Največja akrauki dnevnik ▼ Združenih državah V«Qtnvwkto ••• $6.00 Zrn. pol let*.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 GLAS NARODA The largest Slovenian Daily in the United State«. list slovenskih .delavcem t Ameriki. Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TtLEFON: CHdm 1—M7I NO. 17. — ŠTEV. 67. Entered ma Second CU» Matter, September 21, 19S3, at the F—t Office at New York, N. Y„ under Act of Congress of March 3,^1879^ NEW YORK, SATURDAY, MARCH 21, 1931. — SOBOTA, 21. MARCA 1931 TELEFON: CHelsea $—<879 VOLUME XXXIX. — LETNIK XXXIX. ZAROTA ZA UNIČENJE VODLJIVEGA BALONA 'AKRON' URADNIKI TAJNE SLUŽBE IMAJO BAJE NA RAZPOLAGO VEČ NE0VRGLJIV1H DOKAZOV Agenti Tajne službe so aretirali bivšega avstrijskega častnika, ki je baje vodil zaroto. — Mornariški vodljivi balon "Akron" bi bil na poskusni vožnji uničen. — Poskusni polet bi se imel vršiti koncem poletja. — Obtoženec odločno taji vsako krivdo. — Pravijo, da je delal po naroČilu komunistov. AKRON, Ohio, 20. marca. — Pavel Kassay, star 37 let, baje prejšnji častnik na Madžarskem, zaposlen pri zgradbi mornariškega vodljivega zrakoplova "Akron* \ je bil včeraj aretiran od agentov Tajne službe. Dolže ga sabotaže in kriminalneega sinidikali-zma. Aretacija je bila izvršena od tukajšnjih "detektivov na povelje justičnega departmenta, ki je preiskoval zadevo že več mesecev. Zaporno povelje je izposloval pomožni zvezni tajnik George Hargraever, ki je trdil, da so dobili zvezni agenti informacije od Goodyear Co., kjer je bil Kassay zaposlen. Kassay a so že podvrgli v okrajni jetnišnici strogemu zaslišanju, a o izidu«ni ničesar znanega. • Kassay je prišel junija meseca preteklega leta iz Clevelanda. Tam je delal v neki tvornici za letala. V vojni je služil kot stotnik avstrijske armade. Njegova žena se je dala naturalizirati že 1. I 926. Pomožni okrajni pravdnik Hargraves je mnenja, da je Kassay fanatik, ki najbrž dela z komuniste. Okrajni detektiv Mathis je izjavil, da je Kassay najbrž član mednarodne zveze komunistov. Komunistične liste so našli v njegovem stanovanju in celo vrsto pisem v nekem tujem jeziku. CLEVELAND. Ohio, 20. marca. — Agent je justičnega departmenta, katerim pomaga cela množica detektivov, so uverjeni, da so prišli na sled obširni zaroti, ko je namen je bil uničiti najnovejši mornariški vodljivi balon "Akron". Z vso vnemo preiskujejo delovanje monterja Paula P. Kassaya, rodom Madžara, ki je bil med svetvno vojno častnik v avstrijski armadi. Dokazali so mu baje, da je v velikem jeklenem ogrodju nekatere vijake z vodo zamrznil, namestu da bi jih za varil. Kassay odločno zanikuje vsako krivdo ter pravi, daje postal žrtev svojih nasprotnikov, ki so si zadali nalogo, da ga spravijo ob kruh. Nasprotno pa skušajo detektivi dokazati, da je Kassay komunist in velik fanatik, ki je delal po naročilu komunistične stranke. Ako bi mu ne bili prišli na sled, bi se vodljivi balon na svoji prvi vožnji razbil. Prva poskušnja vožnja bi se imela vršiti koncem poletja. Vodstvo Goodyear Zeppelin Corporation, k i balon gradi, in nadzorniki mornariškega urada so dognali, da dozdaj ni bilo povzročene še nobene znatne škode ter da varnost zračne ladje ni ogrožena. Kassay je postal detektivom justičnega departmenta sumljiv, ko se je dne 3. septembra prejšnjega leta smrtno ponesrečil neki ameriški letalski poročnik v San Diego, Cal. Ko so preiskali razvaline njegovega aeroplana, se jim je posrečilo dognati, da ni bil v perfektnem stanju, ko se je dvignil. Dognali so tudi, da je bil pri aeroplanu zaposlen Kassay. Medtem je dobil Kassay službo pri Goodyear Zeppelin Corporation. Kot pomagač mu je bil pri-deljen neki zvezni agent madžarskega pokolenja. Postala sta prijatelja, in sčasoma mu je Kassay razkril svoje načrte za uničenje vodljivega balona. Harold Nathan, voditelj preiskovalnega odseka justičnega deparmenta, je sporočil v Washington, cia je bilo Kassayevo ravnanje povsem enostavno. ti vijake z elektriko zavaril, jih je po- NEW YORK BO SAM TRGOVAL S PIJAČAMI Vdržavnem senatu b o brez dvoma, sprejeta predloga, ki določa, naj izvaja država kontrolo nad opojnimi pijačami. ALBANY, N. Y., 20. marca. — PrK hodnji teden bo državni1 senat najbrž sprejel predlogo, ki sta jo sestavila poslanec Post in senator Feld. Oba pripadata demokratski stranki. Predloga zahteva, naj prevzame država kontrolo nad opojnimi pijačami. Včeraj jo je odobril finančni odsek. Poslanska zbornica jo je že sprjela. Predloga po-verja državi kontrolo nad izdelovanjem, transportom in prodajo alkoholnih pijač. Njeni zagovorniki pravijo, da 18. amendment ne predpisuje nobene izrecne prohibicije državne trgovine s pijačami iter da je naperjen le proti privatnim osebam. Predlogi pa v splošnem ne pripisujejo posebno veilke važnosti. Tudi če bo sprejeta v obeh zbornicah, se kaj lahko zgodi, da jo bo gover-ner vetiral. VELIKI VIHARJI PO EVROPI Deli Lizbone so šest čevljev pod vodo.-^Blizard je sledU pomladnemu vremenu v Turčiji. SEST MILIJONOV NEZP0SLENIH V AMERIKI Število nezaposlenih je več kot dvakrat večje kot ga je ugotovil urad za ljudsko štetje. WASHINGTON, D. C., 20. marca. Oficijelna preiskava glede nezapo-selncsti je dognala, da je bilo koncem meseca januarja v tej deželi šest milijonov nezaposlenih. Računali so na podlagi štetja, ki se je vršilo v devetnajstih velikih mestih. j Ta številka je potemtakem več kot dvakrat tako velika kot jo je pokazal urad za ljudsko štetje lanskega aprila, ki je veljalo za vso deželo. Senator Joseph T. Robinson, demokratski voditelj v senatu, je napadel politični manever, vsled katerega je izgubil senator Robert F. Wagner svoje mesto kot predsednik , posebnega senatnega odbora, ki bi se imel posvetovati glede izvedbe uradnega zavarovanja proti nezaposlenosti. Celo republikanci priznavajo danes, da je bila zelo kratkovidna politika odstaviti Wagner j a in postaviti senatorja Herberta na njegovo mesto. VREME JE ZADRŽALO B. BALCHENA LIZBONA, Portugalska, 20. marca. — Težki nalivi so v spremstvu viharjev obiskali Portugalsko. Nevarnost povodnji je prav posebno velika. Prostor, kjer se nahajata vladno poslopje ter borza, je bil preplavljen. Ribiški čolni so begali brez cilja naokrog. Vihar je potrgal strehe; številni potniki so bili ranjeni od šip in desk. V nižje ležečih mestnih delih stoji voda do šest čevljev visoko. Vsa zveza s predmestji je pretrgana. Promet z vlačilnimi čolni na drugo stran reke je bil ustavljen. Tudi iz provinc poročajo o velikanski škodi. SBVTLLA, Španska, 20. marca. — Težki viharji in nalivi, ki so se po-jovili tukaj, divjajo še naprej. Reka Ouada dalj uivir še vedno narašča. Mornariške oblasti se razposlale svarila na vse strani. Ladje si ne upajo iz pristanišč. Na severni obali se je potopilo par i ribiških čolnov. j ISTAMBUL, Turčija, 20. marca. | Pomladnemu vremenu, ki je traja-(lo celo zimo, je sledil danes mrzlo-1 leden blizard. I Sadno drevje, ki je ie cvetelo, je močno poškodovano, in ladijski promet na Bosporu je ustavljen. DEMONSTRACIJE NA JAPONSKEM Policija je ustavila pohod proti parlamentu. — Obnovljene sovražnosti proti ministr. predsedniku Hamagučiju. TOKIO, Japonska, 20. marca. — Opozicija proti vladi ministrskega predsednika Hamagučija je doved-la do pouličnih bojev, tekom katerih je bilo ranjenih 11 udeležencev in več policistov. Ljudska množica, ki je nosila bandero z .napisom "Strmog>avite korumpirani kabinet Hamagučija!" se je spoprijela s policijo. Oddelek 600 policistov pred parlamentom je aretiral 140 ljudi. Demonstracijo je vprizorila politična Sejkoj-stranka kot uvod na jutrišnje vloženje nezaupnice vladi Hamagučija, katerega podpira Minsei-to stranka. Socijalno-demokratične in prole-tarske stranke so istotako vprizo-rile pohode proti parlamentu. Policija pa jih je zadržala. Ministrski predsednik Hama-guči je bil zadnjega novembra močno ranjen. Šele pred kratkim je mogel zopet prevzeti vlado. Med tem časom pa je nastopal zunanji minister Šidihara kot ministrski