Poštnina plačana v gotovini. Štev. 31. V Uubltani, dne 1. avgusta 1929. Posamezna Itev. Din i«. Leto XII. Upravništvo ..Domovine" v Ljubljani, Knaflova ulica 5 Uredništvo ..Domovine", Knaflova ulica 5/11., telefon 3122 do 3126 Naročnin« it tnzemstvo: četrtletno t Din, polletno II Dla, celoleta« 36 Oli; u ia«. semstvo razen Amerlkei četrtletno It Ola, polletno 24 Dla, celoletno 48 Dli. Amerika leta« I dolar. — Račun poštne hranilnice, podraialce t Liatljaai, it. 10.711. Huda nasprotja med Vatikanom in fašisti Vsi se še spominjamo, s kakšnimi slavospevi SO slovenski tako imenovani katoliški listi pred par meseci oznanjali novico iz Rima, da sta Mussolini in papežev zunanji minister kardinal Gaspari podpisala lateransko pogodbo, s katero je papež dobil svojo malo vatikansko državico. Komaj pa so končane zahvalne molitve, se je že začelo pojavljati bridko razočaranje. Mi smo že y eni zadnjih številk «Domovine» — v Političnem pregledu — kratko zabeležili, kako osorno zavračajo fašistovski listi vsako vmešavanje vatikanskega glasila v notranje zadeve Italije, češ, vatikanski gospodje se morajo enkrat odvaditi, 'da bi še nadalje vtikali svoje nosove v stvari, ki se jih ne tičejo. Dobili so svojo državico in zdaj yeljajo zanje napram Italiji ista pravila odnošajev kakor za vsako drugo državo. Borba postaja vedno hujša. Fašistovski listi stopajo papeževemu glasilu vedno bolj na prste. V klerikalnih listih pa se ravno na tistih mestih, kjer so pred meseci bili tiskani slavospevi, pojavljajo huda jadikovanja o fašistovski prevari. Da pa nam ne bodo zopet očitali kakih «brezverskih laži», naj nam bo dovoljeno, da se poslužimo podatkov iz «Slovenca». Borba med fašizmom in Vatikanom se je vnela predvsem zaradi vzgoje italijanskih otrok. Mussolini odločno zahteva in odreja, da se mora italijanska mladina vzgojiti v fašističnem duhu in mora zato pohajati v fašistične organizacije in nobene druge. Ni več govora, da bi obstojale v Italiji še kakšne katoliške mladinske organizacije. Če jih je še kaj, bodo v kratkem onemogočene. Gospodarstvo, šport in vzgoja pripadajo izključno fašizmu 1 — vzklikajo fašistični listi... To je tako razburilo in presenetilo vatikanske gospode, da je njihovo glasilo («Osservatore Romano*) vzkliknilo: »Vprašajmo se odkrito, ali vse fašistično ravnanje, sumničenje, nagajanje in strogost napram katoliški akciji in katoliškemu tisku odgovarja resničnosti sprave, ki je bila podpisana komaj pred nekaj tedni, in resničnosti države (Italije), ki se proglaša za katoliško?« Seveda ne odgovarja! Toda to bi bili morali vatikanski gospodje, ki sicer slovijo za izvrstne diplomate, videti prej, preden so podpisali pogodbo. Sedaj po toči je pa zvonene prepozno. Zdaj je položaj tak, kakor ga slika «Slovenec»: «Če se vatikansko glasilo poteguje za katoliške liste in za katoliško akcijo, je to .vmešavanje v notranje zadeve Italije', če se katoliški listi ali katoliška mladina poklonijo papežu kot duhovnemu glavarju, je to že ,preziranje državnih oblasti', naravnost upornost, če ne izdajstvo. Papeževa zastava je zastava ,tuje države', ki se v Italiji sme razobesiti le na tujih poslopjih. Fa šisti nočejo ločiti duhovne oblasti od politične, povsod vidijo politiko.* Vse to kaže, da je papež dandanes v svoji vatikanski državici prav za prav večji jetnik kakor je bil pred podpisom lateranske pogodbe Ves Vatikan je danes odvisen od naklonjenosti fašistovskega režima. Niti eno jabolko ne moreš vtihotapiti v Vatikan ali iz njega, če tega ne dopustijo fašisti. Zato je razočaranje tako bridko. Pokazalo se je zopet enkrat pred vsem svetom, kakšne so posledice pogodb, če je njih mati — neiskrenost. Politični pregled V ministrstvu za poljedelstvo je izgotovljen načrt zakona o pospeševanju poljedelstva. Novi zakon se bo nanašal na vse panoge poljedelstva. Razdeljen bo na poglavja, ki bodo vsebovala določbe o vprašanjih pospeševanja živinoreje, vinogradništva, zaščito pred poljskimi škodljivci in gospodarske službe v splošnem. Načrt bo še enkrat pregledal minister dr. Frangeš, na kar bo predložen v uzakonitev. Pretekli teden se je mudila v Beogradu deputacija vinogradnikov, ki je predložila finančnemu ministru obširno spomenico, v kateri zahteva, naj se uvede v svrho rešitve