vsekako več ko čudno Dočim so me hotel' ljudje z ene strani proge napasti, so oni z druge itrait? nfezall na vlak In na strehe va-ronov. da bi bolje videli ognjemet ki od vagoni in se vzpenjala celo od ■.predaj na lokomotivo, tako da ie bilo vse težkoče. Vprašanje ie Sv»d«> ali • bolgarska vlada dovpM močna. da pr; sili makedonske revo' • .'.tiarj* k po korščini. Bolgarska vlada se skei trud la j. fiktivnimi arecacijani n^kedonee-in s tiralicami za Vančom Mihailovon ki se zdravi v nekem sofiisken sana tciiiu. nameče neobveščenmu inozeri< stvu peska v oči. češ da preganja nemil neže. Naša držav j ris oo veino prt kti^anih rok spre en-ula krvava izziva n.tn makedonstvujuš5';h marveč bi energično- zahtevala od Društva na rt dov da intervenira oroti tem kršiteljen m;:u na Balkana £ele v primeru, č-Društvo narodov zahtevane inteiveh ciie ne bi izvršilo bomo meli do Bolgarije proste roke. V zadnjem času so na dnevnem redi. manifestacije za povratek Habsburžanov -ia Madžarskem >n v Avstriji. Teh manifestacij ne more nihče -ubraniti. č> tudi vznemirja;.) vso lavtios* Restavracija Habsburžanov predstavlja ii;i«rani no kršitev mirovnih pogodb Zato ima naša država kakor vsa Mih '-.ntama pravico, da po potrebi intervenira, čt treba tudi z oboroženo silo. lotovj pa so audžaiski polivki 'oliko trezni, da se ne bodo spuščali v ">Ke avanture, ki bi največ škodovale Madžarski sami. Naša vlada smatra, da ie to vprašanje kljub nadaljevanju takih manifestacij v praktični oolitiki naenkrat neaktualno, kar pa seveda ne izključuje ootrebne opreznosti pred vsako eventualnostjo. trebo, da bodi sleherno lutkovno gledališče v resnici svetišče, posvečeno Vzgoji naše mladine vsej slojev. Javni faktorji pa so pozvani, da ravno tako pospešujejo lutkarsko gibanje, kakor je to v drugih državah, kjer žrtvujejo država in posamezna oblastva, zlasti pro« svetna, veliko denarja za poglobitev in pOjačanje delovanja lutkovnih gledališč. Nova Jugoslovenska lutkovna zveza bo imela takoj polne roke dela, da naj« prej združi vse širom države raztresene odre pod svoje okrilje, sklene stike s pisa« telji in skladatelji ter vsemi javnimi či» nitelji, da se vsestransko poglobi smisel za lutkarstvo. Svojim članicam pa bo Zve« za morala biti skrbna matica, ki jim bo z nasvetom in v dejanju vedno stala ob strani. Po referatu so se čitala pravila JLZ. ki so bila po kratki debati odobrena Sedež ji je za enkrat določen v Ljubljani, osno* vala pa se bodo poverjeništva po vsej Ju* gošlaviji. Članstvo se deli v častne, usta« novne z enkratnim prispevkom 200 Din, podporne (letno 200 Din) ter izvršujoče odre, ki plačujejo zvezni prispevek po 100 Din letno. Vpisnina znaša 10 Din. Po statutu bo izdajala Zveza svoje gla« silo »Jugoslovenski lutkar« ter bo vstopila v mednarodno strokovno organizacijo »Unima« v Pragi. Po ureditvi raznih po« drobnosti je bila nato izvoljena prva upra« va, ki jo tvorijo: predsednik g. Mladen Širola (Zagreb). Podpredsedniki gg. Zida« rič, Ribičič, Kovačič, tajnik Boris Orel, zapisnikar Trtnik blagajnica Vencajzo« va. scenograf Skružnv, tehnični vodja Po« čivavnik, literarni vodja Jarc Miran, stati« stičar Kunčič. predsednica propagandnega odseka gospa Kroftova. glasbeni referent Osterc; odborniki gg. dr Burian ^picar Jaka, Eisenstadter (Zagreb). Trošt Janko. Švigelj Matija dr Pivel Karlin. Erna Sohottova Grošljeva Mica Kongres je izvolil osnovatelja lutkar« stva med Jugosloveni g. Milana Klemenči« ča Z9 častnega predse Inika Zveze Pr zahvalnem govoru novega predsednika g. Sirole je bilo zborovanje zaključeno, nakar so se podali vsi udeležcnci v levo str ^ko dvorano na Taboru, kjer je bila nato izvršena otvoritev I. lutkarske razstave, ki obsega poleg prispevkov lutkovnega od« seka Sokola I. tudi mnogo slik odra Ceskoslovenske Obce v Ljubljani, Marijo« netnega gledališča v Zagrebu in Krščanske ženske zveze v Ljubljani. Največjo pozor« nost pa bo vsak obiskovalec posvetil Klemenčičevim res krasno izdelanim lut« kam, ki so lastnina TKD »Atena«. Obis« kovalcem razstave se nudi lep vpogled v zakulisje lutkovne umetnosti Vsekako bo imela novo ustanovljena »Jugoslovenska lutkovna zveza« mnogo dela. preden bo ustvarila nekaj večjega. V tem, da smo zaostali, smo si na iasnem Zato pa moramo sedaj poskrbeti z vsemi silami, da nadoknadimo, kar smo zamu« dili. I. lutkovna razstava na Taboru bo od* prta še v ponedeljek od S. do 12. in od 14. do 18. proti vstopnini 2 Din. Ogled to« pk) priporočamo. Pred novimi trgovinskimi pogajanji s ČSR Praga, 17. avgusta. M. Listi objavljajo vesti o skorajšnjih pogajanjih med Češkoslovaško in Jugoslavijo za sklenitev nove trgovinske pogodbe Sedanja pogodba poteče 1. marca 1931 Po informacijah tiska se bodo ta poga janja pričela že prve dni meseca Septembra. Že na konferenci Male antante v Strbskem Plesu so bile dogovorjene' glavne smernice bodoče pogodbe, tako da pri pogajanjih ne bo posebnih te žav. Češkoslovaška vlada je zbrala že vse potrebno gradivo in čaka samo še na predloge jugoslovenske vlade. Cim jih prouči, se bodo lahko takoj pričela pogajanja. Po še nepotrjenih Informa eljah bi se vršila pogajanja na Bledu Zagreb, 17. avgusta. Lepo vreme je omogočilo, da se je današnji zaključni dan evharističnih svečanosti obnesel v velikem obsegu, vendar pa so posledi- :e sinočnje katastrofe zelo motile sve-canostno razpoloženje. Zagreb je videl na svojih ulicah zbra-ie mnoge tisoče vernih katoličanov iz Jažnih krajev Jugoslavije. Že od najra-leiših ur ie vladalo na glavnih ulicah v -redišču mesta, tako osobito na Žri-ijevcu, Ilici. Jelačičevem trgu in okrog •catedrale živahno vrvenje. Za slavnostno veliko opravilo so bile zgodaj izvršene poslednje priprave: pred ini-;)ozantno hišo št. 10 na Jelačičevem triu je bil postavljen okusno urejen altar. Poleg katerega so namestili tudi tribuno za odlične predstavnike oblastev in klera. Ob 9. uri. ko se je pričelo svečano ipravilo. je Jelačičev trg nudil nenavadno pestro sliko. Bila je glava pri *Iavi, poleg meščanov so se živo odražale narodne noše žensk in moških. Na tribuni so bili zbrani poleg mnogih drugih predstavnikov zastopnik vlade minister dr. Srškič. z njim nadškof dr. An-te Bauer in ban dr. Silovič. načelnik banske uprave dr. Hadži. rektor zagrebške univerze dr. Belobrk. župan dr. Stjepan Srkulj s celotnim občinskim odborom, predstavniki moških in ženskih katoliških organizacij in drugi. Pontifikalno mašo je celebriral nuncij monsignor Pelegrinetti. slavnostno prOpOved o Evharistiji, ki je moč katoliške cerkve, pa je imel po evangeliju nadškof dr. Bauer, ki je poudarjal, da Bled, 17. avgusta. Velikemu avtobusu, ki je last družbe »AJpauto«. se je danes popoldne primerila katastrofa, ki le po izredno srečnem