predsednik ter je moral nositi vse očitke opozicije proti določbam londonske pogodbe. Ogromnemu aeroplanu so odvzeli vse nepotrebne dele, da bo dovolj prostora za najnujnejše potrebščine. BOSTO.N Mass., 20. marca. — Znani letalec Bert Balchen še ved-jno čaka ugodnega vremena, da se poda na Horse Island, Nova Fund-jlandija, kjer je eksplodiral v nede-|ljo parnik "Viking". Nameraval se je že danes dvigniti, toda poročila z vremenske opazovalnice niso bi-. la posebno ugodna, j Z aeroplana so že vzeli velik tank za kurivo in bodo odvzeli tudi vse nadaljne dele, ki niso brezpogojno potrebni, da bo več prostora za pro-viant in druge potrebščine. .Balchen namerava odvesti seboj: čokolado, pre peče nec, piškote, koncentrirano hrano, žveplenke, rešilne pasove, spodnje perilo, nože, male pečice, rokavice, obleko in par pušk. Če bo opazil na kaki ledeni plošči preživele brodolomce, jih bo najprej skušal rešiti. Če pa rešitev ne bo mogoča, bo spustil potrebščine na led ter sporočil ladjam, kje se nahajo nesrečniki. Na .poletu na Horse Island se bo dvakrat ustavil in sicer v Halifaxu ter v St. Johns, Nova Fundlandija. NEODVISNA . ORGANIZACIJA MAJNERJEV Konvencije se je udeležilo štirideset delegatov, Id so zastopali nad deset tisoč organiziranih premogarjev. CHARLESTON, W. Va., 20. marca. — V West Virginiji se ustanavlja posebna in neodvisna unija premogarjev. United Mine Workers jo zelo napadajo, dočim zatrjuje American Federation of Labor, da je dvostranska. Tukaj se vrši konvencija, katere se udeležuje štirideset delegatov, ki zastopajo deset tisoč že organiziranih premogarjev, članov 35 lokalnih unij v bližini Charlestona. Unije so v takozvanem Kanawha okrožju, v katerem je kakih štirinajst tisoč premogarjev in na stotine premogovnikov. Vse so bile nekoč organizirane v U. M. W. A. ter so imele z gospodarji "close shop" pogodbo. Pred sedmimi leti, ko je stala u-nija na višku, je predsednik John L. Lewis izrinil distriktne uradnike iz uradov ter ustvaril provisorično distriktno upravo. Unija je bila uničena, delavci so pa morali delati pod neverjetno slabimi pogoji. ŠPANSKA SE JE POMIRILA Alba imenujejo kot naslednika sedanjega ministrskega presednika. Proces proti nadaljnim udeležencem ustaje v Jaca. HOOVERJU NA ČAST OLD POINT COMFORT, Va., 19. marca. — Ko se je vkrcal predsednik Hoover na bojno ladjo "Arizono", da se odpelje proti Zupadni | Indij i, so začeli s tukajšnjih fortov | in bojnih ladij grmeti topovi. Prebivalstvo ga je pri odhodu navdušeno jozdravljalo. lil z vodo ter pustil da so zamrznili. Sleparije.ni bilo mogoče takoj razkriti, ker je bilo v hangarju deset stopinj bolj mrzlo kot pa zunaj. V splošnem je cela zadeva j ako zamotana. Nekateri trde, da je Kassay vse priznal, dočim drugi zatrjujejo, da vse odločno taji. Vmešalo se je tudi državno pravdništvo, ki bo skušalo dognati, koliko so Kassayevi načrti napredovali. Kassay je bil brez jamsčine pridržan pod ob-dolžbo kriminalnega sindikalizma. Dr. Hugo Eckener, poveljnik nemškega vodljivega balona "Graf Zeppelin" ter eden ravnateljev Goodyear Corporation, je Tekel, da ne veruje, da gre v tem slučaju za sabotažo. Po njegovem mnenju je Kaasay iskal le reklame. * — ■ MADRID, Španska, 20. marea. — Španska je včeraj praznovala praznik sv. Jožefa. V krogih vlade pa je vladala velika napetost, ker se bo danes pričela razprava pred vojnim sodiščem proti Zamori, ki je obtožen zarote. V političnih krogih pripisujejo temu manj važnosti kot pa povrat-ku voditelja liberalcev, Santiaga Alba, ki se je vrnil iz prostovoljnega izgnanstva. V splošnem se domneva, da bo on bodoči min. predsednik. Iz Barcelone poročajo, da je bila ustanovljena nova katalonska stranka, ki simpatizira z radikalci. Javne demonstracije so popolnoma prenehale, in ljudje so navidez zadovoljni. ŽENO JE HOTEL USMRTITI ATLANTIC CITY, N. J., 20. marca. — Sodnik je včeraj postavil 50. letnega Lawisa Fine-a pod $3,500 varščine, češ, da je hotel usmrtiti svojo ženo. Njegova pet let mlajša žena je povedala sodniku, da ji je dal na Silvestrov večer neke pilule, pre dno je šlas past. Ko se je prebudila v bolnišnici, so ji povedali, da policija vdrla v njeno stanovanje, ker je bilo napolnjeno s plinom. MORILEC MISUONARKE NA VARNEM NANKING, Kitajsko, 19. marca. Ministrstvo za zunanje zadeve je dobilo poročilo, da so lokalne oblasti aretirale bandita, ki je usmrtil ameriški mkdjonarfci Vero White In Vlctorljo Idler. ZAPUŠČINA FILMSKEGA REŽISERJA LOS ANGELES, Cal., 20. marca. Nemški filmski režiser Fred W. Mur-nau, ki se pri Santa Barbara smrtno ponesrečil, je zapustil dvainšti-rideset tisoč dolarjev. Nekateri so domnemali, da je bil milijonar. Polovico denarja je zapustil svoji materi, polovico pa drugim sorodnikom. Strežnici svoje matere je zapustil tisoč dolarjev. GANDHI VLOŽIL PRIZIV PRI _PODKRALJI) Rekel je, da niso Uili izpolnjeni dogovor je n i pogoji. — Boje se novih usta j, če bo usmrčen obsojeni revolucijonar :z Pandžaba. NEW DELHI, Indija, 20. marca. Mahatma Gandhi, indijski nacionalistični voditelj, je naslovil danes pritožbe na podkralja, lorda Irwi-na, da niso bdle povsem izpolnjene določbe miru, ki je bil pred krat- 1 ki m sklenjen med nacijonalisti iter indijsko vlado. Gandhi ožita tudi pomanjkanje skupnega delovanja med vlado v New Delhi in provincijalnimi o-btastmi. Iz tega izivira nadaljni vir zadreg. Pozneje je imel pet urn o posvetovanje k Herbertom Williamom "Smersoonm, voditeljem notranje u-prave, kateremu je podrejena policija ter vzdržanje postav in reda. Vznemirljiv element v sedanjem položaju tiči v možnosti, da bo mogoče usmrčen pandit Bagat Singh, mlad revolucijonar, ker je vrgel bombo v zakonodajno zbornico. Vsled eksplozije je bilo ranjenih več oseb. Indijski voditelji se boje, da bo u-smrčenje Singa, ki je zelo priljubljen med indijskimi revolucijonar ji, spravila indijske mase v veliko razburjenje in da bo ustvarjeno razpoloženje, ki bo zelo škodovalo indijski konferenci. Pod sedanjimi okoliščinami je lahko domnevati, da bo podkralj prisiljen izpremeniti to smrtno kazen v pregnanstvo. Zbornica indijskih knezov je dala v svoji današnji seji odobrila stališče indijske vlade. Gandhi se bo jutri posvetoval z indijskimi knezi. PO ŠEST PRSTOV IMA NA ROKI V Newark City Hospital je prišel petletni Nicola Sacripanti, ki se je j nekaj poškodoval na prstu leve roke. Zdravnik je ogledoval roko in začel šteti ter je naštel šest prstov. — Šest prstov imaš — mu je rekel ves začuden. — Seveda — je odvrnil fant in mu še desnico pokazal. — Šest prstov na levi in šest prstov na desni roki. S S I !! N eglede kje živite, v Kanadi ali Združenih je zanesljivo varno in zato koristno za vas, ako se poslu, žujete naše banke za obrestonosno nalaganje in pošilja, janje denarja v staro domovino. Pri nas naloženi zneski prinašajo obresti po 4% *e 3 prvim dnem vsakega meseca. Naša nakazila se izplačujejo na zadnjih poštah naslovljencev točno v polnih zneskih, kakor so izkazani na izdanih potrdilih. Naslovljene! prejmejo torsj denar doma, krom iua, hrss mdiljnth potov in stroškov. Posebne vrednosti so tudi povratnice, ki so opremljene s podpisom naslovljencev in iigom zadnjih poftt. katere dostavljamo pošiljateljem v dokaz pravilnega izplačila. Enake povratnice so selo potrebne sa possmesnlks v alačajs ns-sreče pri dela radi kompenzacije, kakor mnogokrat v rasnih flu* čajih tudi na sodniji ▼ stari domovini. Sakser State Bank 82 Gortlandt Street Hew York, H. Y, l m Telephone BArclay 7—0380 sli 0381 ______ ODI" NEW YORK, SATURDAY, MARCH 21, 1931 The LARGEST SLOVENE DAILY fnP.8.1. Glas Naroda" Owned ahd Published by SLOVEN1C PUBLISHING COMPANY (A Corporation) - L. Beoedlk, Ttcjul ZANIMIVI in KORISTNI PODATKI FOREIGN LANGUAGE INFORMATION SEK VICE—Jugoslav STROŠKI PREHRANE Kako poceni je mogoče prehranjevati družino, ne da bi trpelo zdravje? Ekonomično nakupovanje hrane je postalo življenjski problem v ameriških občinah, kjer sta nezaposlenost in suša znižala družinska