Leto 1905.
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos LXXX. — Izdan in razposlan dne 23. decembra 1905.
Vsebina: Št. 195. Dopustilnica za ozkotirno lokalno železnico z električnim obratom od Tridenta v Malè z zvezno progo od Mezzolombarda v Št. Mihel s pravilnim tirom, ki se bo obratovala najprej s parno silo.
195.
Dopustilnica z dne 19. decembra 1905.1.
za ozkotirno lokalno železnico z električnim obratom od Tridenta v Malè z zvezno progo od Mezzolombarda v Št. Mihel s pravilnim tirom, ki se bo obratovala najprej s parno silo.
Na podstavi Najvišjega pooblastila podeljujem v porazumu z udeleženimi ministrstvi mestni občini tridentski zaprošeno dopustilo za gradnjo in obrat ozkotirne lokalne železnice z električnim obratovanjem od Tridenta čez Št. Mihel in Kles v Malè z zvezno progo od Mezzolombarda v Št. Mihel s pravilnim tirom, ki se bo obratovala najprej s parno silo, po določilih zakona o dopuščanju železnic z dne 14. septembra 1854. 1. (drž. zak. št. 238) ter zakonov z dne 31. decembra 1894.1. (drž. zak. št. 2 iz 1. 1895.), z dne 1. julija 1901. 1. (drž. zak. št. 85), z dne 16. maja 1905. 1. (drž. zak. št. 81) in z dne 18. julija 1905. 1. (drž. zak. št. 122) po pogojih in načinih, ustanovljenih v nastopnem:
§ 1.
Za železnici, ki sta predmet te dopustilnice, uživa koncesijonarka v členu V zakona z dne 31. decembra 1894.1. (drž. zak. št. 2 iz leta 1895.) omenjene ugodnosti.
§ 2.
Za dopuščeni železnici podeljuje država za dobo od časa, ko se začne obrat, do preteka 76. leta dopustilnega trajanja poroštvo letnega čistega donosa v višini potrebščine za štiriodstotno obrestovanje in razdolžno kvoto prednostnega zajma, ki ga bo vzprejeti zastran nabave novcev in razdolžiti v zgo-ranjem času, in to tako, da dopolni primanjkljaj državna uprava, če bi letni čisti donos ne dosegel zneska, za katerega velja poroštvo.
Oznamenjeni prednostni zajem pa se sme vzprejeti samo do tistega imenskega zneska, ki ga svoječasno določi državna uprava in ki je potreben za nabavo zneska 5,190.000 K v gotovini.
§ 3.
Od letnega, po § 2 s poroštvom zagotovljenega čistega donosa je v odplačilo prednostnega zajma, ki se vzprejme, porabiti tisti znesek, ki ga določi državna uprava po razdolžnem črtežu, katerega odobri ona in po katerem je razdolžiti vso napravno glavnico v času, dokler bo trajalo dopustilo.
§ 4.
Doplačilo po prevzetem poroštvu mora državna uprava opraviti zadnji čas tri mesce po predložbi
12G
(Sloveniach.)
dokumentiranega letnega računa potem, ko je bil ta račun pregledan.
Erar bo pa za pogojeno obrestovanje in za po-črtežno razdolžbo zajma ob dogovorjenih rokovih dospelosti po meri potrebščine, izpravljene na podstavi proračuna o donosu, toda pridrževaje si obračun na podstavi letnega računa, dajal delna plačila tudi poprej, ako vloži koncesijonarka dotično prošnjo šest tednov poprej, nego izteče rok.
Ako bi se pokazalo po dokončni ustanovitvi letnega računa, ki ga bo predložiti kolikor moči v treh mescih po preteku obratnega leta, da so bila predplačila odmerjena previsoko, naj koncesijonarka precej vrne dobljeni presežek prištevši šest odstotkov obresti.
Doplačilo se mora zahtevati od države zadnji čas v letu dni po preteku dotičnega obratnega leta, ker bi sicer nehala pravica do njega.
§5.
Z zneskom, ki ga bo plačevala državna uprava vsled prevzetega poroštva, je ravnati zgolj tako, kakor s predplačilom, ki daje obresti po štiri od sto na leto.
Kadar preseže čisti donos železnic zagotovljeno letno vsoto, tedaj se bo moral dotični prebitek precej odpraviti na državno upravo v povračilo danega predplačila z obrestmi vred tako dolgo, dokler se ne odplača popolnoma.
Pri tem je opravljati dospele obresti, preden se vrnejo predplačila.