naklučju ni zahtevala človeških žrtev. Avtobus je peljal od brzo-vlaka, ki prispe v Lesce ob 17. proti Bledu štiri osebe, in sicer poleg šoferja in sprevodnika nekega nemškega zdravnika in njegovo soprogo. Na drugem mostičku, ravno sredi pota med Lescami in Bledom, kjer popravljajo škarpo, zavije cesta v ovinek. Tu je avtoizvošček hotela »Pe-tran« hotel avtobus prehiteti in je zadel v njegovo prednje kolo. šofer Mirko avtobusa ni mogel tako hitro za-okreniti, da bi ga zadržal v ravnotežju in posledica je bila strašna: avtobus se je nagnil na robu ceste, se zakota- Ljubljana, 17. avgusta. Danes že proti večeru so se vračali s sprehoda iz Draveli proti mestu 59 letni upokojeni železniški uradnik Karel Bitenc, njegova soproga Marija, dva njuna sinova in več drugih sorodnikov. Ko so prispeli okrog pol fc. do »Kamnite mize* v Zg. Šiški, ie pridrdral za njimi Čarmanov avtob., nabito poln ootnikov. Kljub precej hitri vožnji ba je imel avtobus iz neznanega vzroka vrata odprta. Omenjena družba je šla po desni strani in so se morali vsi žara di odprtih vrat umakniti avtobusu do skrajne možnosti Kljub temu pa so vrata It zadela Karla Bitenca v hrbet da ga ie vrglo za več kr> dva metra naprej, kier ie ponesrečenec obležal polnezavesten s hudo rano na čelu nad levim očesom. Sreča v nesreči ie bila da je ponesrečenca vrglo na tla nekai centimetrov ored konfinom. Spremljevalci so močno krvavečega Bitenca takoj prenesli v bližnjo hišo, kjer so mu izprali rano in ga obvezali, nakar ga ie poklicana reševalna postaja prepeljala z avtom v bolnico. Ponesrečenec ima sicer čelo prebito, vendar pa rana ni smrtno nevarna. Kronika današnje nedelje v ostalem v Liubliani ne beleži posebnih dogodkov, življenje na drobno pa je bilo prav živahno. Dasi jutro ni obetalo najlepšeag; je dan vendar bil zelo lep.' prijetno ohlajen m veder, naravnost idealen za izletniKe, ki so po dolgem deževju seveda pndno izkoristili priliko in trumoma pohiteli v naravo. Precei ljubljanskega Sokolstva se ;e odzvalo povabilu na prireditve sokolških društev v raznih krajih, med katenmi se je seveda najboli postavilo Zagone. B0U kakor visoki planinski svet so tudi danes brli obiskani prijazni in pohlevneiši hribčki in sta posebno popoldne imeli Šmarna gora in Katarina pestre skupine svoiih zvestih gostov. Vode so še zelenkaste motne, vendar pa ob bregovih in v kopališčih ni manjkalo rjavokožcev. V Ljubljani je bilo življenje dokaj skromno. Mnogi prijatelji štepanjskih Ko-lašic so pohiteli na njihovo prireditev pri Ožbinčku na Poljanski cesti, kjer Je bi o precej prijetnega razvedrila. Neutrudno 3« svirala »Zarja«, a posebno še so biM posetniki prireditve, katere čisti dobiček je namenjeni za božično pomoč sirotam ni bednim staršem, zadovoljni z bogatim srečolcvom. - Po sebi pa se razume, da so Ljubljančani prav pridno poromali tudi v Dravi i e k svetemu Roku. kjer se le ob le-Dem wenien'.! izvrstno odresVo ve ;kc -n si:.vitc .»gnanie. Zvečer pa ie Ljubljana zopet imela svoio senzacijo pri obeh predstavah profesorja Strohschneiderja. ki je za nedeljski program podal nekaj res vratolomnih in skraj-eno tveganih orodukcij. Ljudstva se le dolgujejo Hrvati zahvalo za svojo kulturo v veliki meri kato"sk! cerkvi, najmočnejši organizaciji na svetu, ki ji bodo ostali neomajno zvesti. Po končani maši je nuncij Pelegrinetti blagoslovil vso množico v imenu papeža Pija XI. Popoldne ob 15. so bile vse množice udeležencev evharističnega kongresa razporejene v velik sprevod, ki je krenil z Jelačičevega trga po llici do Primorske ulice, nato pa po Deželičevi ulici na Trg kralja Aleksandra, odtod pa po Maruličevem trgu na Mažurani-čev trg. dalje po Mihanovičevi ulici zopet nazaj proti Jelačičevemu trgu. Mnogoštevilno občinstvo ie po vsej tej obsežni poti tvorilo špalir in je posebno živahno pozdrav!,a'o poramezne .'kupi ne, stopajoče za nosilcem križa. Mon-štranco je nosil nuncij Pelegrinetti v spremstvu visokega klera. Za nebom na so sledili vsi odlični predstavniki civilnih in vojaških ob'astev Nuncij ie vs-o množico, ki je monštranco kleče pozdravljala, vso pot blagoslavljal Proti 18. uri se je procesija zopet zgrnila na Jelačičevem trgu. Nadškof dr, Bauer je glasno pozdravljen stopil v spremstvu nuncija Pelegrinettija na tribuno in prečital molitev hrvatskih katoličanov Srcu Jezusovemu, ki jo je množica glasno ponavljala. Nato je nadškof vse navzoče blagoslovil in se je množica mirno razšla. Banketa v nadškofijskem dvorcu so se udeležili cerkveni dostojanstveniki in odlični povabljeni gostje, minister dr. Srškič pa se je odpeljal na Bled. lil navzdol po nasipu, se dvakrat prevrnil in nato obležal spodaj v grap; globoki do pet metrov. Sipe so se vse razbile in so vreze dobili vsi. vendar pa ne prehudo krvaveče. Tem boli pa iih je seveda prevzeL prestana groza. Ko so se naposled vsi štirje spravili iz prevrnejenega avtobusa, so se podali na Bled, kjer jih je obvezal zdravnik. Ldino zdravnikova gospa še toži o notranjih bolečinah. Po vsem Bledu in po Gorenjskem so se seveda tekom večera razši.ile sesti o tej katastrofi, ki pa so močno pretirane. Avtobus še leži v globini in ga bodo po komisijskem ogledu in ^točni ugotovitvi, kako je bila povzročena nesreča, tekom jutrišnjega dne spravili nazaj na cesto. trlo. a velika rutina Strohschneiderja ie pokazala. da ljubeznivi Ljubljančani vsekakor zaman čakajo na davno senzacijo, ki bi za nekatere menda bila v tem. če bi se drzen akrobat ponesrečil . . . • Brez motociklistične nesreče pa nede!;a seveda zopet ni minila v liubi arsko bolnico 5e avtotaksi z Jesenic nrnel'31 on->-ai. ega uradnika lanka Kiiaarj« :n ljec-1-vo sprernlifevaiko. ba;;či'': umI" ■< ./liio črnkova iz Ljubljane. Oba sta se peljala z motornim kolesom na ^ n :in; J levicami, v bližini Sokolskesa doma ic pot zapirai neki pijanec, ki ie 'e < s) sredi ec ste. Klina r ki ie vodil notomo kolo. se je pijancu hote! izognit', tisti lin oa ;e pijanec » in se zaletel v 'u >rn > k-i<., ki se je prevrnilo. Pa^lec je imel zelo hude posledice: Klinar ie obU'>H nt^/iveften s prebito glavo, dočim ie Cirila Crsiko>* bila le kratek čas nezavestna. D e občutne poškodbe na glavi obeh < t-;:h. Stai.ie Janka Kiiridria ie prav kritično, dočim bo črnk r,-a menda kmnlu okrevala Nova razgledna točka na Bledu Bled, 17. avgusta. Danes je bila Svečan i otvoritev razgledne točke na planini Kukovnici. od koder je najlepši razgled na BLJ in širšo okolico, ker ie to najvišja planina, ki obkroža Blejsko jezero. Razgledno točko je uredilo bi* cko Olepševalno dru: Svečani otvoritvi je prisostvovalo mnocro do-m?