sredstva na minimum. Ko je malo denarja pri hiši, gospodinja nerada trosi en cent brez nujne potreba, ali ona se na drugi strani zaveda, da je jako nevarno štediti glede življenjsko potrebnih jedi za svoje otroke. V svrho, da bodi ameriška gospodinja zagotovljena, da bo vsak cent potrošen, za hrano pravilno investiran za zdravje in zaščito njene družine, je Buerau of Home Economics, ki spada pod poljedelski department, sestavil vrsto cenih tedenskih troškovnikov za prehrano družine tega -ali onega obsega. Cena tedenske prehrane se seveda spreminja po obsegu družine in po cenah jedi v dotičnem kraju. In gospodinji se prepušča skrb, da si poišče, kjer se najbolj poceni kupuje. Po tem navodilu federalnega u-rada in, ako vzamemo za vzgled mesto, ker prev hi dajejo povprečne cene, gospodinja bi lahko hranila družino petfih vsri Laporju. Kot dekle se je pisala Kušar. Dobro se še spominja časov, ko so gradili mimo njene rojstne vasi "železno cesto" z Dunaja v TrSt. Leta 1868 se je poročila in odšla «na neko vini burijo v Ritonozju. Mož, ki je vsa življenje, bolehal, pa ji je kmalu umrl. Sama je nato še nekaj let odelaLa raznim gospodarjem, končno pa je dobila službo pri A. sti-gerjevi rodbini v Slov. Bistrici. Leta 1927 jo je mestna cibčina sprejela v ubožno hišo, za prehrano pa ji Skrbi Stiger. Stara ženica 'je za svoja leta dovolj dobro ohranjena in opravlja še razna lažja dela. Nedavno je doživela nezgodo, ki bi ji lahko postala usodna. Neki neprevidni vozraž jo je na cesti zadel s sanmi Ob nogo in ji prizadel globoko rano. Vendar je ženica že izven nevarnosti. Rodbinska tragedija v Slovenskih Goricah. Pri sv. Barbari v Slovenskih Goricah se je dogodila krvava rodbinska tragedija. Zidarski mojster in posestnik 42. letni Janez Kranjc se je bil v drugič poročil z vdovo Lešnikovo. Toda že kmalu v začetku je med nbvima zakoncema prišlo do ostrih sporov, pogostih prepirov in pretepe v. Tako je nastal prepir tudi 3. marca, ko se je Kranjc močno opit vrnil domov. Pričel je svojo ženo zmerjati in pretepati. Prav sredi prepira pa se je vrnil domov tudi 18-letni tesarski vajnec Franc Lešnik, ženin sin iz prvega zakona, ki se je energično zavzel za svojo mater ter jo pričel braniti. To je opitega moža še bolj razsrdilo, tako da je pograbil velik kuhinjski nož in hotel ženo zaklati, kftr pa je preprečil sin, ki je zaščitil svojo mater s svojim telesom. Kram j c je zaradi tega planil na mladeniča in ga na več mestih nevarno ranil po rokah in prsih, tako da se je mladi Lešnik krvav irj. nezavesten zvrnil na tla. Med tem pa so tudi že prihiteli sosedje, ki so pobesnelega moža u-krotili, težko ranjenega fanta pa za silo. obvezali in prepeljali v mariborsko bolnico, kjer je še vedno v nevarnosti za življenje. O dogodku so obvestili 'tudi orožništvo, ki je Janeza Kranjca aretiralo in ga izročilo sodišču. Nalezljive bolezni v dravski banovini v preteklem letu. Od 1. januarja do 31. januarja decembra 1930 je bilo v dravski banovini 1599 primerov d&vice, 42 nalezljivega kaši j a, 234 šena. 56 krčevite odrevenelosti, 231 tifuznih bolezni, 152 griže, 1060 škrlatinke, 1690 ošpic, 21 vraničnega prisada, 4 o-tročniške vročice in 4 odrevenelosti tilnika. Davica je zahtevala lani 160 žrtev, nalezljivo vnetje možganov 14, dušljivi kašelj 5, šen 9. krčevita odrevenelost 20, tifuzne bolezni 18, griža 26,. škrlatinka 84, ošpice 4, vranični prisad 1 in otroč-niška vročkaa 1. Ivan Varšek umrL 1. marca je ugrabila na Raki pri Krškem smrt Ivana Varška, posestnika in gostilničarja, starega 67 let. Z njim lega v grob dobršen del zgodovine predvojnega naprednega delovanja in borb v krškem okraju. Doma v Blatni Brezovici pri Vrhniki je pokojni Ivan Varšek po odsluženi vojaščini postal orožnik in služboval na Raki. TU se je poročil s sedaj že pokojno dr. Tavčarjevo sestro Mico ter izstopil iz orožni-ške službe. Z vso vnemo se je oprijel gospodarstva, zl-asti pa vinogradništva. Bo nesreči ustrelil brata. V Kamniku se je 1. marca pripetila huda nesreča. K 23-letnemu delavcu tovarne "Titan" Ivanu Ju-hanu je prišel v vas njjegov prijatelj in mu začel razkazovati flober-tovfco, ki jo je prinesel s seboj. Ju-hanov brat France je začel flober-tuvko ogledovati še z večjim zanimanjem kot Ivan. Vzel jo je v roke, nabasal in jo tako nerodno sukal v rokah, da se je flobertovka sprožila in da je projektil zadel brata Ivana v glavo. Nesrečni mladenič se je zgrudil v mlaki krvi. Na pomoč poklicani zdravnik je ugotovil, da mu je šla krogla pri levem očesu v glavo in da bo najbrž izgubil oko. Nesrenega Ivana so prepeljali z rešilnim vozom v tukajšnjo bolnico. I Peter Zgaga i KEMAL PAŠA IN ŽENSKE Ena najvažnejših pridobitev re_ volucije v Turčiji je osvobojen je turške žene iz haremskega suženj, stva. Kemal paša je lahko tudi v tem pogledu ponosen na svoje de_ lo. Starim Turkom se nikoli niti sanjalo ni, da bi mogla biti žena enakopravna z možem, kajti velja, la je bolj za del poroštva, kakor pa svobodno človeško bitje. V sta. ri Turčiji bi ■Se bili smejali člove. ku, če bi bil trdil, da bodo žene tekmovale z moškimi celo tam, kjer so imeli moški izključno pra_ vico g ovoriti in odločati. Še pred dobrim letom so igrali po turških gledališčih farso "Kaj se mora zgoditi, če je žena policistka" in ljudje so se farsi pošteno nasme. jali. Za turško javnost je -bila na. ravnost smešna misel, da bi mogla postati čuvarica javnega reda žen. ska, ki je bila še nedavno zastrta od pete do glave. Toda najbolje se smeje, kdor se smeje zadnji. Kemal paša je po_ setil nedavno žensko učiteljišče v Smimi in govoril je tudi o ženski -enakopravnost'^. Izjavil je, da ni daleč čas, ko bodo odstranjene vse krivice, ki jih je trpela turška že. na. Ženskam bodo dostopni vsi po. klici, ki so bili doslej domena mo. ških. Turška vlada namerava or_ ganizirati v vseh večjih mestih med drugim tudi tečaje za izo. brazbo policistk. SEZNAM KONCERTOV BANOVEC-SUBILJ. 22. marca: Chicago, IU. 29. marca: Detroit, Mich. DRUŠTVA 0 NAMERAVATE HtKEOHl VESELICE, »—P-"1 ■ ZABAVE t O GLAŠ UJTE •^GLAS NARODA" n» «R Mfc etf* CWE-ZAQGUSESQ.aUBNE , . t * , ' - ZA OGLASE S0, ZMEUi£ i m Danes je torej prvi pomladni dan. Toda le v pratki. Včeraj zjutraij je v New Yorku še prav pošteno snežilo in tudi danes je edinole poleg zakurjene peči gor-ko. Do solate berivke je še precej daleč. Sploh se mi pa zdi, da v okolici New Yorka ni nikake pomladi, nobenega prehoda med zimo in poletjem. Iz najhujšega miuza takorekoč kar bruhnemo v najhujšo vročino. Danes ne moreš brez zimske suknje nikamor, jutri ti je že vrhnja srajca odveč. Prejšnja leta se je prvega pomladnega dne pojavil v našem lire društvu prijatelj Jože. Za to svečano prliko si je vedno oblekel bel poštirkan in speglan lajbelč. V pesmih in romanih oznanjajo pomlad cvetke in vile, kar pa ram, malopoetičnim dušam, ne prija in nas ne zadovoljuje. Edinole smejoč se obraz in od veselja tresoč .trebušček, pokrit z belim lajbelčem, smatramo za znak dobrih, veselejših čusov. Zdaj jo Jože oznanja po Mostah in Ljubljani. Odkar njega ni, nam je v tem času edino znamenje dobrih in veselih časov, če se v polnem in šumečem curku iz soda pocedi. * Od marsikje prihajajo poročilu o mladem regratu. Srečni so tisti rojaki, katerim raste in uspeva. V New Yorku ga še ni., Toda če bodo delavske razmere še nekaj časa tako slabe se bo New York na farme porazgubil, in iz jnewyorskih sidewalkov bo kmalu regrat pognal. V Down t own u in ponekod v Jlidgewoodu, odkoder odhajajo najsi ljudje trumoma na farme, je baje že začel poganjati Odvsepovsod poročajo, da je slabo z delom in še slabše z zaslužkom. Zadnjič je poslal neki rojak uredništvu^ pošasten dokaz sodobne pro-speritete: kompaniijsko koverto, v kateri je dobil svoj zaslužek za dobo od 1. do 15. marca. Na koverti je bilo črno na belem zapisano, da je zaslužil v štirinajsti!