Obsejr: Prošnja do naših p. n. .-itatcljev, - Potegnirno se za svoj stan. — Trnova ograja. — Golosek v nžjem in širjeni pomenu. — Kazne reči. — Vprašanje in odgovori. — Gospodarske novice. — Uradne vesti c kr. kmetijske družbe kranjske. — lnserati
Prošnja do naših p. n. citateljev.
Današnji Kmetovalčevi številki je priložena dopisnica. Prosimo pa vse naše p. n. čitatelje, naj blagovolijo zapisati na to dopisnico ime, stan, dom in pošto enega ali več takih gospodarjev, ki še niso udje naše kmetijske družbe ali pa naročniki ,,Kmetovalčevi", pa morda utegnejo postati. ako jim pošljemo eno številko na ogled. Na dopisnico je prilepiti poštno marko za 2 kr., katero na zalite vanje radi povrnemo. Sicer pa gg. ('•i ta tel je posebno opozarjamo na nastopni članek : Potegnimo se za s^oj stan.
Potegnimo se za svoj stan.
Nihče ne more tajiti, da se ne godi dandanes pri-delujočim in izdelujočim stanovom precej slabo; od vseh strani čujejo se opravičene in neopravičene pritožbe o slabih časih. Nočemo preiskovati vzrokov tem slabim časom, a le to pravimo, da so vzroki dvojni: Vzroki, katere so nanesle razmere, in vzroki, katere je vsak stan sam posebe zakrivil. Ako hočemo odstraniti slabe nasledke napačnega ravnanja, moramo najprvo to odstraniti, ker to je bilo vzrok tem nasledkom. Kaj pa je vzrok slabim časom, katerega smo sami zakrivili, ali katero je bilo tisto ravnanje, ki je nekoliko zakrivilo naše slabo stanje? Izprašajmo vest, obudimo kes sedaj, ko je zopet leta konec, in stopimo s trdno voljo, da se hočemo poboljšati, v novo leto! Kakor ni vzveličanja brez kesa
j svojih grehov, tako tudi ni pota do blagostanja brez spoznanja nepravilnega ravnanja, ki je glavna ovira zboljšanju našega gospodarstva.
Ko pišemo ta članek, pred očmi sta nam zlasti dva stanova: gospodarski ali kmetski stan, katerega zastopa naš list, in pa obrtni stan. Ne bode napačno, ako primerjamo nekoliko obrtni stan z gospodarskim. Tudi obrtni stan je zadnja leta močno propal, a se zopet začel krepko razvijati. Obrtna prostost našla je obrtnika nepripravljenega, in predno se je zavedel, bil je uže izgubljen. Sedaj se pa zopet zaveda ter spoznava, da bode le tedaj uspešno deloval, ako bode deloval z združenimi močmi, ako se bode učil svoji stroki in zopet le učil. Tist obrtnik, ki ne napreduje s časom, gotovo je izgubljen. Vse to pa velja do pičice tudi kmetovalcu: Kar je bila obrtniku obrtna prostost, to je kmetovalcu izprememba časovnih razmer, to je tistih razmer, katere so nasledek železnic, parobrodov, telegrafov, gospodarskega razcvita Amerike i. t. d. S temi vzroki kmetovalec ni računil, zato je pa tudi tako globoko pal. Ako se torej kmetovalec hoče vzpeti do večega blagostanja, urediti mora svoje gospodarstvo glede na sedanje razmere, t. j. učiti se mora, da bode vse to vzmagoval, in da bode zvrševal vse tisto, česar sam ne more, deluje naj v družbi z vsemi drugimi kmetovalci. Kaj hočemo s tem reči? Nič druzega nego to, da bode kmetovalec le tedaj krenil na pot, ki ga pripelje do večega blagostanja, ako se bode 1 pridno učil naprednega gospodarstva ter iskal v kmetijskih društvih tiste moči, ki more premagati mnogo zaprek uspešnemu gospodarstvu. Kje pa dobi kmetovalec pouka za svoj stan? V kmetijskih šolah. Tudi takih šol imamo Slovenci, a kako slabo so obiskovane! Glejte, kmetovalci, koliko bolje razumejo slovenski obrtniki svoj poklic! V Ljubljani so še le letos odprli obrtno šolo, in
Št. 24. V Ljubljani, 31 decembra 1888. Leto V.
Ilnstrovan gospodarski list s prilogo „Yrtnar".
Uradno glasilo
c. kr. kmetijske družbe »S* vojvodine kranjske. --«♦>--------
Urejuje Gustav Pivc, družbeni tajnik.
„Kmetovalee" izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stoji s prilogo vred ž gld., za gg. učitelje in ljudske knjižnice pa le 1 gld. na leto. — Udje c. kr. kmetijske družbe kranjske dobivajo list brezplačno.
lnserati (oznanila) zaračunjajo se po nastopni ceni: Inserat načeli strani IG gld., 4 strani 8 gld , na 1/i strani 5 gld. in na '/s strani 3 gld. Pri večili naro-velik rabat. Družabnikom izdatno ceneje. Vse inserate zunaj Kranjskega sprejemata le Haasenstein & Vogler na Dunaji (Wien, I.,Wallflsehgasse Nr 10).
Vsa pisma, naročila in reklamacije pošiljati je c. kr kmetijski družbi v Ljubljani, v Salendrovih ulicah štev. 5.
uže se je oglasilo toliko učencev, da niti niso vseh vzpre-jeli; slovenske kmetijske šole imamo pa uže več nego 20 let, a vender jim primanjkuje vedno učencev. Seveda ne morejo vsi kmetovalci v šole, zato so pa drugi pripomočki, da se poučujejo. Menimo pa najbolj gospodarske liste. Kako neprimerno malo še bero naši kmetovalci gospodarske liste! Omenili smo, da tudi v združenji je velika moč, ki more stan povzdigniti, a le poglejmo, kako malo se to pri nas spoznava. Veliko manj ljudnata koroška dežela ima kmetijsko družbo, ki šteje skoraj 3000 udov, naša družba jih pa šteje le do tisoč. Spoznavajmo se torej, skesajmo se konec leta in stopimo s trdno voljo, da se poboljšamo, v novo leto. Pošiljajte gospodarji svoje sinove v kmetijske šole, naročavajte si gospodarske časnike, pristopite vsi h kmetijski družbi in delujte krepko po kmetijskih podružnicah, ker to bode vaša korist in gotovo v kratkem prevrat na bolje in slednjič vir vsemu vašemu blagostanju.