čih in tujih gostov, poleg večjega števila domačinov. Nove asfaltne ceste Beorad, 17. avgusta. Ministrstvo javnih del ie odobrilo načrte za zgradbo asfaltnih cest Beograd - Zagreb Beograd - Subo-tica in Beograd - Vršac. Avtomobilske nesreče vsepovsod Pariz, 17. avgusta. Avtomobilske nesreče so se zelo povišale. V zadnjih dveh dnevih Je bilo ubitih 24. resno poškodovanih pa 92 oseb. Pari*, 17. avgusta S 13 osebami zase-deai a-vtobue se je v bližini Terpignana prevrnil » cestni iarek. Tri osebe so bile ubite, 9 pa težko ranjenih. Praga, 17 avgusta Na cesti v Krkono-šib ob Labi se je prevrnil poln avtobus v reko. Podrobnosti katastrofe šp niso znane. Dosedaj se je izvedelo, da 1e 7 oseh ubitih Število ranjenih ni snano. r> Romuniji preti nova kriza Spor med kraljem In min. predsednikom —» Kralj se hoče kronati tudi brez kraljice, ki vztraja na razporoki Posledice nemškega napada na mirovne pogodbe Poljaki bodo branili nedotakljivost svojega ozemlja — Odhod nemškega poslanika iz Pariza Zborovanje jugoslovenskih lutkarjev Prvi sestanek iz vse Jugoslavije — Jugoslovenska lutkarska zveza — Naraščajoče zanimanje za lutkarsko umetnost — S trdim delom se doseiefo uspehi — Mala priložnostna razstava na Taboru Huda nesreča in drugi ljubljanski dogodki V Zgornji Šiški so odprta vrata avtobusa podrla Karla Bitenca — Kronika lepe ljubljanske nedelfe Katastrofa blejskega avtobusa Včeraj popoldne se je avtobus družbe „Alpauto", zadet od drugega avtomobila, prevrnil s ceste v pet metrov globoko grapo — Sreča v nesreči — Pretirane govorice Dvojna zmaga Ilirije v Mariboru Dočim je I. moštvo Ilirije zmagalo v tekmi za pokal JNS proti ISSK Mariboru, so juniorji odločili prvi finale za juniorski pokal z mladino Železničarjev v svojo korist. — SK Elan prvak province ljubljanskega okrožja. — Zaključek tekem za državno plavalno prvenstvo v Splitu. — Proslava 30-letnice kluba slovenskih kolesarjev v Celju. rije iz Ljubljane in odpravila tukajšnjo družino SK Kosova s 7:0 (4.0). Gostje SO bili stalno v premoči in je visoka zmaga popolnoma upravičena. Maribor, 17. avgusta. Ljubljanska Ilirija je nastopila danes v Mariboru z dvema moštvoma, in sicer z juniorji proti mladini SK železničarja, s I. garnituro pa proti lokalnemu prvaku ISSK Mariboru. Predtekmo glavne tekme so ab-solvirali juniorji z naslednjim rezultatom: SK Ilirija jun. : SK Železničar jun. 3:2 (3:0) Ilirija je bila v taktični premoči, tehnično pa sta si bili moštvi enaki. Najboljši del je bil napad in tudi krilci so bili v dobri formi. Zaradi slabe igre branilcev se je posrečilo domačinom po odmoru popraviti rezultat na 3:2. Drugi gol Maribora je bil lastno delo Igra je v celoti napravila prav dober vtis. Sodil je g. Vesnaver objektivno. Tekma za savezni pokal je prinesla Iliriji zasluženo zm»go. SK Ilirija : »SSK Maribor 2:0 (1:0) Prvih 15 minut sta si bili moštvi precej enaki. Domačini so igrali izredno ostro, kateri način je prevzela za njimi tudi Ilirija. V 18. minuti je moral sodnik izključiti Korena (Mar.) in Košaka (Ilir.). Le energičnim ukrepom sodnika se je zahvaliti, da igra ni prekoračila dopustne meje. Značaj tekme je bil izredno borben in ne-lep, ker se je igralo samo za rezultat. Ilirija je dobila v polju polagoma premoč ter je bolje vzdržala oster tempo, kar ji je prineslo upravičeno zmago. Njen napad je v drugi polovici zastrelial precej lepih pniik. Sodnik g. Ochs iz Celja je imel težko stališče zaradi preostre igre obeh moštev in nedisciplinirane publike, dočim je sicer zadovoljil. Na igrišču je bilo Okoli 1000 gledalcev. * Novo mesto, 17. avgusta. Novo me?to je brlo danes pozorišče finalne tekme za pokrajinsko prvenstvo LNP. Kot finalista sta se kvalificirala domači SK Elan in SK Javornik z Rakeka. Tekma, ki se je končala z rezultatom: SK Elan : SK Javornik (Rakek) 6:3 (5:2) je nudila tipično siiko prvenstvenega boja. Igra je bila v prvem polčasu dokaj živahna, dočim je po odmoru odnehala. Z obeh strani ie brlo izvedenih nekaj lepih akcij, ki pa posebno pred vrati niso bile dovolj izrabljene. Domači so imeli najboljše moči v srednjem krilcu Fincu, ki je med drugim ustrelil neubranljiv gol iz 25 m, Smerdelu. ki je kliub stalnemu kritju dosegel svoj zasluženi gol in vratarju, ki je držal nekaj težkih žog in rešrl marsikatero zapleteno situacijo pred vrati. Elan je bil v ostalem stalno v lahni premoči. Gostje so igrali z veliko ambicijo, vendar niso bili kos donia^: enajstorici. V ostalem iih je spremljalo nekai smole, tako da nikakor niso mogli dohajati nasprotnika. Tekmo je sodil g. Cimerman iz Ljubljane — razen par pogrešk — dobro. Publika je v dokaj lepem številu posetila tekmo. Z današnjo zmago si je SK Elan ponovne osvojil naslov prvaka province ljubljanskega okrožja LNP. ki ga bo nosil sedaj že tretje leto. Agilnim nogometašem dolenjske SK Svobode in zmagalo nad domačo uspešni poti navzgor! Na Bledu je gostovalo moštvo ljubljanske SK Svobode m zdagalo nad domačo enajstorico s 6:2 (4:2). Igra je bila prav lepa; Številno občinstvo je bilo zadovoljno. Ostale nogometne tekme ZA< rREB: Gradjanski : Wacker (Mo* nakovo) 4:1 (4:0). ' BEOGRAD: Vienna (Dunaj) : Jugoslavija 4:3 (2:0). DUNAJ: \Vacker : Simmering 6:0 (3.0); Nicholson : Hertha 3:1 (1:1); Sportklub : Slovan 1:1 (0:1). BERLIN: Hertha : IFC Niirnberg 5:4 (1:1) GRADEC: GAK : FAC (Dunaj) 6:2 (3:1). OSJEK: Kispest (Budimpešta) : Slavija 4:1 (0:1). SI BOT1CA: Sand : Obilič (Beograd) 2.1 Tekma za pokal JNS. Zmaga hazene Ilirije v Vel. Kikindi Vel. Kikinda, 17. avgusta, p. Danes je gostovala tukaj hazenska družina SK Ili» Plavanje Državno plavalno prvenstvo Jadran (Split) prvak v seniorskem plavanju. Dubrovnik 17. avgusta. Danes je bilo zaključeno državno prvenstvo v seniorskem plavanju tn ^vaterpolu. Po točkah so dosegli: Jadran (Split) 273.5, Jug (Dubrovnik) 142. Viktorija (Sušak) 55. Beograd 32, Ilirija (Ljubljana) 23.5 in Concordia (Zagreb) 13 točk Med glavnim' podrobnimi rezultati so bili danes dosežen-' naslednji: 100 m hrbtno seniorji finale: 1 Grbič (Jug) 1:20.4; 2. Drobnič (Jug) 1:25.9; 3. Mini (Vikt.) 1:26; 4. žirovnik (H.); 5. Mirkovič (Jartr.); 6 Matkovič (Vikt.) _ Grbič je plava! boljše od dosedanjega jugoslovenskega rekorda 100 m hrbtno seniorke finale: 1 Bulat (Beograd) 1:36.9. 2. Prekuh (Pr.) 1:38.7 3. Kaliterna (Jadran) 1:42.2. 4 Wohlfart (Ilirija). 5. šulič (Jadr.). 6. Bakarčič (Vikt.). 400 m prosto seniorji finale: 1 Senjanovič (Jadran) 5:34.5. 2. Marovič (Jadran) 5:39.3, 3. Dabrovič (Jug) 5:43.6. 4 Roje (Jadran), 5. Bonačič (Jadran), 6. Ivaniše-vič (Jadran). — Prva zmaga Dabroviča nad Rojem. 400 m prosto seniorke finale: 1. Olga Roje (Jadr.) 6:28, 2. Godina (Jadr.) 6:56.8. 3. Bulat (Beograd) 7:52.2, 4. IVohlfart (Ilirija), 5. Sulič (Jadran), 6. Sever (Hi.) 100 m prosto seniorke finale: 1. Roje (Jadran) 1:20.6, 2. Bulat (Beograd) 1:25.4, 3. Godina (Jadran) 1:29.3, 4. Wohl-fart (Ilirija), 5. Jakaša (Jadran), 6. Senjanovič (Jadran). 