} dneh dva dolarja petnajst centov. Se strašneje in pošastneje je pa, ker je na tisoče in tisoče takih, ki niso niti toliko zaslužili. Kapitalisti prerokujejo, da bodo kmalu boljši časi. Edinole Ford je drznejši, ker pravi, da so v Ameriki že zdaj izredno 'dobri časi, da pa ljudje tega nočejo priznati. Ker Ford hvali sedanjost, si je najbrž izšli kal še lepšo bodočnost. Zanj bodo najboljši časi tedaj, ko mu bodo garali delavci po dva dolarja na dan. * — Kupujte, kupujte! — kriče kapitalisti in trgovci, — ker je vse tako strahovito poceni! Še nikdar ni imela roba tako nizke cene. Kupujte, kupujte! V gotovem oziru so podobni nekaterim našim očancem v starem kraju, ki ao pripovedovali: — Da, takrat je bilo dobro, ko je bil bokal vina po šest krajcev. — Bokal vina po šest krajcev? — se je čudila mladina očancem in sanjala o lepih časih, ki so bili. Očanci so pozabili ali pa niso hoteli povedarti, da je bil v tistih lepih časih sleherni bogat, kdor je imel dvojačo v žepu. * Kongresniki so se podali domov, Hoover se je podal na Zapadno Indijsko otočje. Odličnjaki in denarni veljaki, ki so se solnčili v Floridi, se bodo kmalu vrnili domov in prevzeli faktlč-no vlado nad narodom. .Delavec bo v enem oziru profitiral — kuriti mu ne bo treba, ker ga bo božje sobice grelo. V drugem oziru bo pa na izgubi, ker bo daljši dan in mu bo treba par ur več na dan trpeti pomanjkanje. Solnce je dobrotno. Oorkoto da, toda lonca ne napolni. Pomlad je lepa, toda s svojim vonjem in cvetjem ni le nikogar na- •• I ■ ' MH . . SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) r»«nk Sakser, Pildeut L. Benedlk, Treaa. Place of buMneas of the corporation and addressee of above officer?: "'.J^gjLg?-«- —New »t,. N. Y. -glas naroda" ______________(Voice mi the People)_ _ _laaued Every Day Except Sundays and Holidays Ea celo leto velja lUt za Ameriko.Za New York za celo leto $740 in Kanado-------$640[1 Za pol leta________________$3.50. Ca pol lota —-------$3.001 j Za inozemstvo n celo teto__SUH) Ea četrt leta ---------------------41.6011 Za pol leta ..........................$3.501 _______Subscription Yearly $0.00._ Advertisement on Agreement. ___"Olas Naroda" izhaja vsaki dan lzvzemšl nedelj in pranlkov. Dopisi brea podpisa ln osebnosti se ne prlobčujejo. Denar naj se bla- i tovoll pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da ss nam tudi prej iti je bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. -GLAS NARODA", tU W. lltb Strast, New T«k, N. T. Telephone: Chelsea 387$ IT Air n C K* DiTDlCtTir t vr ID t ==========ee5-=e= NEW IOU, SATUBOAT, MAICK 21, 1931 LARGEST SLOVENS DAIL1 i« ■5s ifl j KRATKA DNEVNA ZGODBaJ 1 i N. A—R: NLkoli ni bil zadovoljen s svoGim življonjem. Vse, "kar je občudoval, mu je ostalo tuje: sport, bogastvo, moč. časih se mu je zdelo, da je podoben slepcu, ki se nenehoma vrti v istem krogu. Vsak dan je hodil po istih potih, opravljal Isto delo in vsak večer je obiskal Blo. V nedeljo se je najprej prerival po železnici, potem je počival v kaki lokalni krčmicl, kjer je kosil zme_ rem enako — zvečer pa se je vra_ čai domov, vedno ogorčen in jezen v množici sveta, kateremu je pri_ padal in katerega je tako nepopis. no mrzil v svoji duši. Samo danes je bi'.o nekoliko dru. gače. Nezadovoljstvo s samim se. boj in z življenjem ga je bilo sko. ro popolnoma minilo. Potem je zo_ pet padel v prejšnje stanje — vse se mu je videlo tako neskončno to_ po, bedasto in negotovo. Skušal je še enkrat od kraja s>. diti mislim, ki so ga bile rarvedr;. le. Zdaj pa zdaj se je spet zami. I slil v žensko z napol zaprtimi očmi in temnim! lasmi, ki so silili izpod IrlnKllIra \7 tamnA «wVnUrtrnnn>*i klobuka. V temno popleskanem avtomobilu se >je nAlanjala na blazino iz usnja. Vozilo se je usta. vilo, ona je izstopila. On pa je stal tam kakor pribit in gledal za njo. Bil je podoben zaljubljenemu g:m_ nazijcu. Čakal je, dokler se ni vr. nila, sedla v avtomobil in spet iz_ Rinila. Oh, ta ženska je bi a nepo. pi«no lepa! • Zdaj je bil truden, žejen in tu. dl razburjen. Nikoli ni pil alkoho. la, danes mu ni mogel odo'eti. Za. vil j? v bar in naročil najprej vi. na, pctecn pa še likerja. Slika tega srečanja mu je bila neprestano pred očmi. In navdal ga je silen gnev: zakaj ga ni ta oboževana neznanka nJti pogleda, la? Zakaj je z nekim preziroma šla preko njega? Ali je slabši od dru. 14 i h moških? Zakaj ga ni nagovo. rila? Tedajci je stopil v lokal kolpor. ter n penujal novine od mire do mize. Mehanično je segel po po. nudenem primerku in začel čitati. Nekje v predmestju je bil Izvršen umor. V eni izmed takih hiš, v ka_ krinih je ftanoval tudi sam. V li. stu je bila objavljena tudi slika morilca. Bila je zelo nejasna, pa_ pir je bil zanjo prera&kav — Glej, glej, — si je rekel opa. zujoč morilčevo lice, — saj ta obraz je čisto zanimiv. Poglej nu! Opogumil ae je in utopil iz množi, ce! Izvršil je dejanje, res da zlo. čin. ampak dvignil se je nad ma_ so: včer§j še nepoznanega, ga po. znajo danes vsi ljudje. Tako je, če č ovek izvril dejanje. Na lil je vnovič čašo do roba So. mrak je zasenčil lokal. Bil je tru„ den a duh mu je nekako ofcvel. Ta umor, o katerem je čltal. ga je bil popolnoma prevzel. In misli so se mu rjajniie v nenavadno sliko: ta morilec, ki je bil naslikan v Lstu. je stal pred tisto žensko, ki mu ni privoščila pogleda. Nazadnje si je rekel: Glej, saj to sem jaz, to če« lo„ nos, ta usta — vse to bi lahko bili deli mojega obraza! In naglo bila prinesti nož, in je stopila ponj. Videč, kako prisiljeno reže kruh, ga )e pogledala, kakor bi hotela v očeh najti vprašanje za stran tiste, ga, česar se ni drznila črhniti. On pa je venomer mislil na ono drugo — na tisto žensko, k: jo je bil srečal in na katero so se mu verale misli, kadarkolise je spqrn_ nil umora, ki je bil opisan v listu. Nenadoma je pogledal Elo izpod čela in vprašal: — Ali si že videla mojo sliko v listu? E'a ga je debelo pogledala. — Da, fotografirali so me kot morilca. — Kaj, tebe? — Da mene. Tisto tam sem jaz. Le s to razliko, da umor še ni iz. vršen. — Oprosti, adi se mi, da si vi_ njen. — Prav sodtf, doživel sem ne. kaj.... — Prosim te, pripoveduj, kaj je bilo. In on je začel govoriti. Prtpove. doval je, kako hoče stopiti iz mno. žice. se dvigniti nad njo. Tudi ni pozabil pripomniti, tla ga je oni, čigar sliko so prinesle novine, pre. hitel z dejanjem. Na koncu je po_ vedal, da bo nekoga ubil. — Koga vendar? — je vzdrhteia Ela. — Ti že veš«, koga! — je odvr. nil s sirovim glasom. In ko je stopila proti omari, da bi mu prinesla malo sadja, ki si ga je bila prltrgala od ust, je ši. nilo nekaj čudnega skozi njegove možgane. Neka tajna sila ga je gna. la kvišku, velevala mu je: Moraš, moraš! Zdaj je pravi čas! Vstal je in se približal Eli ter jo poljubi na tilnik. Ah, kako lepo bi bilo biti pri tisti tam! - je pomi. slil. In začutil je v sebi silno. ne. odoljivo hrepenenje po njenih rde. čih ustnicah. Sunil je z nožem, ki ga je dotlej skrival v roki. Ela je kriknila in se zrušila na tla. Po storjenem dejanju se je spla. Special Interest Accounts zil iz stanovanja. Šel je v pred. mestje, kakor da se ni nič zgodilo, misleč: Zdaj sem izvršil tisto deja_ nje, ki me bo dvignilo iz množice. Zdaj me ne bodo mogli več preži, rati! Prencčil je v majhnem parku, zjutraj je šel v kavarno. Na drugi strani so listi poročali o umoru Ele. In tedaj mu je prišlo na um, da je bil iz sebe, ko je izvršil tisto de_ janje, zakaj umoril je bil svojo do brotnico, ki mu je bila vdana iz dna duše in je zanj prenašala tu. di telesne muke. Dva dni pozneje so ga našli na obali. Reka ga je bila vrgla na su_ ho. Vsi so se čudili njegovi podob, nosti z zločincem, čigar sliko so objavili listi. t in odtenktov, ne samo žoltih in o_ rasnih, temveč tudi svetlosivih in modrih. Samo črne barve ne vidi. mo nikjer. Komur bi se posrečilo vzgojiti črnega kanarčka, bi postal slaven in najbrž tudi bogat. STRAHOVITA OSVETA JUNAŠKE ŽENE Na Kitajskem se je odigrala pred meseci pretresljiva tragedija. Po. veljniki iregularnih vojaških od_ delkov, ki se Imenujejo generali, so v svojih okrajih