vinogradniške krize trošarina na brezalkoholne pijače, ker da njih vedno bolj naraščajoča uporaba nemalo škoduje vinogradništvu. Navzlic naiboliši volji naše države kar ni mogoče priti z našimi bolgarskimi sosedi dO boljših in znosnejših odnošajev. Parkrat je že Jugoslavija dokazala svetu, da je pripravljena bratsko odpustiti vse pogreške in grozne čine zaslerlienih bolgarskih politikov in je nudila odkrito bolgarskemu narodu roko v sprano. Vsi ti tako odkritosrčno mišljeni poskusi pa so se končali brez uspeha, ker imajo v Bolgariji še vedno glavno besedo ljudje, ki so privedli bolgarski narod po balkanski vojni tako daleč, da je zahrbtno napadel sredi temne noči nič hudega sluteče Srbe in jih prisilil, da so uporabili proti njim orožje ter jih pošteno potolkli pri Bregal-nici. Ravno isti ljudje so zapeljali Bolgarijo v svetovni vojni v tabor Nemčije in Avstrije ter privedli bolgarski narod skoro na rob propada. Po polomu, ki so ga doživeli leta 1918., so se za katek čas umaknili in prepustili rešeVanje Bolgarskih kmetov Stambolijskemu, ki je bil vedno vnet Jugoslovan. Ko pa je Stambolijski rešil domovino in poskušal uediniti tudi Bolgarijo z Jugoslavijo, so vstali nesrečni intriganti in ga čez noč umorili ter vzeli državno krmilo v svoje roke. S tem prevzemom pa so pričeli tudi s svojo staro politiko sovraštva in hujskanja proti Jugoslaviji in Srbom ter z odkritim podpiranjem zločinskih tipov, ki so pričeli požigati in moriti po jugo-slovenski Makedoniji. Vsi protesti naše vlade so bili zaman in je moral sedaj poseči vmes celo zunanji svet, ki je prav ostro prijel bolgarske činitelje za ušesa in jih pozval k redu ter jim naložil, da se T najkrajšem času sporazumejo z Jugoslavijoi. V koliko bo ta ostri nastop velesil, ki jih je pričelo skrbeti vedno bolgarsko vznemirjanje Jugoslavije, zalegel, bo pokazala bližnja bodočnost. Mi samo želimo, da bi se že enkrat zasvitalo tudi v Bolgariji in da bi spoznali Bolgari, da so zaman vsi napori in upi v uspeh njihovega postopanja, ki je naf-olj v škodo Bolgariji sami. V Beogradu pregledujejo sezname delničarjev nove Privilegirane agrarne banke in sestavljajo končni obračun vsega podpisanega kapitala. Po dosedanjih ugotovitvah je bilo podpisanega vsega skupaj okrog 600 milijonov dinarjev. To je nad vsako pričakovanje visoka vsota, ki kaže, da ima ves naš narod globok zmisel za velike ideje, ki so ji stavili za cilj osnovatelji tega prepotrebnega zavoda, ki ima nalogo okrepiti finančni položaj našega kmeta in ga iztrgati iz rok skopuhov in oderuhov. Posebno pozornost so zadnje dni vzbudila razkritje zagrebške policije o široko zasnovanih zarotah komunistov, ki so hoteli izvesti po vsej naši državi 1. avgusta po povelju iz Moskve krvave demonstracije proti državi. Njih zločinska namera pa je bila pravočasno razkrita. Ob tej priliki je prišlo v bližini Zagreba se nahajajočem mestecu Samoboru do krvavega spopada med komunisti in policijo, v katerem so trije komunisti izgubili življenje. Pri preiskavi stanovanja, v katerem so se nahajali, so odkrili silno važne zapiske, iz katerih je razvidno, da so poslednje čase prihajali komunistični napadalci v našo državo naravnost iz Rusije. Razpolagali so z velikimi vsotami denarja, s tajnimi tiskarnami, orožjem in razstre-jlivi, s katerimi so hoteli spuščati v zrak poslopja nič hudega slutečih državljanov. Svoje zaupnike so imeli po vsej Jugoslaviji. Na podlagi najdenih zapisnikov je policija odredila številne aretacije teh nevarnih prenapetežev, ki bodo imeli sedaj čas premišljati svoje temne namere v zaporih. Komunisti pa rfiso postali tako živi in nevarni samo v Jugoslaviji, nego po vsem svetu. Skoroi je ni države, kjer se ne bi pretekli teden vršile števll-.e aretacije komunistov, ki so hoteli prirediti na ukaz iz Moskve krvave demonstracije 1. avgusta, ko ruski komunisti pro-j slavljajo tako imenovani Rdeči dan. Te demonstracije naj bi pokazale svetu, da so komunisti | še pri moči in da še niso pozabili na svojo na-| mero, osrečiti ves svet s slično revolucijo, kakor | jo je pred desetimi leti doživela Rusija. Ze sedaj ' pa se je pokazalo, da ni nobena evropska država pripravljena dopustiti komunističnim hujskačem in zločincem, da zagospodarijo makar tudi samo za en dan po ulicah