100 m prosto seniorji finale: 1. Matič (Jug) 1:03.3 (nov jugosl. rekord), 2. Senjanovič (Jadran) 1:03.8 (boljše od jugo-slov. rekorda), 3. Marovič (Jadran) 1:05, 4. Gazzari (Jadran), 5. Dabrovič (Jug). 6. Radovan (Jug). 200 m prsno seniorke finale: 1. Kaliterna (Jadran) 3:34.8, 1. Prekuh (Prim.) 3:36.2, 3. Mrkušič (Jadran) 3:39.4, 4. Bulat (Beograd). 200 m prsno seniorji finale: 1. Brajko-vič (Concordia) 3:09, 2. Izor (Jadr.) 3:10.3, 3. Fabris (Jug), 4. Nikolajevič (Beograd), 5. Jelič (Jug), 6. Brozinčevič (Jadran). 4X100 prosto seniorke finale: 1. Jadran I 5:51.7, Jug I 6:13.8, 3. Jadran n 5:21.8, 4. Viktorija I, 5. Jadran m. 4X200 m prosto seniorji finale: 1. Jadran (Bonačič, Roje, Marovič, Senjanovič) 10:20.6 (nov jugoslov. rekord, 13 sekund boljši od sedanjega), 2. Viktorija I 10:S8, 3. Jadran II 10:56.4, 4. Jug I, 5. Jadran III V vvaterpolu so nastopila danes naslednja moštva: Jug (Dubrovnik) : Jadran (Split) 5:0 in Primorje (Ljubljana) : Viktorija (Sušak) 2:2. Kolesarstvo Kolesarski praznik v Celju Celje. 17. avgusta Danes se je vršila s ciljem v Celju tradicionalna velika kolesarska »zvezdna dirka«, ki je v splošnem prav lepo uspela Sicer je bil zunanji videz prireditve nekoliko medlejši kakor v preteklem letu, vendar to nJ kvarilo pomena in namena dirke Z dirko je bila združena tudi svečana proslava 30-letnice obstoja kluba slovenskih kolesarjev v Celju. 2e na predvečer v soboto je bilo Celje v znamenju kolesarske manifestacije Ob 20.30 se je vršil v Prešernovi ulici pred mestnim magistratom promenadnl koncert celjske že-lezničarske godbe, med koncertom pa je bila absolvirana ob ogromni udeležbi občinstva zanimiva In mestoma prav zabavna vpolževa tekma« na ŽO metrov, ki se je je Udeležilo 18 vozačev NajboljSi čas je dosegel zmagovalec Edo Vuftko iz Celja z 1 minuto in 18 sekundami Sledila sta Fajs Mirko z 1.16 'n Zadravec Karel z 1.15 Danes zjutraj pa so med pol 8 ln 9. prihajali v Celje v ostrem tekmovanju dirkači, udeleženci zvezdne dirke Za dirkače iz Maribora je bil cilj pri Gamsu * Ga-berju. za celjske dirkače pri Zelenem travniku, za Sevničane pri Grenadirju, ta Ljubljančane in ostale v tej smeri pri hotelu Skoberne. Rezultati zvezdne dirke so bili naslednji: Pododbor Koturaškega Saveza Celje I. Klub slov. kolesarjev Celje. (Proga Celje—Grobelno—Celje 32 fcm.) 1 Zupane Albin 56 : 06'/»; 2. Lampret Slavko 1 : 02 : 35; 3. Hirschbeck 1 : 02 : 35 Izven konkurence je vozil št Rozman, član Kol kluba »Perun« iz Maribora, ki je prispel na cilj v lepem času 56 : 06 II. Kolesarski klub Vransko. (Proga 25 km.) 1. Planine Anton 48 : 20 *h. III. Kolesarski klub »Sava« v Sevnici. (Proga 48 km.) 1. Pereč Jakob 2 :07; 2. Jesenšek Ivan 2 : 07 : 02; 3. Sdla Ivan 2.11.30. Pododbor Kot. sav. Maribor. Proga 64 km.) 1. Lah Ivan 2 : 04; 2. Štruclin Stanko 2 : 04 : 01; 3. Nikolič Milorad 2 : 04 : 02. Vsi trije so člani Kol. kluba »Perun«. Triglavski pododbor Ljubljana. (Proga 74 km.) 1. Erdely Deneš, Velocipedski bataljon 2 : 23 : 28'/5; 2. Prodan Edi, Motokoles »Ilirija« 2 : 23 : 28 «/»; 3. žgur Aleksander, Motokoles »Ilirija« 2 : 23 : 28 *'*. II. Kolesarski klub Ribnica. (Proga Tur-ja—Celje 100 km.) 1. Petek Frane 3 : 44 : 27; 2. Pust Jože 3 : 54 : 27; 3. Križman Anton 4 : 02. m. Kolesarski odsek SK Disk Domžale. (Proga 60 km.) 1. Gregorlč 3 : 04 : 46 »/». Vsi ostali vozači so prtšJI v znatno slab-Sem časn. V ostalem Je bll to najslabši rezultat dneva. Pododbor Ljubljana. (Proga 74 km) 1. Smrekar Pavel, Kol. klub »Ljubljanica«, 2:22:46 2/5; 2. Juh Miroslav, Kol. klub »Sava« 2:29:25 1/5; 3. BricelJ Ivan. Kol. klub »Ljubljanica« 2:29:25 2/5. Zagrebški pododbor se dirke ni udeležU, ker je bila tekmovalna cesta Zagreb—Celje zaradi neprestanega deževja v preteklem tednu v skrajno slabem stanju. Zaradi neudeležbe zagrebškega pododbora je morala odpasti tudi tekma na 100 metrov za rekordni čas Jugoslavije, ki bi se bila morala vršiti na Glaziji. Po končanih dirkah se je razvil izpred hotela »Hubertus« v Gosposki ulici lep sprevod po mestu z železničarsko godbo na čelu. Udeležili so se ga vsi dirkači in zastopniki posameznih klubov ter ostali športni funkcionarji, razen tega pa tudi veliko drugih športnikov in občinstva. Sprevod Je šel čez Glavni trg po Kralia Petra cesti. Miklošičevi ulici, Strossma-yerjevi ulici. Vodnikovi ulici. Kralja Petra cesti, Prešernovi ulici, Dečkovem trgu nazaj v Gosposko ulico, kjer je bil pred »Hu-bertusom« razhod. Takoj nato se je vršila v omenjenem hotelu slavnostna seja kluba slovenskih kolesarjev povodom 30-letnega jubileja. Sejo je otvoril predsednik kluba g. Mirko Fajs. ki Je v toplih besedah pozdravil vse navzoče delegate pododborov in klubov, zlasti j pa še posebej generalnega tajnika Kotura-i škega Saveza g. Boškoviča iz Zagreba. Predsednik je v kratkem govoru opisal položaj in cilje kluba, nakar je bila na njegov predlog soglasno sprejeta in odposlana vdanostna brzojavka Nj. Vel. kralju. Nato je pozdravil navzoče g. Boškovič v imenu Kotur. saveza in orisal težki položaj, v katerem je danes ves kolesarski šport v državi. Vzpodbujal je navzoče k čim vztrajnejšemu in živahnejšemu delu za boljši razvoj in napredek kolesarstva čestital je celjskemu klubu k jubileju in mu izročil krasen srebrn pokal. Zahvalil se mu je za čestitke in darilo predsednik g. Fajs. Sledil je daljši govor častnega klubove-ga predsednika g. Draga Bernardija, hotelirja v Celju, ki je podal vso častno zgodovino tn težko delo kluba od ustanovitve 1. 1900 do danes. Predhodnik kluba je bil kolesarski odsek Sokolskega društva v Celju, ki je bil ustanovljen že 1. 1897. Predsednik mariborskega pododbora g. Kvas je S primernim nagovorom in čestitkami izročil krasno diplomo, zastopnik koles, kluba »Edelweis« iz Maribora g. Lešnik pa lep srebrn pokal z željo, naj bi se odnošaji in skupno delo med posameznimi klubi zopet poživili, kakor je bilo pred nekaj leti. Iz neznanega vzroka je nastalo v medsebojnih odnošajih v zadnjem času mučno in neopravičeno mrtvilo. Zastopnik koles, kluba »Perun cij zgodila krivica g. duh. svetniku Ka» stelicu. Ugotovljeno je, da je župni urad postopal popolnoma lojalno in da je od» boru tudi pravočasno naznanil, kje in kdaj bi se lahko izvršila blagoslovitev. Očitki verske nestrpnosti so neosnovani. Ponovna prostovoljna javna dražba Dne 19. avgusta t. 1. ob 10. uri dopoldne se bo vrfiila v Ljubljani, Kolodvorska ulica it. 31 prostovoljna javna dražba: 1 tovarniške nove tonske šasije International Harvester (Niederrahmen), sposobne za tovorni avto ali avtobus. — Dražbeni pogoji so na vpogled v odvetniški pisarni dr. 2u-žek-a, odvetnika, Ljubljana, Miklošičeva ce-cesta 6t. 28. 