Terjatve države iz takih predplačil ali obresti, ki še niso bile plačane ob času, ko mine dopustilo ali ko se odkupita železnici, je opraviti iz še ostajajoče imovine podjetja, h kateri spada zlasti tudi odškodnina, ki se plača za odkup (§ 17).
§ 6.
Kaki stroški za beležbo efektov na domačih in unanjih borzah, kake kuponske kolkovnine in davki, ki jih bo moralo plačevati podjetje po preteku davka prostih let, se smejo postavljati v obratni račun za potrošni poslavek.	,
l^to velja tudi o kakih upravnih prispevkih, ki jih bo plačevali za prednostni zajem, ki se vzprejme,
in pa o kakih povračilih za davke in pristojbine, ki jih bo opravljati posojajočemu finančnemu zavodu.
Za državna doplačila ne bo plačevalo podjetje nikakega davka.
§ 7.
Gradnjo dopuščenih železnic je dokončati naj-dalje v dveh letih, računaje od današnjega dne. Dodelani železnici je takoj izročiti javnemu prometu ter vzdrževati po njih obrat nepretrgoma ves čas, dokler bo trajalo dopustilo.
Da se bode držala gorenjega roka za gradnjo in pa da izvrši in opremi železnici, kakor zahteva dopustilo, mora dati koncesijonarka na zahtevo državne uprave zagotovilo, položivši primerno varščino v vrednostnih papirjih, v katerih se smejo nalagati novci varovancev.
Ako se ne bi izpolnjevale gorenje dolžnosti po krivdi koncesijonarke, se sme izreči, da je za-pala ta varščina.
§8-
Da izdela dopuščeni železnici, se podeljuje koncesijonarki pravica razlastitve po določilih do-tičnih zakonitih predpisov.
Ista pravica se podeljuje koncesijonarki tudi zastran tistih dovlačnic, ki bi se morda naredile in o katerih bi državna uprava spoznala, da je njih naprava v javni koristi.
§ 9.
Koncesijonarki se je ob gradnji in obratu dopuščenih železnic držati tega, kar ustanavlja ta dopustilnica, in dopustilnih pogojev, postavljenih po ministrstvu za železnice, in pa drugih ukazil, ki se dadč v tem oziru, pa tudi tega, kar velevajo semkaj mereči zakoni in ukazi, zlasti zakon o dopuščanju železnic z dne 14. septembra 1854. 1. (drž. zak. št. 238) in paobralni red za železnice z dne 1C. novembra 1851. 1. (drž. zak. št. 1 iz 1. 1852.), potem zakoni in ukazi, ki se morda dadč v bodoče.
Kar se tiče obrata, se odpuščajo varnostne na-redbe in prometni predpisi, obseženi v redu za obrat železnic in v dotičnih dodatnih določilih, to-
liko, kolikor se bo to z ozirom na posebne prometne in obratne razmere dopuščenih železnic in sosebno na zmanjšano vozno brzino zdelo dopustno ministrstvu za železnice, in na to stran bodo veljali dotični posebni obratni predpisi, ki jih izdâ ministrstvo za železnice.
§ 10.
Gradnja dopuščenih železnic se izvrši po uka-zilih, ki jih za to izda ministrstvo za železnice, pod neposrednjim vodstvom in nadzorom ministrstva za železnice, oziroma organa, ki ga odpošlje v to.
Gradnjo in dostavke je po podrobnem projektu in proračunu stroškov, ki se sestavi pod primernim vplivom državnih organov, oddati pod neposrednjo ingerencijo vlade in kolikor moči po pogojih, navadnih pri gradnji državnih železnic.
Dela za gradnjo je oddati ločeno od nabave novcev.
Vse stavbno gradivo, nadalje vozila, šine in druge železnične sestavine ter vse opremne predmete je treba nabaviti edino le iz domačih tvornic.
Izjemo od tega določila more priznati ministrstvo za železnice v porazumu s trgovinskim ministrstvom, ako bi se dokazalo, da domače tvornice dotičnih dostavk ne morejo pripraviti po istih pogojih gledé cene, kakovosti in časa, kakor jih ponujajo inozemske tvornice.
Za stavbna dela je najemati pred vsem domače delavske moči.
§ H.
Koncesijonarki se dovoljuje pravica, s posebnim dovolilom državne uprave in po pogojih, ki jih ustanovi, v izvršitev dopuščenega železniškega podjetja, osnovati posebno delniško družbo, ki naj stopi v vse pravice in obveznosti koncesijonarke.