Nadejemo se, da bodo naši kmetovalci v tem smislu prihodnje leto delovali, in prepričani smo, da nam ostanejo vsi dosedanji naročniki zvesti *) ter da nam še mnogo novih pridobodo, tako da bodemo lahko rekli: Slovenski narod je kmetijski narod, zato ima slovenski kmetijski list največ naročnikov. Pa tudi c. kr. kmetijska družba kranjska naj leta 1889. dobi toliko udov, da se bode lahko merila glede števila udov s svojima koroškima in štajarskima sestrama. Kmetijska družba kranjska naj bode pravi zastop vsem kranjskim kmetovalcem, ona naj postane toliko močna, da ne bode njenih zahtev vsled obilice udov nihče mogel prezirati.
Trnova ograja.
Živih mej imamo več vrst, najboljša je pa trnova. Trnova ograja naredi se najbolje iz belega trna, ki ga po nekaterih krajih imenujejo tudi glog. Druge vrste trnje ni za nič. Ugovor, da se v belem trnji radi za-rejajo mrčesi, ne velja, ker se na vsaki živi rastlini za-rejajo mrčesi, ker se na vsaki živi rastlini zareja mnogo mrčesov, ako jih ne pokončujemo pridno.
Najprvo treba pripraviti glogovih sadik. Po gozdu in po pašnikih jih ne kaže nabirati, ker ni dobiti lepih in enako starih. Bolje jih je v kaki drevesnici kupiti **) ali pa doma vzgojiti. Primernih sadik si vzgojimo v dveh letih.
Trnova ograja zasaja se tako le: Prostor, na katerega pride živa meja, prekoplje se na jesen dobrih 50 % globoko in en meter na široko. Prekopava naj se tako, da se zemlja popolnoma obrne, t. j. da pride zgornja živa ali močna plast spodaj, spodnja mrtva ali pusta pa na vrh. Zasajati se prične spomladi, dokler sadike niso še muževne. V ta namen se izkoplje na prekopanem prostoru 30 % globok in 60 % širok jarek. V ta jarek se sadijo trnove sadike toliko na gosto, da jih pride preko 6 na meter daljave. Sadikam se prire-žejo korenine in vrhovi, da so potem kakih 35 % dolge. Vsajene rastline se zaspo tako visoko, da gleda kakih 5 % debelca iz zemlje. Sploh se je pri saditvi držati
*) Vse naročnike prosimo, da kmalu ponove svojo naročnino za 1. 1889.
**) Klenert & Geiger v Gradci prodajata 1000 glogolovih dvoletnih sadik prve vrste po 15 gld., druge vrste pa 10 gld. Tudi v c. kr. osrednji gozdarski drevesnici v Ljubljani se dobivajo take sadiko, a ne vsako leto.
Pod. 48.
Pod. 49.
pravil, katera podajem pri zasaditvi drevesnice. Sadi naj se pa lepo v vrsto po napeti vrvici, in rabijo naj se vedno le enako debele sadike. Novo zasajenim rastlinam prilije se toliko vode, da se je vsa prst dobro napije.
Prvo leto se meja po potrebi pleve in nekate-rikrat okoplje. Ob suši ji je pa treba prilivati.
Drugo leto spomladi porežejo se trnove rastline do 5 % nad zemljo ter ob enem odstranijo vse mladike. Podoba 48. kaže rastlino, kakeršna je spomladi drugega leta, poprečna črta pa, kje je rastlino spomladi odrezati.
Rana naj se gladko poreže z nožem. Ako se katera rastlina ni prejela, zasadi se na njeno mesto druga. Po leti, to je med prvo in drugo muzgo (okolo kresa) preglej vse rastline ter jim poreži vse > ■ poganjke razen dveh najlepših (glej podobo 49.). Če je na kakem deblu samo en poganjek, odreži še tega do dveh ali treh očes, katera bodo potem pognala gotovo po dve mladiki. Tudi v drugem letu se meja okoplje in opleve.
V	tretjem letu spomladi (predno je trnje mu-ževno) prireži prejšnje leto vzrasli mladiki. Močnejše mladike naj bodo daljše, slabejše pa krajše (glej podobo 50.). Uže sedaj je dobro privezovati mladike k stoječim kolom, da rastejo tako, kakor želimo. Okopavati in pleti treba, kakor prejšnja leta.
V	četrtem letu spomladi prirežejo se z ostrim nožem vse stranske nepotrebne mladike tako, da obdrže še po 2 do 4 popke. Potem se zabijejo v zemljo poldrugi meter visoki količi po 1 meter narazen, in k tem se pritrde po '/3 metra od tal ravne late. Ob to ograjo vzplete se trnje. Pleteta pa dva delavca. Eden poklada mladike navzkriž, drugi pa jih privezuje k latam. Mladike ne smejo biti pretrdo privezane, da se vez ne zajeda vanje. Tako se opleta vsako leto, dokler ni meja dosti visoka. Podoba 51. kaže, kakšen je povezan plot spomladi četrtega leta. Drugače se obdeluje meja kakor prejšnja leta.
Podoba 51.
V	petem letu plete se meja naprej, kakor v četrtem letu, in tudi obdeluje kakor prejšnje leto. Če kaže plot slabo rast, natrese se na jesen k rastlinam gnoja, ki se podkoplje spomladi. Gnoj pa ne sme priti preblizu korenin.
V	šestem letu vzraste meji toliko stranskih mladik, da jih ni moči več z nožem porezati, zato naj se postrižejo s primernimi škarjami, in sicer toliko, da je meja, na vsako stran od srede ograje merjena, kakih 5 do 8 % široka. Plete se v tem letu po potrebi naprej, ali pa tudi ne, če je meja uže dovolj visoka.
