118 &, Severni sij. feverni sij ali polarna svetloba je najkrasnejša prikazen, ki jo poznamo v prirodi. Ime npolarna svetloba" pride od tod, ker se ta preeudna svetloba Je na obeh poJih (tečajih) naše zemlje prikazuje; na drugih straneh neba je videti ni. Prikazuje se pa ob istem časn na so-vernern iu južnem polu, zatorej imamo severni in južni sij. Do sih dob so ga najbolj opazovali Ie na severnem polu, ker nam je ta bliže in tudi k bolje znan. ' V dan, kadar se polarna svetloba prikaže, vidijo se vže zjutraj zelo tenki perjasti oblaki, ki se v jedno točko zbirajo. Proti večeru zatemi globoko na obzorji nobo, ki jc bilo šo malo poprej popolnem jasno. Kinalii potern se vzobrazuje debela meglena zavesa, ki se polagoma vzdiguje, dokler ne pride v višino 8 —10". Barva te goste megle se zelo izpreminja ter postaja vedno bo!j vijolieasta. Zvezdc se bleste skozi njo, kakor skozi kak gost dim, ki za- torauje na istem mestu okrožje. Jasno-svetel, najpred bol, potem rumen pas okrožuje gosto mcglo tako, da se vidi, kakor kaka temna, ob robu svetla polukrogla na obzorji, katere dva konoa sc dotikata zemljo. Ta pas so vselej poznoje prikaže nego-li racgla ter stoji, gori in doli neprestano se zibajoč, po dJjo časa na istem mestu. Dokler takisto stoji, neprenehoma so izpreminja njegova barva; iz vijoličaste in bledo ruraene se prelije v svitlo - rumeno in kakor sraaragd zelcno, rudečo in skrlatno-rudoe-o barvo. Kadar je ta velikanski pas nckoliko časa tako stal in so neprestauo prelival v najkrajsnej.se barve, začiio zdajci od njega v visočino se zganjati kakor ogenj svctii trakovi in zračni • suopovi različne dolgosti, po najvee v ravnej, a včasih tudi krivej črti tja do ! zenita. Pri zolo žarnej sovenioj svetlobi so ne zaganjajo ognjeui trakovi samo iz velikanskega pasa, uego tudi sem ter tja iz obzorja, da jih je videti, kakor bi se iz zeinljc zaganjali, ter so potein združujojo v prelepo ognjeno morjo, ki se v najlopše barve in podobc preliva tako, da aa lepota te prekrasne pri- ; i rodne prikazni niti popisati ne dii. Jasnota in lepota barv ste toliko lepši j in živejši, kolikor Jiitrcje in inoenojo se zraeiii trakovi gibljejo, zatorej je iz- j preminjanje barv zelo raznovrstno. Končno se spoje vsi ti prelcpi zračni ! trakovi okoJo jcdno same točke na nebezu ia zdaj .Se le se nam pokaže polarni sij v svojej najveličastnejšej podobi. Ognjeni zračni trakovi, ki so se spojili v jcdnej samoj točki, vzobrazo prelepo mno^okrako zvczdo, ki jo krono polarne svetJobe imenujemo (glej podobo). Žareči trakovi v tej kroui so - švetlo-ruineni kakor čisto zlato, a nc rasto in ne krajisajo se več, nego polagoma . sc razpuščajo v prizmatiene barve in h krati jo koucc čarobnej prikazni na nobu. Tiikoj potem se začuo sretJo-rumcni trakovi krajsati in bJedeti. Ttidi prvotui svctli pas polagoma izginc in na njegovein mestu se vidijo po vsem nebu ' razsuto, bledosvotle, nepremične pege, ki se pa tudi poprej izgube nego-li ona '< gosta meglona zavesa na globokera obzorji. Pogostoma ostane od vse tc čarobne prikazni samo tenak in bled, ob konceh perjast oblaček na nebu. Soverai sij razsvetluje včasih po več tednov doJge nofi žalostnili sc-vernih krajov, in še celo do naših krajev doli se v nckatorili letih vidi njegov , ] rumenkasto-rudec svit prav dobro na severnem nobezu. • i 119 1^^^^^^^« Mnogo se je vže raziskovalo, kako se naredi prelepa polarna svetloba, ali povoljnega razjasnila do zdaj še nimamo. Najverojetnejše je, da jo ta prikazen v zvezi z zemcljskim magnetizmom, a to zaradi toga, ker se občutne magnetske igle začno nekako čudno in nemirno gugati, kadar se severni sij pokaže v svojej izvanrednej svetlobi. Slika vam kaže pokrajino v Laplandiji, v ozadji tc pokrajine pa vidite prekrasni severni sij s krono. 1. t. -----------H----------- _