Koncesijonarka ima pravico, po pogojih, ki jih ustanovi državna uprava, vzprejeti prednosten zajem, eventualno razložen v delne zadolžnice, ki obrestuje s štirimi odstotki in se poplača v 76 letih, v nominalnem znesku (§ 2), ki ga določi državna uprava.
Ta prednostni zajem naj se oddaja po ukazilih državne uprave.
Znesek resnične in pa nominalne napravne glavnice potrebuje odobrila državne uprave.
Pri tem veljaj to načelo, da se ne smejo v račun postavljati nikakršni drugi stroški razen stroškov za sestavo projekta, za gradnjo in opravo železnic, vštevši nabavo vozil z odobrilom državne uprave res uporabljenih in prav izkazanih, in pa razen zneska za dobavo gradivne zaloge in blagajniških dotacij, ki ga ustanovi državna uprava, pri-števši interkalarne obresti in razdolžne kvote, ki so bile med grajenjem res izplačane in kar je res bilo kurzne izgube ob dobavi glavnice.
Ako bi bilo po popolni porabi prve napravne glavnice treba še drugih novih staveb, ali ako bi bilo treba pomnožiti obratne naprave, se smejo dotični stroški prišteti napravni glavnici, če je državna uprava privolila v namerjane nove stavbe ali v po-množbo obratnih naprav in se stroški izkažejo, kakor gré.
Družbena pravila ter obrazci prednostnih obligacij, ki se eventualno izdadö, in delnic potrebujejo odobrila državne uprave.
V pravila delniške družbe, ki se ustanovi, je vzprejeti določilo, da morajo biti vsi udje načelstva (upravni svet, ravnateljstvo) avstrijski državljani in da morajo stanovati v ozemlju kraljevin in dežel, zastopanih v državnem zboru.
§ 12.
Vojaščina se mora prevažati po znižanih tarifnih cenah. Za uporabljanje vojaške tarife, odprav-Ijaje osebe in reči, se bo v tem oziru in pa gledé polajšil potujočim vojaškim osebam ravnati po določilih, ki bodo veljala vsak čas pri avstrijskih državnih železnicah.
Ta določila se uporabljajo tudi na deželno brambo in na črno vojsko obeh državnih polovic, na tirolske deželne strelce in na orožništvo, in to ne samo ob potovanju na račun državne blagajnice, ampak tudi, kadar potujejo te osebe službeno na svoj račun na orožne vaje in kontrolne zbore.
Koncesijonarka je dolžna pristopiti k dogovoru, sklenjenemu med avstrijskimi železniškimi družbami zastran nabave in imetja opravnih reči za prevažanje vojakov in pa zastran vzajemnega pri-pomaganja z osebjem in z vozili za večje vojaške prevoze, nadalje pristopiti k vsak čas veljajočim
predpisom o železništvu za čas vojske in pa k dodatnemu dogovoru, ki je obveljal 1. dne junija 1871. 1. o prevozu takih bolnikov in ranjencev, ki jih je na račun vojaške blagajnice prevažati ležeče.
Vsakčas veljajoči predpis za vojaški prevoz po železnicah, potem vsakčas veljajoči predpisi o železništvu za čas vojske zadobé za koncesijonarko moč in veljavo z dnem, katerega se prične po dopuščenih železnicah obrat. Predpisi omenjene vrste, ki se izdado šele po tem času, pa se ne objavijo v državnem zakoniku, zadobé za koncesijonarko veljavnost tedaj, kadar se ji priznanijo uradoma.
Te dolžnosti ima koncesijonarka samo toliko, kolikor se zdi njih izpolnjevanje izvršljivo z ozirom na sekundarni značaj teh prog in na olajšila, vsled tega dodeljena gledé naprave in opreme.
Koncesijonarka je dolžna, oddajaje službe se ozirati v zmislu zakona z dne 19. aprila 1872. 1. (drž. zak. št. 60) na doslužene podčastnike iz vojske, vojne marine in deželne brambe.
§ 13.
Za prevažanje civilnih stražnih čet (varnostne straže, finančne straže itd.) je slično uporabljati znižane tarifne postavke, ki veljajo za prevažanje vojakov.
§ 14.
Mnenju državne uprave se prepušča odločiti o tem, ali bo ozkotirno lokalno železnico od Tri-denta v Malè obratovala koncesijonarka sama ali pa na podstavi obratne pogodbe, ki bi se sklenila, za račun koncesijonarke uprava državnih železnic ali eventualno kaka druga železniška uprava.