Kadar je meja primerno visoka, striže se po dvakrat na leto. Prvikrat, predno ozeleni, drugikrat, kadar
se ustavi muzga, t. j. okolo kresa. Meja se prirezava ali s posebnimi škarjami ali pa se seče s samo ostrino kake ostre kose, ki se drži v roki, kakor sablja. Tudi je v ta namen dobro orodje kaka ostra sablja ali kakov meč. Sploh naj se pa meja lepo ravna in toliko prirezava, da je kakih 10 (lo 16 % široka, ker le taka postane lepa in silno gosta.
Trnova meja se da zelo olepšati, če se po sredi nje po kaka dva metra narazen cepi požlahtnjeni glog, na pr. vijolično cvetoči, ki se vzgojuje za majhno drevesce.
Golosek v ožem in širjem pomenu.
1.	Ako v svojem gozdnem deleži posekaš vse drevje, katero se v njem nahaja, tako da postanejo tla gola, je golosek v ožem pomenu. Taki goloseki so strogo prepovedani in se kaznujejo od 20 do 200 gld.
Neki možak, kateri hoče v novejšem času veliko politično ulogo igrati, rekel mi je v pogovoru o goloseku: Jaz sem v svojem gozdu zaznamenoval vsa drevesa do 5 palcev in jih bom posekal". Na odgovor, da bode kaznovan, ker tako dejanje je nezakonito, veli oholo : „Preneumno, da bi mene kaznovali, ker jaz sem uže toli pameten, da bom les za toliko više prodal, kolikor bo znesla kazen". Mož se je kasneje o pameti in neumnosti temeljito poučil, in menim, da ima danes drugo prepričanje o goloseku in gozdni postavi.
Enakih žalostnih slučajev iz vrste srednje omikanih mož bi še lahko več naštel, pa dopis bil bi preobširen, zato rajši poglejmo, kaj je golosek v širjem pomenu.
2.	Ce se nahaja tvoj gozdni delež na rebri kake gore, in posekaš vse drevje, katero ti donaša nekaj dobička, pa pustiš zarod in meniš, da si modro gospodaril, motiš se jako.
Politični gozdar zapazi sekanje in te ovadi dotični oblasti, ki te kazni. Čudiš se in vprašuješ, čemu si kaznovan, saj si ves zarod pustil.
Odgovorilo se ti bode, da je res še zarod v gozdu, ali posekal si vse drevje, katero je raslo v tvojem gozdnem delu, torej ne dobiš 50—100 let nobenega dobička več iz gozda, uničil si naloženi gozdni kapital, in zato te je zadela pravična kazen.
3.	Če imaš gozdni delež blizu Krasa in posekaš samo zrelo drevje, pustiš pa le šibke hoje ali bukve, nastanejo majhene goljave, koder ni zaroda, in meniš, kaj bo to, zaraslo se bo uže zopet samo.
Kmalu te pokliče politična oblast, ki ti pove, kaj si naredil, ter te obsodi v globo najmanje 20 gld.
Ugovarjaš, da nisi do golega sekal, ampak da si pustil male hoje in bukve, le majheni prostori da so goli.
Odgovorilo se ti bode, da govoriš resnico, a da je tvoj gozdni delež burji ali drugim vetrovom izpostavljen, torej bodo ostalo drevje vrgli vetrovi, mladi zarod pa bode zaradi pomanjkanja sence poginil in se tako ves gozdni del polagoma opustošil.
4.	Ce imaš svoj gozdni delež v strmi legi nad cesto, njivo, travnikom itd. in posekaš samo debelo drevje, vender pa so nastali mali presledki (luknje), poklican boš zopet na odgovor.
Če zahtevaš komisijo, naj se na lici mesta prepriča, da gozdni delež ni do golega posekan, odgovorilo se ti bode: Ne trdimo, da je gozdni del do golega posekan, vender sam priznavaš, da so nastali presledki, in znano ti je, da vetrovi pogostoma rujejo drevje, na dalje ne tajiš, da prihajajo plazovi, ki so uže večkrat promet na cesti
ustavili i. t. d. Komisije ni potem potreba, in kaznijo te, kakor bi bil gozdni del v golo posekal.
Če sekaš v bukovem gozdnem deleži, v katerem se nahajajo bukve srednje starosti, druzega krepkega zaroda pa ni veliko, najlepšo bukovino in jo prodajaš, kaznovan bodeš zopet zelo.
Izgovori, da je bilo drevje od snega polomljeno, so ničevi, ker se vidi, da je v gozdu ostalo samo pokvarjeno drevje, torej je očividno, da samo lepšega drevja sneg ne polomi.
Na Notranjskem so v novejšem času pričeli po bukovih gozdih najlepše, 20 do 25 let stare bukvice za tako zvane „kolce" sekati in jih lesnim trgovcem po 15 do 17 kr. kos prodajati. Iz ene bukve se napravi eden kolec.
Za 17 kr. prodaš danes bukvico, katera bi bila čez 25 let 6 gld. vredna!
Videl sem za kolce posekane gozde in bil prepričan, da tako gospodarstvo je, ako bi se ne bilo o pravem času zaprečilo, poguba bukovim gozdom. Iz gozda, iz katerega se jemlje najlepše drevje, pokvarjeno pa pušča, postane pašnik in iz pašnika Kras.
Mesto „kolcev" naj bi kmetovalci rajši sekali pokvarjeno bukovino in napravljali drva za kurjavo. Meter bukovih drv se plačuje po 2 gld. 80 kr., seženj pa po 8 gld., pa jih še težko dobiš, ker se izvozi vse v Trst. Le poglej po notranjskih železniških kolodvorih, koliko drv je ondi nakopičenih, prebivalci doma pa plešejo, da si ugrejejo otrpele ude!
C. Ako tvoj gozd meji na sosedove gozde, in ti ga tako posekaš, da pri sosedovih ne pustiš tako imenovanega vetrnega plašča, to se pravi, na 30 metrov širjave ne pustiš ob obeh straneh toliko dreves po dolžini, da je sosedov gozd proti vetrovom zavarovan, tedaj kaznovan boš.
No, pri nas so uže veči posestniki, katerih gozdni deleži so po 30 metrov široki, največ je takih, katerih gozdni deli imajo 5—10 metrov širjave.