11424 Jubilejni kongres UJU v Beogradu Liubljana, 17. avgusta. V torek 20. t. m. se bo začela v Beogradu deseta glavna skupščina UJU. ki bo trajala tri dni. Priprave za jubilejni sestanek našega učiteljstva ki bo pregledalo delo svoje organizacije za prvi decenij. so v polnem teku. Po prijavah, ki jih ie dobil pripravljalni odbor, bo prišlo na kongres te dni več tisoč učiteljev in učiteljic iz vseli delov države. Tudi iz Ljubljane se bo udeležila kongresa močna deputacijt. razen^ članov poverjeništva s poverjenikom g. Skuljem na čelu se bodo udeležili kongresa delegati vseh 34 okrajnih učiteljskih društev, kolikor jih šteje Dravska banovina. Iz Dravske banovine bo tako nad 15ri delegatov. Zadnja statistika vsega v UJU organiziranega učiteljstva beleži okrog 13.500 učiteliev in učiteljic. ljubljansko po-verjeništve šteje 2890 članstva. Člani pripravljalnega odbora iz Ljubljane so odpotovali v Beograd že pred dnevi, vsa ostala delegacija pa bo odpotovala v torek z brzovlakom. ki odhaia iz Liubliane ob 9.30. Glavna skupščina se bo vršila v velik; dvorani nove beograzske univerze seje glavnega odbora UJU in posameznih odsekov pa v Djačkem domu. Milutinova ulica 66. Dnevni red prvega dne je name* njen pripravam za skupščino. Obravnavalo se oo naslednje-: 1. Poročilo izvršnega odbora. 2. Predlogi namenjeni skupščini. 3. Sporazum o delu na flelegatski konferenci. Popoldne ob 18. Sc bo nadaljevala konferenca glavnega odbora in delegatov učiteljskih društev. Po otvoritvi konference bodo oddali delegati svoi a pooblastila, nakar se bodo izvolili delegati v posamezne odseke, predsedstvo pa bo določila po sporazumu 8 zapisnikarjev in 3 overova-teleje zapisnika. Glavna skupščina se bo začela 21. avgusta ob 9. dopoldne. Po otvoritvenih formalnostih s strani predsedstva in pozdravov priglašenih zastopnikov organizacij m oblastev se bo razpravljalo o delu glavnega in izvrševalnega odbora, nato pa o proračunu za leto 1930 in 1931. Ta dan sc bo otvorila tudi razstava učtrh otrok osnovne šole. Razen tega bo razstavljena naša mladinska literatura, vse naše povojne čitanke za osnovne šole. slike osnovnošolskih poslopij, načrti šolskih vrtov in sploh vse, kar je v zvezi t3ko š poukom kakor z vzgojnim delom naše osnovne šole. Otvoritve razstave, ki bo ena največjih, kar se jih je priredilo na tem področju doslej v naši državi, se bo udeležilo vse učiteljstvo, ki bo prihitelo te dni v Beograd. Pred otvoritvijo razstave se bodo opoldne razporedili člani UJU v povorko. ki bo krenila po Vasiljevi ulici mimo spomenika kneza Mihajla čez Tera-zije po ulicah kneza Mihajla in kralja Petra Kongres se bo nadaljeval ob 16. s čita-njem zapisnika, nato bodo podali poročila posamezni odseki, razpravljalo se bo pa tudi o pravilih UJU. Tretji kongresni dan se bo bavil s čitanjem zapisnika in s poročilom posameznih odsekov. Popoldne se bo nadaljevalo dopoldansko delo, nakar se bo glasovalo o resolucijah. Sledile bodo volitve glavnega in nadzornega odbora UJU. Pripravljalni odbor ima zbran ves podrobni materijal, ki se bo o njem razpravljalo na skupščini. Glavni odbor UJU v Beogradu je izdal te dni »Izveštaj o ra-du glavnog odbora«. Brošura obsega 48 strani in je natrpana s podatki, kako ie delovala beograjska centrala. Za kongresne dni pa bo izšla tudi posebna številka centralnega glasila UJU »Narodna pro-sveta«. Po pripravah sodeč bo jubilejni kongres jugoslovenskega učiteljstva ne samo važen mejnik ene naših največjih in najbolj izvedenih strokovnih organizacij, temveč bo dal tudi našim kulturnim pionirjem novih pobud za nadaljnje delo. —nč— Poplave v pesniški dolini šmarjeta, 17. avgusta. Zaradi trajnih deževnih nalivov zadnjih dni je Pesnica s svojimi dotoki zopet prestopila svoja obrežja v vsej šmarješki dolini. kj zopet sliči, kakor vsako leto večkrat, jezeru. Uničena je spet vsa otava. ki je samo v dolini boljše kazala, malo više pa je itak nič ni. Voda pa stoji tudi na niže ležečih njivah, kier dela ogromno škodo. Občutno so prizadete tudi po nižini vodeče občinske ceste in poti, kar je tem hujši udarec zdaj, ko bi kmetje radi spravili svoj itak komaj srednje uspeli pridelek na trg in železnico. Reči moramo, da ne le obupavamo ob tem večnem čakanju na regulacijo Pesnice:, i ■ > : nas to ravno zdaj, ko naše kraje obiskujejo številni inozemski kupci sadja ter vidijo, kako tu blizu državne meje ginemo v teh nepotrebnih poplavah Vendar nas navdaja upanje, da bo kr. banska uprava, ki kaže z dejstvi toliko zanimanja za obmejne kraje, rešila tudi ta problem. Smarječani io nujno >'n vdano prosimo za rešitev! Dr. N. Maren: „Spomin" V dalmatinski kleti. Za Okroglo mizo sedi pisana družba iz vseh mogočih mestnih poklicev in se slaštousti z vitkim i»i>ulom. Južno vino je razvozlalo jezike in pomenek se suče okoli vseh stvari in še o nekaterih drugih. Naposled pridejo na red celo spiritietiene, okultne zadeve. Prikupna gospa Mara, soproga šolskega upra vitelja Loviščeka, je pravkar obrazložila zanimivo zgodbo, ki se je pripetila njej pred kakimi dvajsetimi leti Ko končala, ii začnem prigovarjati, naj dogodek opiše ter obiavi. Obljubila mi je, da se hoče potruditi. Potekel je mesec, potekla sta dva Zopet sem srečal našo izvrstno pripo vednico. »Kaj pa vaša povest, gospa ?< jo mimogrede opomnim. Pogosto mi ie rojila po glavi, vendar ji ne morem dati prave oblike. Saj ve:- te. gr. .or.-d duktoi roka ni vajena peresa. Razen tega imam gospodinjskih poslov čez mero. Kaj ko bi se lo- tili vi"? Pravih imen kajpada ne smete uporabiti.« To me je napotilo, da poskusim oteti pozabe njeno prigodo. Marsikaka podrobnost mi je na žalost zdrknila v podzavest. A če bom odlašal, mi bo ves pripetljaj docela zabledel. Torej po-slušajmo izpoved gospe Mare. Meseca sušca je prišel v naše selo uradnik kneza N. N. — po rodu Nemec, plavolas in stasit dečko, ki je nenadno zapustil visoko šolo. V vasi Hrastnici ni bilo prikladne gostilne. Zato se je zglasil s svojim šefom, še ž:. im, pri nas v šolskem poslopju, češ, naj ga vzamem jaz v oskrbo. Ugoditi mu nisem mogla, ker sem bila tedaj šele pred tremi dnevi povila prvo svoje dete. Potrkal je zopet naslednji dan in takrat sem ga sprejeal. Pri tem sklepu je odločala misel, da li ne bode nekoč moj sin potreboval pomoči pri tujcih. Kaj si hočete? matere smo pač take! Prebil je pri nas štiri msece, ko ga neko noč v šumi zateče huda nevihta in se Oton močno prehladi. Začel je vidno hirati. Klicali smo zdravnika, našega dobrega prijatelja, drja Močni- ka. Domnevo, da je Oton nevarno bolan, je zdravnik žal potrdil. »Ni mu več pomoči,< je zmajal z glavo, >in ako imaš ti kaj vpliva vanj, mu dopovej, da utegne okrevati le tam, kjer se je rodil. Domači zrak ga bo najlažje spravil pokonci.