Zvezno progo s pravilnim tirom od Mezolom-barda v Št. Mihel bo na podstavi obratne pogodbe, ki se sklene, obratovala c. kr. priv. družba južne železnice, dokler se drugače ne ukrene.
V vseh primerih se državni upravi gledé obeh gori omenjenih železničnih prog pridržuje, po svojem izprevidu urejati obrat, ustanavljati tarife za prevažanje oseb in blaga, kakor tudi razredbo blaga in vsa postranska določila, ki se tičejo prevažanja tovorov, potem ustanavljati vse oprave železniškega podjetja za javne službene stroke, so-
sebno na korist poštne uprave in državnega telegrafskega zavoda, oziraje se vsak čas na obstoječe prometne potrebe, in to tako dolgo, dokler se bo res zahtevalo državno poroštvo ali se ne vrnejo poroštvena predplačila, ki jih dâ država.
Po preteku tega časa se je koncesijonarki ravnati po postavljenih obratnih pogojih.
Uredba osebnih in blagovnih tarif ter dajatev za javne namene se pridržuje vsakčas zakonodajstvu in koncesijonarka se mora pokoriti taki uredbi.
§ 15.
Koncesijonarka ima dolžnost, po pogojih in pridržkih, navedenih v členu XII. zakona z dne 31. decembra 1894. 1. (drž. zak. št. 2 iz 1. 1895.), državni upravi na njeno zahtevanje vsak čas dopuščati skupno rabo železnic za promet med že obstoječimi železnicami ali pa takimi, ki se še napravijo in bodo v dižavnem obratu, in to takö, da bo imela državna uprava pravico, prosto določevaje tarife, za primerno odškodnino odpravljati ali dajati odpravljati cele vlake ali posamezne vozove po skupno porabljanih železnicah ali posameznih njunih kosih.
§ 16.
Dopustilna doba in ž njo vred v § 9, lit. b) zakona o dopuščanju železnic izrečena obramba zoper napravo novih železnic se določa na 90 let, računaje od današnjega dne, ter mine po izteku tega roka.
Državna uprava smé izreči, da je izgubilo dopustilo moč tudi pred iztekom gorenjega roka, ako se ne bi izpolnile dolžnosti, v § 7 ustanovljene o začetku in dovršitvi gradnje in pa o začetku obrata po taki krivdi koncesijonarke, ki bi se ne mogla opravičiti v zmislu § 11 zakona o dopuščanju železnic.
§ 17.
Državna uprava si pridržuje pravico, da sme dopuščeni železnici, ko bosta dodelani in v obrat oddani, vsak čas odkupiti po nastopnih določilih:
1.	Odškodnina, ki jo je dati, če se železnici odkupita, bodi v tem, da država namesto koncesijonarke prevzame, da sama plača v § 11 oznatne-njeni prednostni zajem in pa kake druge po konce-
sijonarki z odobrilom državne uprave v poplačilo zaračunljivih napravnih stroškov (§ 11, odstavek 5 in 6). vzprejete hipotekarne dolgove v zneskih, ob času odkupa še ne razdolženih, in pa da plača vrhu tega znesek v višini delniške glavnice, v kolikor še ni bila razdolžena v času odkupa, v gotovini ali v državnih zadolžnicah.
Državne zadolžnice je računati pri tem po tistem kurzu, ki se pokaže za poprečnega med denarnimi kurzi, kateri so se v ravno preteklem polletju uradno zaznamovali na dunajski borzi o državnih zadolžnicah enake vrste.
2.	Plačavši v št. 1 predpisano odškodnino, pride država po odkupu železnic in z dnem tega odkupa brez daljnje odplate v bremen čisto, oziroma samo s še ne poplačanimi ostanki po odobrilu državne uprave vzprejetih zajmov obremenjeno last in v užitek teh tukaj dopuščenih železnic z vsemi dotičnimi rečmi, naj bodo premične ali nepremične, vštevši tudi vozila, gradivne zaloge in blagajnične zaloge, kake dovlačnice, ki so last koncesijonarke, in postranska opravila, in pa iz napravne glavnice narejene obratne in glavnične reserve, kolikor niso že bile porabljene namenu primerno z odobrilom državne uprave.
3.	Sklep državne uprave o izvfëevanju državne odkupne pravice, ki naj se zgodi vselej s pričetkom koledarskega leta, se v obliki izjave priobči železniškemu podjetju najpozneje do 31. dne oktobra neposrednje zadnjega leta pred odkupom.