Da se po ozkih gozdnih deležih vetrni plašč ne more pustiti, je umevno, zategadelj se pa gozdi ne smejo na golo sekati, kajti, če poseka moj sosed svoj delež na golo ali le zelo izseka, prisilili bodo tudi mene vetrovi, da posekam svoj gozdni delež na ravno ta način, in tako gre dalje, in hipoma postane cela gora gola. Zato, ker je posekal sosed, moral sem tudi jaz, drugače bi mi bili vetrovi polomili drevje, čujejo se uže kmetski glasovi, kako koristno je pogozdovanje Krasa, a kaj koristi, če se tukaj z velikim naporom, obilnimi denarnimi stroški in drugimi manjšimi sitnostimi Kras pogozduje, tam pa uže rastoči gozdi kvarijo in polagoma izpreminjajo v Kras.
Nihče naj se torej ne čudi, če ga bo postava osorno zadela, ko bo razširjal Kras, kajti blizu 12.000 orali sveta je samo v postojinskem političnem okraji, kateri se sme v pravem pomenu besede imenovati Kras. Koliko truda, denarnih žrtev in drugih sitnosti bo treba še prebiti, predno se bo ogromni svet pogozdil, zato je čisto opravičeno, da se goloseki z vsemi postavnimi sredstvi zaprečujejo.
Napisali smo te vrstice zaradi tega, ker nam j9 znano, da so v navedenih slučajih občine ali posamezni posestniki zahtevali komisije, napravljali drage rekurze, pa brez uspeha.
Kdor se hoče v prihodnje ogniti potov in stroškov, naj z gozdom previdno gospodari sebi in svojim naslednikom ter tudi občni blaginji v korist.	F. P.
Razne reči.
—	Kako gips rabiti po hlevih. Da je surov zmlet gips po hlevih jako koristen, znano je že davno umnim gospodarjem, ali o tem so si bile misli navzkriž, ali je bolje gips mešati z gnojem na gnojišči, ali pa vsak dan nekoliko gipsa potresti na gnoj v hlevu. Gotove izkušnje učijo, da je bolje potresati gips po gnoji v hlevu in sicer iz dveh vzrokov : prvič zato, ker se iz gnoja hlapeči amonijak po gipsovem žveplu izpremeni v žveplenokisli amonijak, ki ni izhlapljiv in zato ostane v gnoji kot najredilnejša snov rastlinam, — dmgič pa zato, ker se zrak v hlevu veliko čistejši ohrani na zdravje živini. Zato svetujemo gospodarjem, naj imajo zmerom nekoliko surovega zmletega gipsa za vsakdanjo rabo po hlevih pripravljenega. 1 funt za eno govedo ali enega konja ali pa za 10 ovac zadostuje. Pa tudi koristno je, če se gips potrese po gnoji, ki je bil ravnokar iz hleva na gnojišče pripeljan.
—	Kako dolgo ostanejo semena naših domačih žit, detelj itd. kaljiva? Da semena ne ostanejo večno kaljiva, to ve vsak gospodar. Ali mnogo jih je, ki ne vedo, koliko časa so semena naših navadnih pridelkov kaljiva in za setev pripravna. Zato mislimo mnogim kmetovalcem ustreči, če odgovorimo na gori stavljeno vprašanje, ker so včasih primeri, da gospodar dobi kako staro seme, pa ne ve, ali bi ga mogel sejati ali ne.
Kaljiva je koruza 4 leta, pšenica 3 — 4, rž 3 — 4, ajda 2 — 3, ječmen 2 — 3, oves 2 — 3, proso 2, turška detelja (es-parseta), 3 — 5 let, nemška detelja (lueerna) 3 leta, navadna rdeča detelja 2 leti, lan 8 let, konoplja 4, ogrščica 3 leta, fižol 5 let, grah 5, grašica 3 leta, leča 2 leti, repa in olirovt 5 — 6, korenje 4, kumin (kinielj) 2 — 3, mak 2 — 3, pesa 4-6 let.
—	Kako po hišah ali cerkvah mokre stene odpraviti. Vzame naj se 16 funtov katrana (Steinkohlentheer), 2 funta asfalta in 1 funt bele smole. Asfalt in smola se skupaj raztopita na žarjavici, katran se skuha v drugi posodi, potem se pa asfalt, smola in katran pomešajo skupaj. Predno se s to zmesjo namaže mokra stena, mora so mokro zidovje noter do kamenja ali popeke ostrgati, pa tudi še za štir jaški čevelj okoli in okoli več. Potem se ona zmes vrela namaže na steno. Kadar se je stena posušila, omeče se zopet na novo z navadno malto. Izkazalo se je to sredstvo celo po takih cerkvah, koder so bile stene vsled mokrote uže vse zelene. — Še druga zmes se je večkrat prav dobro obnesla pri mokrih stenah, namreč ta le: 1 '/2 funta smole, 1 funt loja in pa 1 liter lanenega olja se raztopi, skupaj smeša in vroče na zid namaže, če treba, stori se to dvakrat. Izkušnje kažejo, da postanejo potem stene suhe, in plesni vec da izgine po njih.
Vprašanja in odgovori.
Vprašanje 132. Blagovolite odgovoriti v ..Kmetovalci", ali je bolje pokladati živini rezano ali nerezano mrvo? (G. Z. v N. s.)
Odgovor: O tem je različno mnenje, sploh pa veljajo ta le načela:
1.	Nerezana klaja se priporoča zaradi tega, ker se z njo prihrani precej krme, krave pa vender ne clajejo nič manj mleka in tudi mesa. ne izgubljajo.
2.	Prihrani se pa krme zato, ker živina mora klajo bolj žvečiti. Ker se po tem takem klaja bolj s slinami pomeša, zato se iz nje izvleče vsa redilna tvarina. (Po izreku nekega veljavnega živinskega zdravnika gre, če se živini poklada samo rezanica, nje veliko kar naravnost v 2. želodec (av-bieo), torej se ne prežvekuje in le malo prekuha v redilne
soke; če se pa le samo nerezana mrva poklada živini, ne primeri se vse to.)
2. Da živina, katera ni vajena dolge (nerezane) klaje, I iz prva takovšne ne žre rada, razumeti je lahko iz tega, da j.e primorana nerezano klajo dalj časa žvečiti: če je živina že starejša, seveda izgubi potem mleka in mesa. Zato je treba že mlade krave privaditi nerezani klaji.