« Vedela sem dobro, da je fant na nas zelo navezan, in nisem kdo ve koliko upala, da se bo vdal našemu prigovarjanju. Četudi s trudom in s težavo, sem vendar dosegla, da je odpotoval na svoj dom. SpremPa sem ga na železniško postajo ter mu preskrbela v^e česar je potreboval za dolgo vožn i na sever. In ko sem se poslovila, ml reče: »Ne pravim ti zbogom, povrnem se, pa naj si bom živ ali če poidem po zlu. Vas moram še videti.« Trdno prepričana, da je njemu od-klenkalo na tem svetu, sem takoj začutila, kako neprijetno me je zadela njegova izjava. Poročal nam je precej pridno, kolikor mu je pač dovoljevalo zdravstveno stanje. Ko pa se je njegov oče poročil z njegovo bivšo ljubico, mi je poslal obupano pismo ter obenem prošnjo, naj mu pomorem, da se zopet vrne k nam: poleg vsega gonja mu je ka- li še to na vidiku, da izgubi službo, ker jo je opravljal le malo časa. Mem se je ubožec v srce zasmilil in rada sem mu stala ob strani. Stopila sem do kneza in ga pregovarjala, naj bo blag in pravičen, naj poskrbi za Otona, ker si je sušico nakopal v njegovi službi. Posluša me. nato pa pravi v svojem jeziku: »Gospod Oton Kolb je vendar Nemec in vi Slovanka. pa se potegujete zanj!« »Zame je samo čovek, ki mu je treba pomoči,« sem odvrnila. Dosegla sem toliko, da so ga poslali v alpsko lečilišče ter mu nakazali primerno plačo. Piše zopet. »Lepo zahvaljena. Mara! Hvala! Toda beseda je premalo, sam bom moral priti.« Vedela sem, da to ni mogoče. In potem se je zgodilo Vstala sem ponoči kakor običajno, da pripravim hrano za otroka. Za mizo sedč sem čakala, kedai m'eko zavre. V tem trenutku zasMSim, da so se vhodna vrata odprla. Jasno sem se zavedala, da sem jih zvečer zaklenila. Nisem pa še bila pri kraju s to mislijo, kar regnejo dtiri v spalnici in pred me- noj stoji — sam Oton, rekoč: »Prišel -.iti, odidem pa takoj, ker moram oditi!« Nameril se je proti postelji mojega moža, potlej se sklonil nad vozičkom mojega sina, meni pa prožil desnico Hotela sem mu seči v roko. pa ni bi o kaj prijeti. Zavpita sem, da se je moj mož zbudil in pogledal na uro. Kazala je pol polnoči Kako mi je bilo pozneje, si lahko mislite! Drugo jutro dobimo brzojavko: »Otto um /2 12 gestorben.« Umrl je ob pol dvanajstih. Ustno izročilo vseh narodov in svetovno slovstvo pozna sicer dovolj slič-nih doživljajev, vendar sem želel ohraniti še ta zg.ed iz nepojasnjenega duševnega področja, ker ie vzet iz naših krajev. Gospa Mara, ki je naobražena žena — poleg materinščine obvlada še nemščino. italijanščino, češčino in za siio razume francoščino — velia v mojih očeh za povsem verodostojno .jričo. Zategadelj ne bi maral, da bi jo hotel kdo na kratko zavrniti, češ: avtosuge-stija! Skrivnosti vohunstva v svetovni vojni Spomini slepega invalida, bivšega tajnega agenta Nemčije in Anglije (Nadaljevanje) Vožnja je tokrat trajala blizu ----1 Idili in je bila precej razburljiva zaradi opasn-cti podmorn T je bila ona perioda, ko so nemške . imornice naj-marlji /eje razvijale svoje jdejst .vanje. Obstojala je takrat tako rekoč ena sama pot v Ameriko. ... ie Lila v širini več .ilj nadzorovana in zastražen od signalnih ladij, torpedovk. oboroženih trgovskih ladij in kargov. Domala na vsaki dve n.ilji si opazil ladjo, delim s t.ansportni parniki merili morje po sredi tega špalirja. Na ta način je bilo podmornicam onemogočeno razkinii.; to a no .o verigo in torpedirati transport.. - ladje. Po tem si lahko tudi tol-n. "ii.o, ako so u.ugli Ame."3ani spra viti svoje vojaštvo v Evropo, ne da b' bi! vsaj en parnik torpediran ali pa. da bi se bil potopil. Ta način transportiranja pa je bil vc.kakor zvezan z ogromnimi stroški, kajti :ako Anglija kakor tudi Amerika s:„ ...orali vse svoje razpoložljive lad->'e pritegniti k varnostni službi. Prijazno svarilo... Ko sem dospel v jn so me takoj sprejeli nadzorstveni uradniki, ki so prišli na ladjo. Bili so naprim meni nenavadno uslužni, čutil pa sem. da bom odslej moral dosledno samo ubogati. Ko smo prišli v poslopje policijske direkcije. so me takoj vedli k direktorju, ki ic bil na pogled jovijalen gospod, a se i njegovim veselim obrazom nikakor niso skladale njegove resne besede. Nagovoril me je: — Zanašamo se na vas, da nam bo-*te pomagali rešiti nalogo, ki nam je doslej povzročila že velike težkoče. Menda je odveč, če Vam povem, da boste lahko ravnali čisto po svoje in da vam bomo mi nudili vso potrebno pomoč. Ampak dovolite: — mi ne moremo pozabiti, da ste nekoč stali v službi Nemčije Ako bi se primerilo, da podležete kakršnimkoli vplivom, Ji pa bi morda pri izvajanju te naloge namenoma postali ravnodušni, bi to utegnilo imeti za vas prav neljube posledice... Gospod direktor se je še vedno smehljal, toda njegove oči so sijale prav hladno. O, seveda sem ga razumel in nisem niti malo podvomil, da bodo z menoj kratko obračunali, ako zbudim najmanjši sum. da skrivno stojim na straai centralnih-sil - ves^e. gospoda, človeško življenje je bilo takrat vredno toliko, kakor šiška na hrastu .. . Usoda »Leviathana« Po desetih minutah sem izvedel, zakaj so me bili pozvali v Ameriko. Šlo ie za straženje in nadzorovanje ogromnega transportnega parnika »Leviatha-na«. največje ladje na svetu, ki je bila nemška last in so ob nastopu svetovne vojne v Ameriki zasegli in internirali. Huda ironija usode je hotela, da je bivši parnik »VaterL..d« zdaj kot »Leviathan« prevažal ameriške čete v Evropo, da so se borile proti Nemčiji. Razen tega je med ameriškimi vojaki bila skoro tretjina nemškega pokolenja. Seveda je usoda te ladje hudo žalila čustvovanje Nemcev Poveljniki podmor- nic so tvegali z vsemi napori največje opasnosti, da bi parnik že pri prvih dveh vožnjah v Evropo potopili. Toda vsi ti poizkusi so bili brezuspešni. Nemci so zatorej skovali velik komplot in Ra •'zgranili prav na široko. Smoter tega komplota ie bil: pognati parnik na vožnji v zrak Nadzorstvo na ladji so pred pričet-kom )žn.ie vršili številni ameriški detektivi kakor tudi kak ducat agentov »Inteligence Service-a«. Angleži so pač umljivo imeli posebno velik vojaški interes na tej mogočni transportni ladji. In če i... je Downing Street bil dodelil nadzorovalni brigadi, se je to zgodilo iz razloga, ker so teden prej ujeli neko nemško radijsko poročilo, ki jim je ra-zodelo. da se bo ameriški posadki »Le-viathana« priključil neki nemški častnik. ki bo na vožnji preko morja povzročil eksplozijo in potopl.ienje. V novi službi Bil sem takrat v strašnem razpoloženju. Mar naj se branim prevzeti in izvesti dano mi nalogo? To bi zame pomenilo gotovo smrt in navzlic temu bi ne mogel spremeniti usode zarotnikov. A mar ne bi bilo možno, da s prepre- čitvijo atentata tudi nemškim despe-radom, ki sor se žrtvovali za ta komplot, izkažem uslugo in jim vsaj rešim življenje? Še nikoli nisem tako preklinjal svoje odločitve, da sem svoj čas sprejel predlog kapetana Robinsona. Toda ni mi preostajalo mnogo časa za razmišljanje, dela se je bilo treba lotiti takoj, ker je bil odhod Leviathana določen za tri te."po mojem prihodu v Ameriko. Prve dni so ostala moja poizvedovanja na parniku povsem brezuspešna, dasi sem s svojo brigado prebrskal in prevohal sleherni kotiček. Ni mi preostajalo nič drugega, kakor da sem večje število detektivov pustil na ladji in jim zabičil. da pri vkrcanju čet izvršijo najstrožjo kontrolo. V municijskih skladiščih sem dal preiskati vse od cole do cole, nakar sem mogel policijskemu direktorju prostodušno zatrditi, da je v tem pogledu lahko popolnoma pomirjen. Po teh ukrepih sem se lotil nadzorovanja posameznih hotelov v Bostonu. Že po enem tednu je moja poizvedovanja kronal uspeh. To se je v čudnih okoliščinah zgodilo takole: (Dalje prihodnjič). 