neomejeni gospo, darji in neusmiljeno zatirajo civil, no prebivalstvo. Najbolj krut je bil med njimi general Li, pred kate. J i'im so se ljudje povsod tresli. Pri. rejal je takozvana inšpekcijska po. tovanja, združena z nečloveškim trpinčenjem prebivalstva in nešte. tirni smrtnimi obsodbami. General Li je bil velik prijatelj debre kapljice in pitbiva stvo mu je v strahu pred mukami rado no. silo pijačo. Šele ko je bil pijan ko batina, *je spremljal poročila, kaj je v tem ali onem kraju novega, Kadar je general popival, so ga morale zabavati lepe žene. Noben mož se ni smel upirati krvoločnemu generalu, čo j- zahteval k sebi nje_ govo žsno. Če se pa ta ali oni le j uprl, sc ga generalovi panduri ne. ] usmiljeno pretepli ali pa ga je ge_ | nera'. kratkomalo obsodil na smrt. j Pred usmrtitvijo je pa vpričo nje_! ga posilil njegovo ženo. Krvnik z golim mečem je povsod spremljal generala, da je lahko smrtne ob. sodbe nemudoma izvrševal. Razuzdanemu ji krvoločnemu ge_ neralu je pršel v roke tudi "zlati lotosov cvet", soproga nekega že. lezniškega uradnika, moderna že. na, članica kluba, ki se .bori za ženske pravice. Tudi ona je smrt. no sovražila generala in obsojala i njegovo nečloveško ravnanje z ne. I srečnim civilnim prebivalstvom. — Vedela je, da se vozi general s svo_ i jim štabom v posebnem vlaku po j dotičnem 'kraju, kjer pleni prebi. I valstvo in skruni ženske. Nekega dne, ko je bil napovedan prihod ] generalovega vlaka, je junaška u_ I radnikova žena zakurila na stran, j skem tiru stoječo rezervno loko. motivo in ker je bila dobro, pouče. j na, kako se ravna z njo, jo je po. j ČRNEGA KANARČKA NE MOREJO NAPRAVITI Največja želja vseh gojiteljev kanarčkov je, da bi vzgojili poleg pevcev najpopolnejše pevske kul. ture še po barvi čim redkejše in znamenite j še vrste. V tem pogledu so do segli že marsikaj, toda ^ena želja se jim še ni in se jim najbrž tudi nikoli ne bo izpolnila, da bi namreč vzgojili črnega kanarčka. O tem skoraj nedosegljivem cilju se je govorilo tudi na nedavni ot. varit vi velike razstave ptic v klet. kah, ki so jo priredili v Londonu. Razstava jasno kaže, da se da pri pticah glede barv doseči zelo mno. go, samo s črnim kanarčkom nika. kor ne gre. Na londonski razstavi je nad 5000 ekseanplarjev najrazfienejšah vrst ptic, med njimi so bogato za. stopam tudi kanarčki. Na razstavi vidimo drobne krilatce vseh barv Sedemkratna najvišja odlikovanja Grand Prix in zlata kolajna San Fraoicisco 1915, Panama 1916, Rim 1911, London 1910, Pariz 1911, Bruselj 1910, Seattle 1909— so bila priznana znameniti želodčni toniki in odvajalcu, ki je tekom zadnjih 41 let po. vrnilo zdravje milijonom bolnim, izčrpanim in nervoznim ljudem. Ako so prominentni ve. ščaki na 7 svetovnih razstavah izjavili, da je Trinerjevo grenko vino najboljše želodčno zdravile, in če je to izjavo potrdilo na milijone na želodcu bolnih oseo širom Zdr. držav in Kanade, tedaj ZAKAJ BI TUDI VI ne sprejeli tega priznanja, in se rešili slabega teka do jed., neprsbavnooti, zapeke, slabe sape, glavobola, nervoznosti, nemirnega spa. nja in »splošne oslabelosti? Poskusite ga in presenečeni bedete nad uspehom. Vsakdo je z njim zadovoljen. Či_ tajte samo to pismo: "W. Brownsvi.le, Pa., 16. jan. 1931.—Tr.nerjevo grenko vino je v resnici čudovito zdravilo za želodčne bolemi. Jaz ga toplo priporočam. Mrs. S. Sienkiewich." Dobi se pri vseh lekarnarjih, v dveh veli. kostih, velika in ma a steklenica. Vrednostni kuoon v vsakem zavoju. Vsak, kdor še nima vloge pri nas je vabljen, da se pridruži mnogoštevilnim našim vlagateljem, ker pri nas je denar YARMO naložen in: ga zamo-re vsak vlagatelj dvigniti vsaki čas, brez vsake odpovedi, kar je v gotovih slučajih velike važnosti. Vloge obrestujemo po 4tfo ~ in obresti teko od vsakega prvega v mesecu, naprej in se pripišejo h glavnici vsakega 1. januarja in julija. Sakser State Bank OCPOaiTOKY 0F THI STATE OP NEW YOltfC * * 1___ -m I; v. m POZOR Nekateri nam se ved* no pisarijo na nas stari naslov — 02 Cortlandt Street, česar posledica so zamude in včasi se tudi kako pismo izgubi. Nas sedanji naslov je: "GLAS NARODA 216 West 18th St., New York, N. Y. kar naj blagovolijo vsi vpostevati. Kdor ima se stare zalepke, naj na nji popravi naslov, pre-dno. pismo odpošlje. Uprava. gnala s polno paro po progi, po kateri se je bližal generalov vlak tako, da je bila katastrofa neizo^ gibna. Lokomotiva je vozila v največjo brzino. Junaška žena je pritrdila na njo velik napis "pozdrav loto. sovega cveta" prihaje&einu gene. ralu. Kmalu se je približal gene. ralov vlak in lokomotiva se je s strahovito sio zaletela vanj. Posle, dice so bile seveda grome. Obe lokomotive sta vozili s polno paro in ker je bil strojevodja generalove lokomotive prepričan, da je proga prosta, je vozil brez skrbi. Osveta uradnikove žene se je posrečila. O tem je pričal na kraju katastrofe kup razvalin. Junaška žena se je maščevala, pa tudi žrtvovala. Preiskovalni orga_ ni niso razumeli, kako je prišlo do •katastrofe, ker Hi nihče pognal lokomotive s postaje proti priha. jajočemu vlaku. Šele ko so našli na razbiti lokomotivi napis v pozdrav geaeralu in žensko truplo pod razvalinami lokomotive, so spozna, li, da gre za osveto. S tem je bila generalova strahovlada končana. Kmalu je prišla v dotični kraj red_ na vojska in pregnala bandite. In šele takrat so točno ugotovili, da je povzročila Strahovito železniško katastrofo onečaščena žena želez, niškega uradnika. {Mali Oglasi j j | imajo velik uspeh j j ■■y I I 0 | PROTIFAŠISTIČNI ATENTATI NA GORIŠKEM Druga za drugo sta se razširili 5. marca v Gorici vesti o dveh novih atentaih, od katerih se je eden izvršil na Bovškem, drugi pa blizu Cerkna. V sredo zvečer 4. marca, tik pred 30. uro je spremil finančni stražnik Josip Italia, nameščenec na cekniški obmejni pestaji, svojega poveljnika domov v Želin. Nato se j je spe, vrnil na postajo. Med potema pa — okrog 150 m daleč od želinskaga razpotja — je iz bližnjega gozda nekdo nenadoma oddal strel iz puške proti stražniku, ki se je na biciklju vračal na svojo posta/jo. Finančni stražnik se je ozrl, skočil s kolesa, a tema mu ni pripuščala, da bi koga opazil. Za -jahal je spet kolo in oddirjal na postajo, kjer je prijavil napad pove-ljujočil šarži. S postaje so takoj ob-ves.ili tudi idrijskega komisarja Tellinija. Ta je s karabinerji. finančnimi stražniki in izvežbanimi agenti ter s policijskim psom takoj pričel preiskovati okolico. Zaprli so vse ceste in iskali okrog po gozdovih, j Psa so odpeljali na mesto, kjer je i po vsej priliki stal napadalec. Res ! je pes našel sled in ji sledil. Vodila je port! skupini hiš,, ki ni ravno daleč od tistega kraja. Tam so iz-taknili -:udi nekega fanta, Josipa Moškona po imenu. Takoj so ga prijeli, češ, da je on iskani atentator. Fant se jih je sproča njihovega nastopa spočetka nekoliko u-strašil in ni vedel takoj dati odgovora na vprašanje, kjer je prebil noč. To pa je bilo zadostno izpričevalo za karabinerje, da so ga ko; etentatarja aretirali in odvedli v Idrijo. Preiskava se je nadaljevala dalje. Aretirali so še celo vrsto ljudi. Deloma so jih izpustili, deloma pridržali. — Drugi atentat se je izvršil 5. marca popoldne na Bovškem. Obmejni miličnik Anton Patrocinio, ki je nameščen na Logu, je popoldne okrog 15, ure s kolesom odiel pro :i Bovcu po glavni cesti, ki veže žago z lovcem. *Kc pa je prišel do mostu, ita izza bližnjega zidu padla nenadoma dva strela iz samokresa. Eden ga ni zadel, drugi mu je preluknjal klobuk tik nad fašistovskim j znakom. Patrocinio se je vrgel na! tla in čakal še nadaljne strele, a jih ni bilo. Petem je pa spet skočil na ' kolo in oddirjal nazaj na Log. Od tam so obvesiili okoliške karabi- i nerske postaje in goriško policijo, i Iz Gorice sc prispeli specijalizi-j rani agentje s svojim avtomobilom iz Tolmina je prišel komis-ar Bezzi ; s svojimi karabinerji. Obkolili so' vso cesto in bližnje kraje, aretira-,, li več mladih ljudi, za napadalcem; pa niso našli nobenega sledu. Iz' Gorice je prišel tudi podkvester Ba- I lile, ki mu je prefekt Tie-ngo sam ' dal podrobno navodila. Na Bovško ; se je odpeljal tudi goriški fašistov- j ski pokrajinski tajnik Avemanti. SAKSER STATE BANK 82 CORTLANDT STREET NEW YORK, N. Y. posluje vsak delavnik od 8.30 dop. do 6. popoldne. Za večjo udobnost svojih klijentov, vsak pondeljek do 7. ure zvečer. Poslužujmo se vsi brez izjeme te stare in stanovitne domače banke. New York, N. Y. ' M SEDEM KNJIG » $?