4.	Da živina, katera dobiva nerezano klajo, ni tako vampasta, kakor ona, kateri se poklada rezanica, izvira iz tega, ker so izrezana klajna stebla, katera bolj polnijo želodec in ga raztezajo.
5.	Da živina ob neizrezani klaji več pije nego ob rezani. izvira pa iz tega, ker potrebuje več slin ob nerezani klaji.
6.	Da se pa živina ker nerezani klaji sploh bolje počuti, to izhaja iz tega, da s tako klajo dobiva bolj naravno krmo.
Vprašanje 133. Pri nas imajo razna znamenja, iz katerih ukrepajo, ali je krava breja ali ne. Rad bi vedel kako zanesljivo znamenje, na katerem je spoznati brejost- Odgovorite mi na to vprašanje v „Kmetovalci", ker bode odgovor gotovo tudi druge zanimal. (J. H. na R.)
O I,govor: Večidel mislijo, da je krava breja, če se potem, kadar .je bila pri biku, ne poja več; pa to ni vselej gotovo, še manj pa, če je gospodar kravo kupil, in se mu to le pripoveduje. Gotove izkušnje uče, da se brejost kravi v prvih 1 4 mesecih ne more gotovo spoznati; šele, ko je breja čez polovico časa, prihaja ji vamp veči, zlasti ob straneh pod lakot-nicami, in ostane tudi takrat tak, kadar je krava lačna.
Kadar se pa tele v trebuhu oživi, spoznal boš brejost tako le za gotovo: kadar kravo napajaš, stopi na desno stran j njeno in položi dlan blizu vimena, pa boš videl in čutil na trebuhu nekako premikanje, ker mrzla voda prestraši telička, i da se zgane. — Trdijo tudi živinorejci, da se brejost pozna ! na mleku, in to takole: kadar molzeš kravo zjutraj, kani nekoliko kapljic mleka precej izpod krave v kozarec hladne vode, in pazi, kaj se z mlekom godi. Ce se mleko po vodi razpusti, je znamenje, da krava ni breja, — ako se pa v kapljicah bolj gosto na dno vode spušča, je to znamenje brejosti.
Vprašanje 131. Katero obširno nemško knjigo o sadjarstvu mi priporočate?
Odgovor: Prez pomisleka Vam priporočamo knjigo: „Handbuch der Obstkultur. Aus der Praxis fiir die Praxis, bearbeitet von Nicolaus Gaueher". Knjiga izhaja prav sedaj v zvezkih po 63 kr. eden. Vseh zvezkov bode 19. Gaueher je Francoz, ki dobro razume sadjarstvo ter v svoji knjigi brez usmiljenja šiba nazore, kateri se po nemških knjigah vsled prepisovanja od knjige do knjige širijo.
Vprašanje 135. Uže od več strani sem slišal željo, naj bi kedo pri uredništvu vprašal: Ali je mogoče dati ,,Kmetovalcu" tako obliko, kakeršna je „Vrtnarjeva", ker vezan ..Kmetovalec" bi bil dosti bolj ročen? To bi bilo zelo želeti, ker prinaša ..Kmetovalec" res jako zanimive in poučne sestavke, ki ki bili potem s prilogo vred vezani. (M. Š. na Štajarskem.)
Odgovor: Želja urednikova je, kolikor mogoče vsem ustrezati. Tudi Vam bi rad ustregel, a zopet jih je velika večina, ki želijo „Kmetovalca" v sedanji velikosti, „Vrtnarja" pa večega. Iz tehniških obzirov, zaradi podob, anons i. t. d. mora ..Kmetovalcu" ostati sedanja oblika. Potruditi se pa hoče uredništvo, da bode list od letnika do letnika boljši, in to toliko, kolikor več naročnikov bode dobival. Kmetijska družba nima in noče od lista nobenega dobička, ampak kolikor več bode imela dohodkov, toliko bode list zboljšavala.
Gospodarske novice.
* G-ospod Aleksander Dreo, znani veliki trgovec v Ljubljani, predsednik kranjske hranilnice in eden naših naj-
starejših udov (izvoljen za uda c. kr. kmetijske družbe kranjske dne 24. januvarija 1849. 1.) umrl je 23. t. m. v Ljubljani. — Dne 24. t. m. umrl je pa v Hrašah pri Postojini gospod Peter Kraigher, posestnik in trgovec ter tudi ud naše družbe. — Naj počivata v miru!
*	Za člane pregledne komisije o licencevanji Žrebcev imenovala je c. kr. deželna vlada na predlog c. kr. kmetijske družbe kranjske za tri leta gg. Jos. Fr. Seuniga, podpredsednika kmetijske družbe, in Ivana Wagnerja, c. k deželnega živinozdravnika.
*	Licencevanje plemenskih žrebcev za 1. 1889. bode nastopne dni: 14. januvarija v Radovljici, 15. januvarija v Kranji, 17. januvarija v Krškem in 19. januvarija v Ljubljani. Licencevanje bode imenovane dni vselej ob 10. uri dopoludne. V Ljubljani bode licencevanje v živinski bolnici na Poljanah.
*	Novo podružnico C. kr. kmetijske dražbe kranjske osnovali so 27. t. m. v Kostanjevici. Na osnovalnem shodu izvoljen je bil za predsednika gospod Damijan Pavlič, župnik v Kostanjevici, za odbornike pa gg. Fran Brulec, župnik v Dolini, Janez Ker in, posestnik v Sv. Križi, Lavo slav Abram, nadučitelj v Kostanjevici, Ignacij Bučar, posestnik v Brezovici, Ivan Saje, nadučitelj v Sent Jarneji, Ivan Globočnik. grajščak na Dobravi. — Želimo podružnici mnogo uspeha!
Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske.
Seja glavnega odbora dne 23. decembra 1888.
Posvetovanje je vodil družbeni podpredsednik gosp. Jos. Fr. Seunig, navzoči so pa bili odborniki gg.: Goli, Lazarini, Murnik. Povše, Robič, Šiška, Witsehl in dr. pl. Wurzbaoh ter tajnik G. Pire.
Tajnik poroča, da se je ustanovila podružnica za ljubljansko okolico, in sicer za on del, kateri zavzema občine po barji; predsednik ji je gosp. M. Peruzzi.
Glavni odbor naroči tajniku, da ga zastopa pri ustanovnem zboru kostanjeviške podružnice.