13 Pooatis pretjo-vedaa VAt,!^ ^ w kriminalni roman Ko je stopil Riko v sobo. je sedela Jana navidezno zatopljena v knijgo. Niti zganila se ni, ko jo je pozdravil. »Jana!« Počasi je obrnila glavo in pogledala po sobi. Riko je stopil k nji in jo vprašal: »Kje si bila? Kaj se je zgodilo?« Ni odgovorila. Zakrila je obraz z rokama in se naslonila na mizo. »Ali sem morda jaz kriv?« je vprašal Riko in stopil za korak nazaj. »O, saj vem, da se bojiš!« je spregovorila in odkrila obraz. »Česa se bojim? Tebe? AH morda celo njega?« »Sebe menda ne!« »Vsak se boji sebe«, je rekel Riko in stopil bliže. »Kaj misliš s tem? Hočeš reči, da se bojim storiti, kar sem...« »Ali sem mar že kdaj rekel kaj siičnega?« jo je prekinili Riko. »Ni treba, da kdo izreče, kar misli.« »Jana! Misliš zares?« Jana je zaprla knjigo, vstala in rekla: »Če si prišel zato, da me žalostiš...« »Nisem mislil, da te bo moj obisk žalosti!,« je rekel hladnD Riko in stopil k vratom. »Torej greš?« »Zdi se, da te moja prisotnost vznemirja.« Jana je sedla na zofo in molčala. »Razumem« je pričel čez nekaj časa Riko, »tvoje stanje, vendar mislim, da ni vzroka za vznemirjanje in še manj za očitke.« »Ti razumeš moje stanje, praviš? Čudno. Mogoče se ti celo 9milim?« »Jana?« »Zdi se tako.« Riko je pomolčal, potem pa vprašal: »Ali smem vedeti, kaj se je zgodilo?« »Zgodilo?« »Oprosti besedi. Nekaj je moralo biti, kar te je vznemirilo.« »Vznemirilo?« »Ali res ne znam več govoriti? Jana. povej vendar, kaj je s teboj!« »Nisem mislila, da znaš biti tako vljuden. Ves dan sem čakala, da morem govoriti s teboj, zdaj pa — jedva si prišel, že iščeš, kako bi se... « »Oprosti, toda nocoj te ne razumem.« Jana se je zasmejala: »Tudi to je izgovor!« »Jana, govoriva pametno,« je zamahnil Riko z roko. »Mislim, da me nisi povabila k sebi zato, da se pričkava s praznimi besedami.« »Ali se pride tako k meni? Dober večer in konec? Ali sem ti postala v par urah tako tuja?« se je vsulo iz Janinih ust. Riku se je zjasnilo. Nasmehnil se je in stopil prednjo: »Oprosti, draga!« Prisedel je k nji na zofo in ji poljubil roko. »Riko, bodi dober!« je vzdihnila in se naslonila nanj. Z glavo na njegovih prsih mu je pripovedovala, kako jo je prijelo hrepenenje po Srečku. kako se je vozila in kako hitro je potekel čas v njegovi bližini. »Riko, brez njega ne bi mogla živeti!« »Saj ti ne bo treba. Kakor hitro bo vse urejeno, pride otrok k tebi in ti boš srečna.« »Kdaj. Riko, kdaj?« »Če si se odločila, potem je odvisno vse le od tebe.« »In ti?« »Storil bom vse, kar sem obljubil in kar sem dolžan storfcU »Vse?« »Vse, kar morem storitL« »Kar moreš?« »In kar moram.« »Riko, moj Riko!« »Da, Jana, ti moraš biti srečna.« »Nocoj, Riko, še nocoj..„« ga je objela. »Če si pripravljena za pot, še nocoj!« »Ti si dober...« »Torej?« »Da, še nocoj...« Blažen molk ju je združeval v tesnem objemu. Potrkalo je na vrata. »Zakaj vendar trkate?« je rekla resno Jana stožkmfi. ki je prinesla čaja. Služkinja je položila pladenj s čajem m pecivom na mizo in rekla: »Nisem vedela, če sta tu, ker je bilo tako tiho.« »Baš zato ni bilo treba trkati.« »Gospod Leban mi je naročil, da moram vselej potrkati, kadar je kdo v sobi in je vse tiho.« »Že dobro.« »Želite še česa?« je vprašala shižkinja. »Storite, kakor sem vam naročila.« »Dovolite milostiva. da vas nekaj vprašam?« »Kaj pa je?« »Ne vem, kaj ste mi naročili.« »Da ne greste spat, dokler je tu gospod Drmota.« »Saj res. Oprostite!« je rekla Tončka in odšla. CENE MALIM OGLASOM■ Za oglase, ki služijo v po sreaovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Ce nai oove naslov Oglasni oddelek »Jutra«. je plačati posebno pristojbino 2 Din Če pa je oglas priobčen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din Telefonske številke: 2492. 3492 JENE MALIM OGLASOM. tia se mu posije po posti naslov ali GaGo drugo informacijo hcee« ©e nicstih oglasov naj priloži v atnamGtaft A ® sicer ne bo prejel odgovora / Zenitve in dopisovanja :er ogUsi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda l Din. Najmanjši znesek 10 Din Pristoifrna za šifro 5 Din. Vse pristojbine je uposla-ti obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priob-čujejo. Št. ček. rač. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani. 11842. <: tj Dve pletilji 1» stroj štev. 5 sprejme takoj Novak tovarna pletenin, Radovljica. p 33373a 2 šteparici (sprejmemo takoj. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 33460 Vrtnar, vajenca ki je dovršil ljudsko šolo i: dobrim uspehom, sprej me I. Šimenc, vrtnarstvo v Ljubljani, Lepi pot 24. 83479 Učenke pridne in poštene sprejme takoj strojno pletenje na gmartinski fKette-Murnovi) cesti 8- 33442 Več šivilj in učenk »prejmem za šivanje perila Oddam pa tudi delo na dom. G. Vojska. Wolfova ulica 12. 33519 Dekle pridno in pošteno, v sta rosti 20 let. ki ima veselje do gospodinjstva in otrok, sprejme boljša dru-iina v mestu. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Zanesljiva 20«. 33531 Učenke ta mehanično umetno ve lenje tD predtisk sprejme Matek & Mikeš Ljubljana Dalmatinova 13. 32574 Dekleta ta magacinsko delo sprejmemo. Prednost neposredno ljubljanska okolica. — Geršak. Prečna nlica št. 4 33317 Čevljar, vajenca »prejme Ivan Novak, J» een St. 81 — St. V M t »d Ljubljano. 32107 Čevljar, vajenca ■prejmem. A. Mulej, modna Zevljarna .Jesenice 134. Učenca »prejme trgovina perila, pletenin in galanterije M. Pucher, Maribor. Gosposka ulica 19 33229 Zobotehnika prvovrstnega in z večletno prakso sprejme zobozdrav nik dr. Oblak Miklošičeva resta. 33128 Pletiljo sprejme M Luiar Moste PredoviSeva ufica št. 14. 3330:! Dobro kuharico rabimo za večjo kuhinjo Naslov v oglasnem oddel ku »Jutra«. 33414 Učenko za modno trgjvino sprej me G. Cadež. Stritarjeva. 