_ / ' . DEDEK JE PRAVTTt...-~-—----Knjiga za mladino, ki vsebuje dve ljubki pravljici. — Knjiga je bogato okrašena s slikami . MESUA----------------------------------..■.- Razprava verske vsebine, katera je spisal bivši Ijub- r Ijanski knezoškof. To je eno njegovih najboljših del. ___ , ... .. _____________Morda se noben slovenski pisatelj ne zna tako poglo _ rn lift IHa SatLJn-= =-= = = =-t-=r=-.-r r:r^=biti v otrokovo dušo, kot se zna Ksaver Meško. Knjigo je bogato ilustriral Šaša Šantel. SUNEŠKI INVALID..............Povest za slovensko ljudstvo, v kateri so opisani raz. burljivi doživljaji mladega mornarja. D A T? T Čir T 7T ATAD Skrajno zanimiva zgodovinska povest iz dobe franco. rAAlOAi. ^iloAl AJt - ; =skega kralja Ludovika XIV. Izšla je v treh natisih, kar znači, da.je bilo po nji veliko povpraševanje. T»AT V ANftRTft TTTB^TTA UTITWA181 Stfani ****** ^^ S sUkamL V DAli^ano&U-1UKOAA VUJJNA0Hsana vojna, ki je bila predhodnica našega osvoboje- - • SLOVENSKO - AMERIKANSKIVsebuje zanimive članke, povesti, zanimivosti, pesmi, KOT.TSDAR ■■ ........šalo, itd. Knjigarna "Glas Naroda" 216 West- 18th Street New York, N. Y. IBg^^^^^^aassssgaaiMi Hit 11 laB^Bgaasss, riw , , , a UMOR V BLAZNOSTI je pokl.cal natakarja in plača] zapitek. Nehote mu je prišlo na um, da bi tudi on lahko postal morilec... če bi srečal tisto žensko.... Ko je v takih mislih taval pc ulicah, se je zavedel, da bi bi) moral že pred dvema urama obiska, t: Elo. In zdajci je začutil v želod, cu glad. Neprostovoljno, a pod vtisom neke tuje sile, je zavil proti Eline^. mu stanovanju. Po ulicah se je bolj plazil nego hodil. Pazil je, da ne bi videl kak redar. Pred hišo je pozvonil, Ela mu je odprla kakor vedno. Sprejela ga je z nežnim: beseda, mi: — Čakala sem te, pa te ni bilo.... Jedla sem brez teka. Kadar sem sama, mi ne diši. — Zmerom ista pesem, — je po. mislil. — Besede se ponavljajo. . Prines'a mu je večerjo. — Tudi jedi se ponavljajo, — si je rekel. — Vedno sir s kruhom. Ela je opazila, da mu je poza. Pravijo, da sta bila napadalca dva in da sta atentat 'olizu Želina in napad na bovški cesti istega izvora. Lis.i pa so seveda takoj začeli bebn-ati, da so bili atentatorji jugoslovanski "orjunaši". j__i_ NENAVADNI RAZLOGI ZA LOČITEV ZAKONA _ Lani je velio duhovno scdi:.ie v : Beogradu rešilo 2892 zakonskih spo-i rov med pripadniki pravoslavne vc— ■ re v jugoslovanski državi. Doslej je j veliko duhovno sodišče zasedalo samo dvakrat letno. V načrtu pa je ustanovitev stalnega velikega duhovnega sodišča, ki bo reševalo zakonske pravde sproti. S:atistika te-Iga sodišča kaže, da je leta 1929 re-Išilo 2674 i-_kcnskih sporov, leta 1928 pi 2932 sp:rcv, le>a 1297 1952 spo-j rev, leta 1926 pa 2692 zakonskih sporov. Iz teh številk. je razvidno, : da raste sicer Število porok, toda i porast ni ravne velik. Upcitsvati je treba <:udi, da je vedno manj zagonskih pravd iz imzI:20v, ki so bi-e li posledice svetovne vojne, j Zanimivi so tudi vzroki, katere ■je ta ali ena zakonska polovica nagajala pri zahtevi za ločitev zakona na podlagi zdravnišksga izpričevala. da ima njegova žena nepri-jjeten duh iz ust. Prvotno duhev-,no sodišče je zakon res razvelja-jvilo. veliko duhovno sodišče je pa j razsodbo preklicalo, češ da to ni zadosten razlog za ločitev. Neka 42 let 'siara kmetica, ki je živela v zakonu 20 let. je zahtevala ločitev, ker ;ima njen mež neko telesno napa-ko. Tudi tra razlog je pristojno du-'hevno sodišče priznalo in zakon raz-veljavilc, veliko duhovno sodišče je pa razveljavljenje preklicalo. ! Neka kmetica je zahtevala ločitev, češ, da živi njen mož s svojo mačiho kar sta potrdili tudi dve priči. Prvostopno sodišče je zakon razveljavilo, nakar bi moral biti razveljavljen zaken med mačeho in njenim možem. Veliko duhovno sodišče je rešilo .o zadevo-tako, da ni verovalo pričama in preklicalo prvo razeljavljenje zakona. Neki kmet je zahteval lečitev, ker je po pore du njegovi ženi otrpela desna stran in jezik. Scdiš-e je ujotovilo, da se je ženi pripotila ta nesreča v zakenu, kar ne more biti zadosten vzrok za ločitev. To je tudi v duhu drnašnjega pojmovanja zakona nu deželi, da se pripozna ženo, dokler je zdrava, ko pa zboli, so jo skušajo otresti. Pre .eklo leto je zahtevalo več zakoncev v Beogradu ločitev, katerih vzrok naj bi bilo kopališče. Več zakonskih mož je zahtevalo ločitev samo zato, ker so zasačili svoje žene s tujimi kopalci v kopališčih in v čolnih izven kopališča. Neki mož je zahtev.il ločitev tudi zato, ker si je njegova žena ostrigla svoje dolge lase brez njegovega dovoljenja. *Q L A I RilODl1 ^ new york, saturday, march 21, 1931 »e LARGEST SLOVENE DAILY tal U.S. L .............■■■■■■■■■» imn SKRIVNOST NEZNANKE Dm ROMAN IZ ŽIVLJENJA. Za Glas Naroda priredil G. P. Hmiimiiriiiiiiiiiiiiiiiiiinmi„mWim....ii.,..i...,..„m..m,J; 29 (Nadaljevanje.) Prijel jo je za roko iter jo .pritisnil na svojo ustnico. — Raditega sem domneval, da hočeš rralašč dati svojim pismom haden, trgovski način. Ona je zmajala z glavo. — Ne, gotovo ne. Rada bi ti sporočila, zafcij delam to. Oprosti mi, če sem pozabila. Jaz sem tako vajena pisati s strojem, da mi ni to prav nič posebnega. Niti izdaleku nisem mislila, da bi lahko razlagal to na tak način. On je izpustil njeno roko. — Jaz ti verujem. Smatram te za preveč visoko ter pošteno, da bi mozel dvomiti o tvoji resničnosti. Ničesar nisem dvomil o /tebi. Zelo resno ga je pogledala. ~ Včasih je najti vzroke za neresnico, Gunter. Ne verujem pa, da ti imel ikak človek korist od tega! Sklonila je glavo. — To je tudi moje naziranje! On se 'je dvignil, ter olajšan vzdihnil. Ce so bila pisma, katera je skrivati pred njim v svoji pdsalni mizici, v resnici od nekega moža, potem so bila nedolžna ali pa prihajala iz časa, ko ni imel še ni krake pravice do nje! Kaj drugega ni mogel domnevati. Čeprav je bil že enkrat oslepar-jen od ženske, je vendar vrjel v ponosno resničnost Dagmar. Ona ga ne bo varala, temveč bo odkrita proti njemu. Oprostil se je teh nemirnih misli. Ko je zopet sedel za svojo pisalno mizo, je moral misliti na zeleno kaseto s pismi. Tedaj pa se je spomnil pisem, katere mu je pisala neznanka, in jih Je hranil v svoji pisalni mizi. Nasmehnil se je ter vzdihnil. — Če bi me Dagmar presenetila pri čitanju teh pisem, bi bila v veliki zadregi. Mogoče pa SO bila njena pisma le iz dekliške dobe, katerih noče pokazati drugim. Predložil si je tudi nešteto drugih vprašanj, a nd našel odgovora na l.obeno. Zakaj pa naj je tako raaJtmrjen, če gre za taka pisma? Ali se ni pričela že majati njegova hladnost napram Dagmar? Skočil je .pokonci ter stopil k oknu. Teda/j pi mu je padlo v glavo, da mora breojaviti v mesto. Hitro je sestavil brzojavko. Nato se je prisilil, da opravi še nekaj važnega dela. Polagoma je pridobil nazaj svoj mir. šestnajsto pogiLavje. Dagmar je pritisnila svoji roki na utripajoče srce, ko jo je zapustil njen mož. Strah se je še vedno tresel v njej. Če bi videl ta pisma! Niti misliti si ni upala na to. Sklenila je, čitati pisma le za zaklenjenimi durmi. — Kaj bi storil pač, če bi našel ta pisma v moji posesti? Ali bi takoj vedel, da ga ljubim? In če bi vedel to, kaj bi storil? Stresla se je. Za danes ne bo vzela ljubljenih pisem več iz svojega skrivališča! Vsled tega je sklenila pisati pismo Katrid RoŠvic ter ji naslikati življenje pozimi na Taxemburgu. Kot pravljični grad je stal na zasneženi gori v zimskem spanju. Krog njega se je razširjala mehka, bela odeja preko vse dežele. Ne