Glavni odbor ukrene potruditi se, da se ustanovi podružnica v Žužemberku.
Gospoda profesorja Ivana Franketa nasvete o reji rakov na Kranjskem ukrene glavni odbor pretresati v prihodnji seji svoji.
Pismo gospoda župnika Mesarja vzame glavni odbor z velikim veseljem na znanje in se mu iskreno zahvali za spominek na petindvajsetletnih njegovega župnikovanja.
Podružnici v Bledu ukrene glavni odbor plačati polovico kupnine za en trijer.
Tajnik predlaga, kako c. kr. deželni vladi svetovati, da se zapreči sleparska kupčija z gospodarskimi stroji. Predlogi se vzprejmejo.
Na vabilo kmetijske družbe dunajske ukrene glavni odbor s prošnjo prositi, da se odpravi goljufiva kupčija z žitom, kakeršna je v navadi po nekaterih krogih na žitni borzi dunajski.
Na poziv c. kr. deželne vlade predlaga odbor za prihodnjo triletno dobo v komisijo za licencevanje žrebcev gg. Seuniga in deželnega živinozdravnika Wagnerja ter za namestnika njima gg. barona Lazarinija in Lenarčiča.
C. kr. deželni šolski svet poroča, da je državno subvencijo za šolske vrte razdelil tako, kakor je predlagal glavni odbor. (V poročilo v ..Kmetovalci" o tej reči v zapisniku zadnje odborove seje se je vrinila pomota, namesto Dobrova mora namreč stati Do-brepolje. Opomba, uredništva.)
Glavni odbor vzame na znanje poročilo c. kr. deželne vlade o dnevih licencevanja žrebcev v 1. 1889. in ukrene te dneve objaviti v ,,Kmetovalci''.
Za nove ude se vzprejmejo v družbo nastopni gg.:
Povše Ivan, posestnik in usnjar v Mokronogu ; Jerše Alojzij, nadučitelj v Trebnjem: Rozman Fran, posestnik in gostilničar v Trebnjem; Lakner Janez, posestnik v Gor. Mozlji št. 34; Kerin Janez, izprašan vinar in sadjar pri Sv. Križu pri Kostanjevici; Jereb Matevž, župnik v Sent Janžu; Jerše Alojzij, župnik na Do-bovci; Zagorjan Ivan, župnik v Radečah; Potepan Josip, posestnik in župan v Dol. Zemonu ; Tomšič Štefan, nadučitelj v Vipavi; Koželj Miha, župnik vPodkraji; Cunder Ignacij, posestnik in gostilničar v Mali vasi ob Savi; Novak Matevž, posestnik v Srnjaku pri Lediui ; Vebar Janez, posestnik v Srnjaku pri Ledini; Peternel Franc, posestnik v Črnem vrhu nad Polhovim gradcem : Hafner Matevž, posestnik v Žabnioi; Burger Matija ml., posestnik in gostilničar v Postojini; Hočevar Jože, posestnik v Zgor. ITrušiei št. 13; Hafner Anton, posestnik na Visokem pri Skofji Loki; Verbič Vide, posestnik v Po-I kojnici št. 1; Bevec Matevž, fužinski uradnik na Boh. Bistrici.
INSERATE
sprejema ,,Kmetovalec" po ceni, zaznamovani na prvi strani. V „Kmetovalcu" priobčeni inserati imajo najboljši uspeh, kajti list je razširjen posebno po deželi, zlasti pa v premožnejših kmečkih krogih. Zelo priporočljiv je „Kmetovaleo" za objavljenja pri nakupu ali
prodaji gospodarskih pridelkov, izdelkov ali potrebščin.
RAZGLAS
gospodarjem, ki želijo semena ruskega lanu,
Družba kmetijska kranjska bode prihodnjo spomlad zopet v stanu, gospodarjem našim pravo seme ruskega (rigajskega) lanu iz državne podpore po niži ceni dati, kakor je drugod na prodaj. Da pa odbor ve, koliko naj naroči semena, zato vabi gospodarje, kateri želijo tega lanu, ki v vsem prekosi naš domači in vsak drug lan naj se kmalu, zadnji čas pa
do Svečnice,
oglase pismeno ali ustno, v pisarni kmetijske družbe, da odbor zve, koliko naj lanu naroči.	(82—2)
Glavni odbor c. kr. kmetijske družbe kranjske.
7 pisarni c. tr. kmetijske družbe t Ljubljani
(Salendrove ulice št. 5)
dobiti je sledeče slovenske kmetijske knjige: Dr. J. Bleiweis: Nauk o umni živinoreji. Cena 80 kr. „ „ „ Nauk, kako zdrava in bolna kopita podkovati in
kopitne bolezni ozdravljati. Cena 50 kr. „ „ „ Nauk klavno živino in meso ogledovati. Cena 20 kr. Gustav Pire: Mlekarstvo. Cena 10 kr.
L. Porenta: Novi kranjski panj po Dzierzonovi osnovi. Cena 10 kr. Adolf Trientl: Stelja in gnoj. Cena 10 kr.
W. Schleieher: Živali kmetijstvu in gozdarstvu koristne. Cena 10 kr. M. Rant: Opis najnavadnejih, sadjereji škodljivih mrčesov. Cena 10 kr.
Dr. Simon Strupi: Žininozdravništvo. Cena I gld. 80 kr
KS3 Naročene knjige pošilja kmetijska družba po poštnem povzetji, kedor pa de:iar naprej pošlje doda naj tudi znesek za pošto
JVilhelm Klenert
prej Klenert & Geiger I. štajerska drevesnica za sadno drevje in vrtnice
-— v Gradci.
(Ta drevesnica pripoznana je kot ena največjih in najbolj vredjenih v Avstriji.)