33471 Vzgojiteljico z znanjem slov. in nem škega jezika ter dobrimi spričevali sprejmem. Po nudbe na podružnico Jutra v Celju pod šifro »Vzgoji teljica«. 33190 Služkinjo ki tudi sama knba. z večletnimi spričevali, sprej mero proti dobri plači na Rimski cesti 18-11. 33473 Prodajalko zanesljivo ter veščo slov. in nemškega jezika, sprejmem s 15- septembrom v galanterijsko trgovino. Ponudbe v nemškem jeziku na naslov: M. Josek, Celje 33191 Mesar, vajenca iz boljše hiše sprejmem. — Ponudbe na podruž. Jutra v Mariboru pod »Mesarski« 33355 Učenca z dobro šolsko naobrazbo ter s hrano in stanovanjem pri starših ali sorodnikih, sprejme takoj Trgovski dom Stermecki v Celju. 33116 Potniki zanesljivi, »e takoj sprej mejo proti 1obri proviziji za prodajo vrednostnih papirjev. Naslov o podrnžni ei »Jutra« v Celju 33189 Potnico ali potnika za prodajo šivalnih strojev sprejme takoj L. Rebolj v Kranju 33206 rl 1 ' i * y Šivilja gre šival na dom po niz ki ceni. — Gre tndi izven mesta. Ponudbe na oglas ni oddelek .Infra, pod 5i fro »Dom« 33394 Šivilja za obleko m perilo, gre po nizki ceni šivat na dom. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Modna šivilja«. 33517 Šofer t večletno prakso, teli na meščenja k tovornemu ali osebnem r avtomobilu. Ponudbe na podružnico Jutra v Celjn pod šifro »8000 Din kavcije«. 33573 Krasnih znamk vsakovrstnih večjo množino prodam radi odpotovanja Naslov v oglasnem oddelka Jutra«. 33171 Železen štedilnik dobro ohranjen radi selit ve po zelo nizki ceni naprodaj v Rožni dolini — cesta H št. 3. 33447 Moško kolo po nizki ceni naprodaj v Zeleni jami. Val Vodniko va 33502 Tovorni čoln železen ili lesen kupi Jo». Rojgelj Orehek it. 3 pri Kranju. 33170 Tri skladišča oddamo v Koleziju-, Gospo »vetska 13. Oglasiti: pi «arna Heinrihai 33417 Lokal za ključavničarsko obrt iščem i sredini mesta. — Eventualno preuredim sam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 33391 Trgovski lokal dam v najem takoj v večjem industrijskem kraju Slovenije, i dobro vpeljano trgovino. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 33456 Pekarno v Mariboru dobro idočo, dam v najem Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 33579 Več dijakinj »prejmem na stanovanje t vso oskrbo v bližini Blei weisove ceste. Vrt ta ko pelj na razpolago. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 32798 Dijaka srednješolca sprejmem v do bro in vestno oskrbo v are dini mesta, blizn sodnije. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 83180 Za dijaka srednješolca iščem stauo vanje z vso oskrbo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Bodoče leto«. 33419 2 dijakinji poljši, sprejmem Klavir, kopalnica. NTaslov r oglas, -ildelku »Jutra« 33406 Dijakinje meščanske šele v Mekinjah sprejmem v popolno oskrbo. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 33305 Dijakinje sprejmem v vso dobro in vestno oskrbo. Pismene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Zanesljivo dobro« 33371 Dijaka (nižješolca) sprejmem v vso oskrbo v sredini me sta. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 33387 Dva dijaka sprejmem na stanovanje z vso oskrbo v sredini me sta. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 333S9 Dijaka ali gospoda sprej'mem na stanovanje i zajtrkom na Poljanski cesti Št. 54-in. 33343 HSSSSSSft Stanovanje 3 sob, kuhinje in pritiklin in stanovanje 2 sob oddam za 1. september ali pozne je. Poizve se Vič 24. 33130 Lepo stanovanje neodpovedljivo za več let oddam takoj na deželi tistemu. ki plača naprej Din 6000. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Predplačilo«. 3328S Stanovanje 2- malih »ob, knhinje in pritiklin išče mirna stran ka. Dopise na oglasni od delek »Jntra« pod mačko »V mesto I«. 33058 Za stanovanje pisarno ali druge lokale ii preuredimo sami na svoje stroške — Stavbna družba • Kotoma«. Rimska cesta 5 33118 Stanovanje 4 sob. kuhinje in pritiklin oddam v sredini mesta — Prostori primerni za pisar ne. Naslov v oglasnem od delku »Jutra«. 33129 Stanovanje '3—4 sob, v pritličju iščem za februar 1931. Cenjene ponudbe na oglas oddelek »Jutra« , pod »Star 1931«. 33465 Kabinet ■ posebnim vhodom oddam na Mirju Langusova 23. 33046 Pristopajte k ^Vodnikovi družbi" Sz* 't -r •• • ■ ■ Sobo v vili oovoopremljeno m solnčno oddam «talnemu solidnemu gospodu Našlo* v oglas, oddelku »Jntra«. 33342 Prazno sobo strogo separirano, z vhodom iz stopnjišča išče sta rejši gospod. — Dopise na oglas, oddelek »Jutra« pod značke »September« 33311 ŠVEDSKE PLETII..NE STROGI najnovejše, na ročni ali motorni pogon, dobavlja »Tehna« druž ba. Liubljana. Mestni trg 25/1. 290 Enonadstropno hišo krasno i več stanovanji nekaj oralov temljišča / dobro idočo in v okra p. edino gostilne in trgovino, opekarno, ledenicc in me sarskimi lokali, v bližini mesta ob železnici Oelj«-Dravograd prodam Cenjene ponudbe nasloviti na po družnic.o »Jutra« v Celju r>od šifro »Zlata .ama«. 33081 Gosposko posestvo 10—20 in več oralov veli ko. z gosposko hišo ali gradom kupim v bližini Celja Maribora ili Ljub ljane ob glavni cesti, ali v neposredni bližini iste. Ponudbe z oznako cene in opisom na naslov- R. Slo bodan Bled. Pod Stražo 32 33025 Čebelarji! Kupimo vsako množino pr vovrstnega cvetličnega me du. Pošljite vzorce z naj nižjo ceno oa naslov: Ju lij Zupan. Ljubljana. Sv. Petra 35 33480 NOGAVICE z ZI60M Najboljše, najtrajnejše. zau> 13 najcenejše! PRIJATELJ! Zakaj so francoske Ilnife ^afkrafše ln najboljše v Južno in Severno Ameriko. ito, ker je francosko pristanišče Le ■a vre najbližje New-Yorku in Ljublja- ker so velikanski brzoparniki »De de j-anoe«, »Pariš« itd. v hitrosti neprekos-..vi in priljubljeni zato, ker imajo tudi v tretjem razredu udobne kabine in ker _ iijurna postrežba, okusna domača hrana in znamenito ancosko vino »Bordn« brezplačno pri vsakem obedu. — VTajkrajša pot v Južno Ameriko pa gre preko pristanišča Marseille 14 do 15 dni v Argentino. Cle. Gle. Transatlantique Chargeurs-Rčnnis in Transports-Maritimes. Pojasnila daje brezplačno zastopnik SIV KRAKER, Ljubljana .KOLODVORSKA D LICA ŠTEV. 35. 54 t Naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naša ljubljena mama, sestra, teta, stara mama, gospa Apoloni ja Novak roj. Jelene zasebnica po dolgi mučni bolezni v 85. letu starosti v nedeljo 17. t. m. boguvdano nas za vedno zapustila. Pogreb bo v torek 19. t. m. ob 16. uri popoldne iz mrtvašnice v Hiralnici sv. Jožefa, Vidovdanska "jesta, na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 17. avgusta 1930. ŽALUJOČI OST A I,? ——- ■ - 1 —————»g- ■ I ' ■ --- ■ ■'■■ ■ - ------- Izdaja za konzocij cjutra* Adolf Ribnikar, urejuje Ivan Podržaj, tiska »Narodna tiskarna d. d.», njeo predstavnik Fran Jezeršek; vsi v Ljubljani