morem presoditi, če je grad lepši poleti ali pozimi. Žal mi je le da moram zapustiti ta bajni grad letos te se predstaviti princu. Princ Ludovik je že poslal neke vrste svarilo. Sporočil jima je da ju pričakujejo. Mogoče bo enkrat dosti. Na vsak način pa se bo veselila, ko bo zoret prišla domov. Napisala je pismo, v katerem se je glasilo: Draga Katrica! Pomisli, Katrica, prvikrat v svojem življenju imam občutek, da imam pravi dom. Ne vem, v čem leti to l Kadar stojim pri oknu svoje sobe ter gledam v dolino, se mi zdi pogosto kot da sem kaka kraljica, ki zre na svojo deželo. Sedaj lahko čutim z onimi ki so bili prisiljeni iznebiti se domače strehe. Taxemburg mi je direktno prirastel k srcu. Zdaj poznam že vse "podanike-. Ljudje v vas prihite k oknu, kadar se pripeljem mimo nu saneh ter me pozdravljajo kot staro znanko. Pogos:o tudi izstopim ter se zabavam s paglavci. Vsi otroci tukaj pridno na svet plavolasi in vsi izgledajo zdravi in polni. Pogosto se igram ž njimi. Od daleč že vpijejo name: — Gospa grofica! Ali ste prinesli s seboj kaj bonbončkov in drugega? Svoje posebni ljubljenčke imam med otroci, a tega ne pokažem nikdar, da drugih ne žalim. Tako ae je glasilo v vsakem pismu. Dagmar je imela zapet veselje odpeljati se v vas. da obišče neko žensko, ki je pred kratkim rodila Pogledala je na uro. Danes bo že prepozno. Preložila je Izlet na prihodnji dan. Takoj po zajtrku prihodnjega dne, se je oblekla za izprehod Dala je napreči sani ter sporočila gospodični, naj pripravi vse potrebno aa obisk. Ko Je bilo vse pripravljeno za izlet, se je naprej prepričala če je dovolj sladkarij. Bila je zadovoljna. Služabnik jo Je zavil v kožuh. Takoj nato so se pomaknile sani po griču navzdol. Nedaleč vstran je napravila majhen ovinek. Tam se je stvorilo majhno jezero. fiotoka mladina se je zabavala na ledu. Djgmar je z veseljem gledala te prijazne otroke. Dan je bil brez šole in rti otroci so se mudili na ldeu. Kaknrhitro so otroci zagledali bližajoče se sani, so prihiteli vsi na breg. grofica prihaja k reki! — je zaklicala majhna deklica z vesthm glasom. Drugi ao pokimali. Dagmar je odzdravila. — Ne sedaj! Pozneje, na povratku, če boste pridni, — Jim je zaklicala. — Ml «no pridni, meto pridni! — so kričali otroci. Dacsnar Jim fe odkimala ter se peljala naprej. Predrzen deček Je •točil m sani tar m obesil nanje, numtr se je nhmils proti nJemu: - . ••. trii' as i — Ti boš padel! Bodi previden! Komaj je izgovorila te besede je ležal deček že v snegu, a se kmalu zopet pobral. Dagmar je pustila ustaviti, da se prepriča, da se deček ni poškodoval. Otrok je že stal na "svojih nožicah ter se posluževal robca kot brisače, napol v zadregi in napol jezno. Par minut pozneje je prišlo, Dagmar k bolnici. Sedela je nekaj ča-s-* ob njeni postelji ter se zabavala z njenim ljubljencem. Nekako pol ure pozneje se je odstranila. Peljala se je najprej na postajo, da odda par pisem. Komaj so jo zapazili otroci, je bila takoj obdana od vseh. — Ali boste dali kaj bonbončkov, gospa grofica? — so klicali. — Čakajte, kričači! Kdo je najbolj priden? Vsi so kričali vprek in vsakdo je hotel biti najbolj priden. Deček, ki je prejel padel s sani, je kričal najglasneje. Smeje ga je zagrabila Dagmar za ušesa. — Takih neumnosti ne smeš več početi! — je rekla. — Jaz sem se hotel le peljati z vami, grofica, — je rekel, izvanredno drzno. Dagmar mu je utaknila v usta bonbon. — Tukaj imaš obliž. Ali te je zelo bolelo? Deček si je podrgnil lice. Nato so poskusili vsi. Dagmar si je zatisnila ušesa. » Ni zapazila, da se je v tem trenutku približal avtomobil ter se ustavil poleg sani. Grof Gunter je skočil iz avtomobila. Zapazil je svojo ženo, ki je stala med otroci na cesti. Bila je skrajno mična. — Gospa grofica, dajte še meni nekaj! — se je glasilo seminf.ja. — Mali najprvo, nato bodo prišli na vrsto veliki. Ne kričati. Vsak bc dobil svoj del! Razdelila je slakanje ter se prisrčno smejala, ko so otroci segali po njih kot divji. Ko je hilo vse razdeljeno, je rekla "Dagmar smeje: — Sedaj se primite vsi, da stvorimo veliko kačo! Z veselim smehom so se pokorili njeni navodilom. Bili so tako pozorni, da niso zapazili Gunterja, ki je prišel počasi bližje. — Sedaj naprej! — je komandirala. Veliki otroci na drsalkah so tvorili pričetek in drugi so sledili. Kača se je vlekla skozi vso dolino. * Konečno se je premaknila tudi Dagmar. (Dalje prihodnjič.) NAZNANILO in ZAHVALA Potrtih src naznanjamo vsem znancem in prijateljem pre_ žalostno vest, da nam je po dolgi in mučni bolezni za vedno zaspala naša preljubljena hčerka — Agnes Poglajen, omožena Koncil ja Umr.a je dne 12. marca t. 1. ob sedmi uri zjutraj na svo_ jem domu v Herminie No. 2, Pa. v zgodnji mladosti. Stara je b la 33 let, rojena v Claridge, Pa. Na tem mestu se zahvalju, jemo vsem, ki ste nam stali ob stran: za časa bolezni in pa ob času pogreba, ki se je vršil z Herminie No. 2, v nedeljo 15. marca na Woodlawn pokopališče. Na tem mestu se zaliva, ljujemo društvu št. 86 S. S. P. Z. in društvenemu predsedniku za lep poslovilni govor. Nadalje se zahvaljujemo onim, ki ste poslali vence i a šopke; vsem, k! ste posodili avtomobile in vsem, 'ki ste prišli z oddaljenih naselbin. Udeležba je b.la o_ gromna. Ti predraga hčerka, Agnes, pa mirno spavaj v kosčeku zemlje, ki smo ti ga odbrali v mirni naravi, proč od mestnega trušča, da boš Jnela malo več solnca. Dolgo pa ne boš sama, dobila bodeš družbo. Pridružili se ti bodeano vsi, kateri smo te ljubih. Žalujoči ostali: ANTON KONCILJA, soprog v Herminie No. 2, ALOIS in MARY POGLAJEN, starši, ALOIS POGLAJEN mL, sin, HARRY in DOROTHY OLSON, sestra, vsi v Jeannette, Pa. JOE in MARY M AH O VE C, sestra; JOE in CARL MAHOVEC, vnuki, vsi v Herminie, No. 2, G LEN in PAULINA KAPER, sestra, v Charles t own, W. Va. FRANK ZAMAN, nečak', iz Portage, Pa. Vsakovrstne KNJIGE POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO se dobi pri "GLAS NARODA" 216 W. 18th Street New York, N. Y. Telephone: C'HKIJSBA 3S7S POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN KNJIGARNA GLAS NARODA 216 West 18th Street New York, N. Y. u 9f MOLITVENIKI SVETA URA v platno vez......................90 SKRBI ZA DUŠO v 'platno vez................. .90 NEBESA NAŠ DOM v imitirano usnje vez. 1.— v usnje vez.....................1.50 v fino usnje vez...........1.60 RAJSKI GLASOVI v platno vez..................80 v usnje vez.....................1.20 v fino usnje vez.........1.50 v najfinejše usnje vez. 1.60 v bel celluloid vez. ......1.50 KVIŠKU SRCA v imitirano usnje vez. .60 v usnje vez................... .80 v fino usnje vez.........1.— v najfinejše usnje vez. 1.20 v bel celluloid vez.........1.20 Hrvatski molitveniki: Ctjeha starosti, fina ve«. ........L— najfinejša rem ..............1.H Slava Soku fr mir ljudem, fina vea 1.5C najflnejg »ves ..............1.60 Zvončec nebeški, v platno ...... .86 fina ves ....................1.— Flenae. najfinejša ves ..........L60 Angleški molitveniki: (sa mladine) Child's Prayerboofc; v barvaste platnice rcaano .. .30 ▼ belo kost vezano ..........1.10 Come Unto Me ___________________________ .30 fino vezano ..........................35 Key of Heaven: fino vezano __________________ .35 v usnje vezano ............. 70 v najfinejše vonje vezano ..,.1^0 (Za odrasle) Key of Heaven: v celoid fino vezano___________1.20 v celoid najfinejši vez ........1.50 v fino usnje vesano........ 1X0 Catholic Packe* Manna!: v fino usnje vesano........ 1.30 Ive Marta: v fino osnje vesano........ 1.40 POUČNE KNJIGE: Abecednik slovenski ............ .25 Angleško slovensko berilo......2.— Andeško-slov. In slav. angL sfavar JI Amerika la Amerikand (Trunk) . .5.— Anfceljska sluiba ali nauk kaka se naj sMe k sv. mail.......... a« Boj nalesljlvlm bolesnim.......75 Cerkniško Jeter« .................L2fl Doma« iivinozdravnik. trd. ves. ..1.60 Domači iivinozdravnik. broB. ....US Domači zdravnik »a Knaipu: trdo ves. ...............