Priporočamo veliko in izborno zalogo: Vrtnic, visokodebelnatih in pritličnih; sadnega drevja, vi-sokodebelnatega in pritličnega ter piramide, špalirje, kordone in enoletne požlahnitve; divjakov in podlag za prltllkovce; Jagodnega sadja; lepotlonega drevja in grmovja, drevja (10—24)	za drevorede itd. v
Razpošiljatev pravilno imenovanih oepičev vsih vrst sadja. 1PP"1 Cenike je dobiti zastonj in franko. *"•!§
Gg. šolskim predstojnikom in učiteljem
priporoča
(41—13)
Andrej Druškovič
i zeieznmo in
na Mestnem trgu št. i O,
vsa vrtnarska orodja, kakor tudi orodja za sadjarejo in obdelovanje sadnih dreves, in sicer: drevesna strgulja, škarje za gosenice, ročna lopatica, drevesna žaga, sadni trgač, drevesne škarje cepilnik, cepilnik za mladiče, cepilni nož, vrtnarski nož in drevesna šcetka. Orodja so vsa na lepo p op lesk a ni leseni plošči urejena in po prav nizki ceni.
Najfinejšo ajdovo moko po 15 gol d. srednjofino ajdovo moko po 11 golti.
Metrški cent z vrečo vred prodaja (78—3)
mlin y logu (Aumiihle) pri Ptuji. (Štajarsko.)
Semenarska postaja
C. Rambousek-a v Zborown, pošta Forbes na Češkem
ponuja za pomladansko setev semena sledečih jarih žit in krompirja:1
Jara žita: Požlahtnena menjalna pšenica. Zborovska menjalna in velikanska rž. Oregonski, švedski Hndikswall in Bestehorn ječmen. Zborovski, švedski, Milton, Luher velikanski ligowski. Welcome in Triumph oves itd Krompir: Zgodnji: Zborowski, Oneida. cesarski, Extra, Early Vermond, Early Mayflower, Darling in The May Gueen. itd.
Pozni .■ Biser, Anderssen Hertha, Anrora, Magnnm bo-nnm, Rambousek, Unikum, Matador itd.
Cenike dobiti je na zahtevanje zastonj. Ravno tukaj dobiti je jajca od Endemskih velikanskih gosij, jajce po 80 kr. od Pekinških in Avlesburvških rac, jajce po 20 kr.	(84—1)
mr 10.000 ^m
parov zimskih hlač za možke, ki so bile namenjene za izvoz, ostalo je nazaj, ker so povišali eolnino. Jaz sem dobil nalogo te hlače posamezne ali več skupaj prodati po vsaki ceni. Jaz dam tedaj par
zimskih hlač
le za 2 gld,
(t. j. kolikor je delo stalo). Hlače so najboljši nareje po najnovejši dunajski šegi in da nihče ne dvomi, izrečem, da so hlače elegantne, trdne in gorke zimske hlače, katere nazaj vzamem če to ni res. — Ker te hlače hitro kupujejo naj se vsak požuri, kdor jih hoče še dobiti. Kdor naroči, naj naznani dolgost med korakom. — Pošilja se le po poštnim povzetju. Naslov je:	(77-3)
M. Apfel, na Dunaji, I. Fleiscbniarkt 8/61.
C. kr. konces.
^ parobrod. društvo •i.pili
sprejema blago in popotnike za
severno in južno Ameriko. (8i_2)
Razjasnila daje
„Cunrad Line" v Trstu,
v ulici Valclirivo št. 28.
•oooooooooooooooooooo
Živmsli prah,
katerega izdeljuje
Piccolijeva lekarna „pri Angelu" na Dunajski cesti v Ljubljani.
Izvrsten najboljši pripomoček proti vsim boleznim pri konjih, kravah in volih. Kdor jih hoče ohraniti zdrave in jih obvarovati vsake nalezljive bolezni, naj da konju, kravi, ki tnolze, itd. vsaki dan 2 žlici tega prahu. Ako je pa ži al uže bolna, naj ji da vsaki dan 2—3krat po eno polno pest. Ako jo to še premalo in je treba večjega učinka, kakor na
Q pr. pri vnetici črev, koliki, itd. naj da živali večjo ali po-▲ dvojno mero na vsako 1—2 uro. Živalim, zbolelim zarad V nečiste krvi, naj se da 3krat na dan po 2 žlici. n	Za drobnico, kakor teleta, prešiče, ovce itd. zadostuje,
da ostane zdrava, 2krat na dan po pol žlice; kot zdravilo zoper gori omenjene bolezni naj se pa daje tretji del tega, kakor večji živini. Najbolje je, ako se pomeša živinski prah z otrobi, ali se daje na kruhu; če to ni mogoče, se mora z vodo pomešati in na kak način živali vlivati.
En paket velja 25 kr.	(19—20)
•ooooooooooooooooooo«
o o
o o o o o o o o o o o o
o
o o o o
o o o o o o


gonska kisla voda
(Radkersburger Sauerbrunn)
W IVTajcistejsi alkalicni kislec 'V
Lastnina J. DELLER-JA v Radgoni.
Glavna zaloga in prodajalnica za Kranjsko izročena je edino le agenturni in komisijski trgovini
J. L I N I N G E R-J A
Itimska cesta št. i) v Ljubljani	(44—15)
kjer se sprejemajo vsa naročila.
Enotna ccna je, alfo se kupi lOO bokalskili stoklcnic v zabojih po 35 steklenic 16 gld. in lOO steklenic po pol bokala v zabojih po 50 steklenic 11 ft-kl franko zaboj v Ljubljani. Manjše število steklenic se ne more naročiti, pač pa se dopošlje, ako ^ kdo želi, kislec za poskušnjo.	' '
ni p •■ i!	jo oglene kisline in ogleno - kislega natrona najbolj bogata mineralna voda. je čisto alkaličen ♦j
nlnlflllliP ^IlifiPIlPP studenec in je vsled svojih izvanredno dijetičnih in zdravilskih lastnosti najizvrstnejši kislec. JJ UlUIllllljU UllUlUllUU Z vinom pomešan je Štefanij e s t U den e C jako prijetna, hladilna in poživljajoča pijača in tj
se posebno zaradi tega priporoča, ker tudi najkislejše vino spremeni v prijetno, ljubko in sladko-okusno pijačo. To se izvrši po posebni ugodni sestavi vode Štefanije studenca, po kateri se vinska kislina nevtralizira, to je uniči. S sladkorjem, limonami (citronami) ali raznim sadnim sokom zmešana je voda Štefanije studenca prav šampanjcu podobna^ Vsled velike množine proste oglene kisline in dvojno oglenih kislih soli, posebno pa dvojno ogleno-kislega natrona je Štefanije studenec najboljša namizna pijača, katera se z vso pravico uvrščuje mej najboljše kislece cele Evrope.	" "
kislece cele Evrope.