V tej izjavi se določi:
a)	čas, od katerega se opravi odkup;
b)	železniško podjetje, ki je predmet odkupa, in drugi imovinski predmeti, ki morajo bodi si kot pritiklina železniškega podjetja, bodi si v poplačilo državnih terjatev iz poroštvenega razmerja ali iz drugih pravnih naslovov preiti na državo;
c)	znesek odkupnine, ki jo naj plača država železniškemu podjetju, eventualno s pridržkom poznejše izprave začasno ovedene odkupne cene (št. 1) s povedbo plačilnega roka in plačilnega kraja.
4.	Državni upravi se pridržuje pravica, vro-čivši odkupno izjavo ob enem postaviti posebnega
komisarja, ki naj pazi na to, da se stanje imovine od tega časa počenši ne izpremeni na škodo državi.
Vsaka oddaja ali obrememba nepremičnih imovinskih predmetov, navedenih v odkupni izjavi, potrebuje od časa odkupne izjave pritrditve tega posebnega komisarja.
Isto velja o vsakem prevzetju novih dolžnosti, ki segajo čez mejo rednega opravilnega obrata ali provzročujejo trajno obremenitev.
5.	Koncesijonarka je dolžna poskrbeti za to, da bo mogla državna uprava dne, ki je ustanovljen za odkup, prevzeti fizično posest vseh v odkupni izjavi navedenih imovinskih predmetov.
Ako bi koncesijonarka ne izpolnila te dolžnosti, ima državna uprava pravico, tudi brez privolitve koncesijonarke in brez sodnega posredovanja v fizično posest vzeti oznamenjene imovinske predmete.
Počenši s časom odkupa se bosta odkupljeni železnici obratovali za račun države, in potemtakem so vsi obratni dohodki na korist, vsi obratni stroški pa na škodo državi.
Cisti doneski, ki se pokažejo po obračunu do časa odkupa, ostanejo železniškemu podjetju, ki pa mora samo poravnati vse iz gradnje in obrata železnice do zgorenjega časa nastale obračunske dolžnosti in drugačne dolgove.
6.	Vlada si pridržuje pravico, da na podstavi odkupne izjave (št. 3) vknjiži državno lastninsko pravico na vseh nepremičnih imovinskih predmetih, ki preidejo vsled odkupa na državo.
Koncesijonarka je dolžna, dati na zahtevanje državni upravi na razpolago pravne listine, ki bi bile v ta namen morda še potrebne z njene strani.
§ 18.
Ko mine dopustilo in tistega dne, katerega mine, preide brezodplatno na državo neobremenjena lastnina in užitek dopuščenih železnic in vse premične in nepremične pritikline, vštevši vozila, gradivne zaloge in blagajnične zaloge, kake dovlačnice in postranska opravila, ki so last koncesijonarke, in
(SloveuUoh.)
127
pa iz napravne glavnice narejene obratne in glav-nične reserve, v obsegu, povedanem v § 17, št. 2.
Ko mine to dopustilo, in pa tudi, ko se odkupita železnici (§ 17), obdrži koncesijonarka last re-servnega zaklada, napravljenega iz lastnih donosov podjetja, in pa kar bi imela po obračunih terjati, potem tudi last posebnih naprav in poslopij, narejenih in pridobljenih iz lastne imovine, ki si jih je koncesijonarka zgradila ali pridobila sama po pooblastilu državne uprave z izrečnim pristavkom, da té reči niso pritiklina železnic.
g 19.
Kadar se ustanovi delniška družba (§ 11), ima komisar, ki ga postavi državna uprava, tudi pravico, kolikorkrat se mu zdi primerno, hoditi v seje upravnega svéta ali drugega zastopa, ki bo veljal za
predstojništvo družbe, in pa v velike zbore, ter tam ustavljati vse sklepe in odredbe, nasprotne zakonom, dopustilu ali družbenim pravilom, oziroma kvarne javni koristi in finančni koristi poroštvujočega državnega zaklada; toda v takem primeru je komisarjeva dolžnost, si izprositi precej odločilo ministrstva za železnice, ki naj se dâ brez odloga in ki veže družbo.
§ 20.
Ako bi se poleg vsega poprejšnjega svarila večkrat prelomile ali opustile v dopustilnici, v do-pustilnih pogojih ali v zakonih naložene dolžnosti, se pridržuje državni upravi nadalje pravica, poprijeti se zakonom primernih naredeb ter po okolnostih izreči, da je dopustilo izgubilo moč še pred iztekom dopustilne dobe.
Wrba s. r.