„..L50 broširano ....................L28 Gespodnjstvo...................1.2« Govedoreja ......................1.5« Hitri računar...................7» Jugoslavija, Mellk 1. *~ecek ....1,58 2. svecek, 1—2 rnoidc ... ,..1.80 Kletarstvo (Skalieky) ..........2.00 Kratka srbska gramatika....... JO Kratka zgodovina Slovencev, Hrvatov In Srbov J* Kako se postane drfavljan Z. D. JS Kako se postane amerlikl državljan .15 Knjiga a dostojnem vedenja .... M Kat. Katekizem ................ M Liberalizem ...........JW» Ljubavna in snubilna pisma .... .35 Materija In eneriija ............1.25 Mlada leta dr. Janeza Ev. Kreka .75 Mladeničem, L it............... .50 Mladeničem, IL zv............. M . . (oba zvezka skupaj JO) Mlekarstvo ......................L— Nemfiko-anglefild Masi ........1.4« Najboljša slov. Kuharica. 008 str. lepo vez. (KalinSek) ..........I.— Nasveti za hiio m dom, trd. vea. L— Nemttlna brez učitelja: L del ...................... JO 2. del ...................... JO Nemško slovensko slovar.........2.25 Največji spisovnik ljubavnlb In drugih pisan................. .75 Slovensko nemfikl slovar.........L— 0 Jačen beton .................. JO Obrtno knjigovodstvo ...........~.2J0 Perotnlnarstvo, trd. vea. ........LM Perotninarstva. bral. ............L50 Pravila za oliko .............. J5 PrikrojevanJa perila pa ilvotdl meri s vzorci..................L— Psihične motnje im olkthilsM pod- lad ........................ M Praktični računar ...............75 Prava In revolucija (Pltamlc) .. JO Predhodniki in Idejni atemeUi ruskega idejalizma .............L50 nfee. .........................».— Mbuo ....................L75 Bačanar v kri a Al Im dinarski vo- ........................78 Ročni slov.-ltalijanskl in italijanski-slovenski slovar .... .90 Sočni spisovnih vsakovrstnih j pisem .................*.................... JO IslnisnJs .............. ......... JO «MkeJlz flwiht^trio^mi .. jm oboega strani ...«...»••...U0 lepo trdo Toni •••••••••«.. bms vina sa ^40 nzwawmsO .«.....*......« J5 24. marca: Lafayette, Havre Statendam, Boulogne iur Mer, Rotterdam 25. marca: President Harding, Cherbourg, Hamburg 26. marca: Dresden, Cherbourg, Bremen 27. marca: Majestic, Cherbourg Saturr)ia, Trst lie de France, Havre 28. marca; - Cleveland. Cherbourg, Hamburg Leviathan. Cherbourg Minnetonka, Cherbourg 29. marca: Baltic, Liverpool 30. marca: Euro pa, Cherbourg. Bremen 31. marca: Berengaria, cnerbuutg New Amsterdam, Boulogne eur Mer Rotterdam 1. aprj'a: President Roosevelt. Cherbourg, Hamburg Deutschland. Cherbourg. Hamburg 6 DNI PREKO OCEANA NajKrajia In najbolj ugodna pot xa potovanj« na ogromnih osrnikih: lie de France27. marca; 25. aprila (4.30 P. M.) (1 P. M.) PARIS 10. aprila; 30. aprila (3.30. P. M.) (6 P. M.) NaJkraJSa pot po železnici. Vsakdo Je v posebni kabini z vsemi modernimi udobnostmi. — Pijača in slavna francoska kuhinja. Izredno nizke cene. fc VpraSajte kateregakoli i ponblaSCenega agenta ! FRENCH LINE 1» STATE STREET -fcNEW YORK, N. Y. i " " Sadje v gospodinjstvo............7 i Učna knjiga in berilo la&kega Je- ii'ia ......................... .1 CTvoil v Filozofijo (Veberrl .....1.5 1 Veliki vsevedei ................ .8 Vošiilna knjižica ............... J> Zbirka doaurfih zdravil .........6 Zdravilna celi&a .............. .4 > Zel in ple.el, slovar naravnega ■I zdravilstva ....................1-5 i\ . i Zgodovina Umetnosti pri Sloven* eih, Hrvatih in Srbih..........1.11 j' Zdravje mladine ................1.2 ' Zdravje in bolezen v domači hiši. J 2 zv. ......................1.21 i Zgodovina Srbov, Hrvatov in Slo vencev (Melit) H. zvez_______________________________ £ i Prorokovalne karte __________________1— I ; RAZNE POVESTI in ) ROMANI: | Ana Karenina Cioi*toj) zanimivi roman \2 zvezka). .$5.5 \merika, pevsod de^ro, doma , najbolje ..................... .C , Agitator (Kermik) broi ...... J6 , Andrej Hofer................... J I Beneška vedeževalka ........... J I Belgrajski biser ................ J3 i Beli meeesen ................... .4 Bele noti, mali jonak .......... .6 Balkansko-TnrSka vojska .......9 Balkanska vojska, s slikami .... JS Boj in zmaga, pon.............. 2 Blagajna Velikega vojvode.......6 Belfegor .............................................8i Boy, roman .................... .6 Burska vojska.................. .4 Beatin dnevnik .................6 Božični darovi.................. .5 Božja pot na Bledo .............S Božja pot na šmarni gori ........ .21 Cankar: Grešnik Lenard, broi... .7 Mimo življenja ...... & Mrtvo mesto ........ .7 Bomantične duSe......61 Cvetko ................................................J6fl Cesar Jožef IL .................................Si Cvetina Borograjska........................JU Čarovnica ........................JM Čebelica ................................................jti Črtice iz življenja na kmetih________JU Drobiž, In razne povesti spisal Milanski .............. .64 Darovana, zgodovinska povest .. M Deklo Eliza .........................................44 Dalmatinske povesti ............ JU Dolga roka ........................................JU Do Ohrida In Bitolja .....................74 Doli s orožjem .................................54 Don Kiiot Is La Manhe...........41 Dve sliki, — Njiva. Starta — (Mefiko) .........................................«» Devica Orleanska ..„k.,i..........JM Duhovni boj ......................................M Dedek je pravil; Marinka In Ikra- WJžkI..................M Elizabeta ...................... jg Fabijoia aU cerkev v Katakombah .4fi Fran Baron Trenk ............. J&5 zgodba .............. .M Fra Diavolo .................... M Oozdovnik (2 zrezka) ...........UM Gospodarica sveta..................41 Godževski katekizem............ JB8 GootOae v stari 1 Jahljooi...... M Off a Mytaladja.............. L— ••••••••••«•.........».« .70 Gaaar v_ oblakih -------------------- M 2. aprila: General von Steuben, Boulogne sur Mer, Bremen Olpmplc, Cherbourg Westernland, Cherbourg. Antwerpen 4. aprila: Minnekahda, Boulogne Sur Mer 7. aprila: De Giasse, Havre 8. aprila: Mauretanla, Cherbourg George Washington, Cherbourg. Bra-men Bremen. Cherbourg. Bremen New York, Cherbourg. Hamburg 9. apri'a: Stuttgart, Cherbourg, Bremen 10. aprila: Paris. Havre Homeric, Cherbourg Koma, Xapoll, Genova 11. aprila: Minnewaska, Cherbourg Lapland, Cherbourg, Antwerpen 14. aprila: Vulcania, Tret (IZLET) Aquitania, Cherbourg 15. aprila: Lf via than. Cherbourg America, Cherbourg. Hamburg Europa, Cherbourg, Bremen Albert Ballin, Cherbourg. Hambuig 16. aprila: Berlin, Boulogne »ur Mer, Bremen 17. apriiar Majestic, Cherbourg St. Louis, Cherbourg, Hamburg Rt>!lanfe. Chwbourg, Hamburg Pennland. Cherbourg. Antwerpen 21. aprila: Berenuaria, Cherbourg Lafayette. Havre 22. aprila: President Harding. Cherbourg, Hamburg Hamburg, Cherbourg, Hamburg 23. aprila: Dresden. Cherbourg, Bremen La Bourdonnais, Havre 24. aprila: Olympic, Cherbourg Bremen. Cherbourg. Bremen Statendam. Boulogne Sur Mer. Rotterdam Augustus, Napoll. Genova 25. april3: He de France Havre (IZLET) Minnetonka. Cherbourg 29. aprila: Macretania. Cherbourg President Roosevelt Cherbourg. Hamburg Deutschland, Cherbourg, Hamburg 30. aprila: Paris. Havre Republic. Cherbourg. Hamburg General Von Steuben, Boulogne aur Mer, Bremen V JUGOSLAVIJO PR E KO H AM BUR G A z znanimi parni kri: new york, albert ballin, hamburg, deutschland, I rxbolutk, reliance, cleveland, st. louis, milwaukee Slavna kuhinja In neprekoaljlva sluiba v vseh razredih. Redna tedenska odplutja. ZMERNE CENE Pripravne železniške zveze z vsemi deli Jugoslavije. Za navodila vprašajte kateregakoli lokalnega zastopnika ali HAMBURG-AMERICAN 0LINE 39 broadway, new york i KDOR SE NIMA SL0VENSK0-AMERIKANSKI KOLEDAR ZA LETO 1911 CENA 50c Po zanimivem č t i v u . presega vse dosedanje. BLAZNKOVE PRATIKE za leto 1931 CENA 20 CENTOV Naj naroči, dokler iih •_ v _ imamo se v zalogi. "GLAS NARODA" II« w. 18th street ^ * - i Kretanje Parnikov :