Stpfanii^ki stllflPriPP ™a kot zdravilo najboljši vspeli pri katarih želodca in črev, pri pomanjkanji teka, pri ^S oiuuoiut. teškočah prebavljenega, pri zaprtji vode vsled prehlajenja, pri zlati žili. pri jetrih, vraničnih IX? m žolonih boleznih, pri bledici, popustni mrzlici in pri druzib živčnih afekcijah.	TW
xxx
XXX W Dobi se ŠTEFANIJSKI STUDENEC v znanih špecerijskih prodajalnicali v XXX	Ljubljani in na deželi.	^
S tem naznanjamo interesovanim krogom, da, kakor vsako takoj prevzamemo katerokoli množino
po 90 kr. 100 kilo pripeljane clo naše tovarno, in sicer proti gotovemu plačilu.
Vabimo p. n. gospode kmetovalce, da pridelujejo to znatno kulturno rastlino in naznanjamo, da jim zastonj preskrbimo potrebno seme izvrstne in skušene vrste.
Želimo skoro dotičnih oglasil v naši tovarniški pisarni. Tudi imamo zastonj in franko na razpolago navod, v slovenščini in nemščini, kako se prideluje sladorna pesa.	(83-1)
Ljubljana, 31. decembra 1888.
Avg. Tschinkl-a sinovi
Želodčeva esenca
lekarja Piccoli-ja v Ljubljani
© o
Sprejmite izraz moje najiskre-nejše zalivale za Vašo esrneo. katera me je rešila bolezni, koja me je spravila skoraj na kraj groba. Strašne bolečine sem trpel v želodcu brez vsakega upa na olaj-šitev. Vedni lnijšej bolezni pridruži se še zlatenica. Ali jaz in mnogo mojili tovarišev dobilo je zopet popoln o zdravje, in to le po Vašej
nedosegljivej ,.1'iccoli je*ej esenci", za kojo smo Vam do-smrri hvaležni.
Josip Tomažic, e. kr. orožniški vodnik v Polji.
w Ha tli ar
t P	®
Vsled znižanja voznih tarifo v južne železnice za sveže sadje, pogajam se z večjo firmo radi kupčije več vagonov po plemenih odbranih
zimskih namiznih jabolk
in Vas uljudno vabim, da mi p: nudi e z uz, rci blagovoljno v kratkem dopošljete.
V. H. Rohrmann, Ljubljana.
(78—3)

Izdelovatelj pošilja
esenco za želodec
v zabojčkih po 12 steklenic za t gld. 36 kr., poštne stroške trpe p. t. naročniki.
Posamezno steklenice dobijo se pa razven pri zdelovateljn lekarju PICCOLI-ju „pri Angelu" v Ljubljani po 10 kr., tudi še pri lekarju Rizzioli-ju v Rudolfovem in skoraj po vseh lekarnah na Primorskem, Tirolskem, Koroškem, Štajarskem in v Dalmaciji in sicer p o 15 kr. steklenica.	(39—lOb)
i
F
A
iMik. Hoffmann,
iovirn..r kirurgiških inštrumentov, ume-taln1. ter orožni kovač in nožar
v Ljubljani, na Mestnem trgu št. 12. J
. ripoivča bogato zalogo svojo raznorat- f
UULLiUU /.JUOiiU SVUJU l il/.llU \ L" |
nega v n egovo stroko spadajočoga blaga. \\ Vsa zalosa obstoji iz lastnih izdelkov in se za vsako prodano reč jamči, da je dobra . in iz naj'tljšega blaga narejena.
Zlasti so v zalogi najboljši noži za vrtnarje in vinogradarje, kakor sploh no-žarsko in fino kovaško orodje za kmetovalce, vrtnarje, vinogradarje, gozdarje itd.
Reči, ki niso v zalogi, se po naročilu precej m v najboljši
kakovosti narede.	(20—21)
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
l^f* f* f f* i* i* i* i* i* i*	fi%	fn fw nt fjj* i* i*	n« nt m% in jm jc
Založba tovarne
pri
Franju Detter-ju v Ljubljani
na starem trgu št. I. nasproti železnemu mostu (v lastni hiši.)
Tu se dobivajo najbolj različni kmetijski in drugi stroji in orodja n. pr. mlatilni stroji na vlačilo (Gopel) in na roko slamorezni, šivalni, potem stroji, s katerimi se žito čisti in odbira, dalje malni, ki snažijo. žito trejo (šrotajoj in sadje mečkajo, potem otrgači za koruzo robkati in grozdje obirati, za vino in sadje, smrki (pumpe), dalje tudi smrki za gnojnico; stroji s katerimi se repa in korenje drobi, preproste in dvojne pluge, blagajnice, varne pred tatom in ognjem, stroje za žehtanje in
ožemanje po Strakoseh in Bonerjevemu načinu i. t. d.
Kmetovalci, ki ne morejo precej plačati nakupno vsoto za prekoristne stroje i. t. d., morejo plačati tudi pozneje, na pr. o Vseh svetih, o Božiči i. t. d.	(46 —l"i)
Jaz se tedaj priporočam za prav obilno nakupovanje, svarim pa ob enem gg. gospodarje, da se varujejo kupiti stroje od potovaleev (agentov), kateri so s svojim nepoštenim postopanjem uže marsikaterega gospodarja spravili v zadrego. — Praviloma naj nikdo ne kupi reči, katere ni poprej videl, in če to ni mogoče, vsaj ne od ljudi ali od tvrdk, katere nihče ne pozna. Z neprevidnem postopanjem je bil uže osleparjen mar-sikater dober in pošten kmetovatee.
Moj popotnik Ivan Gretoenc ima mojo legalizo-vano, splošno pooblastilo, nanj se morejo kmetovalci popoinomo zanesti in mu dajati naročila [za mene. Drugači pa prosim se pismeno in s zaupanjem na me obrniti.,"
S spoštovanjem
Franc Detter.
lig r ^MM ttAtf	iJlS %MT %Mdl	^BJ* feMtf	utr %Mjb %MM Tjftt tJLt	%JLM r j