njenih mest in da niši že predčasno stopi tej nevarni družbi odločno na prste in jo pošlje na oddih v hladne zapore, preden je v stanu izvršiti svoje temne načrte. V Franciji so dobiil novo vlado, ki ji predseduje minister Briand. ki je s tem že dvanajstlč ministrski predsednik. Nova vlada je v bistvu sestavljena iz samih ministrov odstopivše vlade, izvzemši predsednika Pcincareja, ki je bil prisiljen odstopiti, ker bo moral biti prihodnji teden operiran na želodcu. Na Daljnem vzhoda ni nič novega in so se, kakor smo že zadnjič napovedovali, Rusi in Ki-, tajci raje odločili za mirne razgovore kakor za vojno. Tzseljenci in Poštna hranilnica Spričo velikih izgub, ki so jih utrpeli naši izseljenci zaradi poloma Prve srbske zemljorad-ničke banke, Beograjske ujedinjene banke, Balkanske banke, Slavenske banke, Banke i štedio-nice za Primorje itd., je naša država ukrenila vse potrebno, da se izseljenske vloge v bodoče bolje zavarujejo in da se izseljencem povrne zaupanje do stare domovine, ki so ga izgubili. V januarju t. 1. "so bila izdana zakonita določila, po katerih sme Poštna hranilnica kot državni denarni zavod sprejemati od izseljecev hranilne vloge v neomejeni višini. Izseljenske vloge do 250.000 dinarjev se obrestujejo po 6 % na leto, vloge preko tega zneska pa po 4 %. Organizacija izseljenskih vlog je izvedena takole: Iz Francije se pošilja denar na čekovni račun št. 800-06, ki ga ima naša Poštna hranilnica PTi Poštno-čekovnem zavodu v Parizu. Denar se lahko vplača na vsaki pošti, vplačilni listi pa se dobijo hrezplačno. Iz Nemčije se pošilja denar prav tako na čekovni račun 599-35 pri Poštno-čekovnem zavodu v Monakovem (Miinchen). Denar se lahko vplača na vsaki pošti, kjer se tudi dobijo brezplačno vplačilni listi. Iz Zedinjenih držav Amerike in Kanade se pošilja denar pošti z nakaznico «money order«. Te nakaznice se dobivajo na vsaki pošti brezplačno. Ker je v teh deželah zelo razvit promet z bančnimi čeki, je tako urejeno, da se lahko pošiljajo vloge tudi na ta način. Iz Južne Amerike je za zdaj mogoče pošiljati denar samo z bančnimi čeki, a kesneje bo uvedla Poštna hranilnica po poštnih upravah južno-ameriških držav direktne zveze z vsemi poštami. 1 Izseljenske vloge se zaračunavajo v centrali Poštne hranilnice, in sicer v dinarjih, a tuja valuta. ki jo izseljenci pošiljajo, se zamenjava pri1 Narodni banki po originalnem borznem tečaju brez odbitkov. Izseljencem se pa seveda lahko izplača vloga tudi v denarju države, v kateri žive; denar se tedaj zamenja po dnevnem borznem tečaju. KRANJ. Veliko gasilsko slavje bo v Kranju to nedeljo popoldne ob priliki proslave 501etnice obstoja, združene s pokrajinskim zletom Jugoslovanske gasilske zveze in s slovesno blagoslovitvijo nove motorne brizgalne. Opozarjamo na to proslavo, ki se vrši ob vsakem vremenu. BLEJSKA DOBRAVA. Poročilo v zadnji «Do-movin» o neznanem utopljencu v blejskem jezeru ni bilo točno. Resnica je naslednja: V nedeljo popoldne je v blejskem jezeru utonil g. Alojzij Lotrič, tovarniški uslužbenec na Blejski Dobravi, star 26 let. Ni res, da se je kopal sam, res pa je, da je bilo okrog njega več drugih kopalcev. Ni res, da ni znal plavati, res pa je, da je bil dober plavač. Ni res, da v njegovi obleki niso našli ničesar drugega, kakor štampiljko na ime «Alojz Lotrič, uprava Vintgar», res pa je, da je imel pokojni v obleki poleg štampiljke «Alojz Lotrič, Dobrava—Vintgao tudi še denarnico z nekaj denarjem, uro in še razne druge male potrebščine. Ni res, da se je utopljenec že v soboto kopal v kopališču Petran, kjer ga je moral plavalni mojster parkrat opominjati, da se odstrani iz kopališča, ker je hotel na vsak način sedeti na sp'avu, kar pa je neplavačem strogo zabranjem, marveč je res, da se v soboto pokojni Alojz Lotrič ni nahajal na Bledu, ampak je bil doma čez glavo zaposlen in ga torej ni moge1 nihče opominjati glede sedenja na splavu. Pokojni se je kopal v blejskem jezeru prvič dne 7. jul;ja 1929. z drugimi prijatelji in tovariši iz Dobrave. V drueič se je kopal dne 21. julija 1929. in je že večkrat p'aval sem in tja. ko je nenadoma prestal, se zavrtel v vodi in našel tam tako tragična smrt. Toliko na ljubo resnici, hčerki božji. — Marija Lotrič, go-stilničarka, sestra. ŠT. VID PRI GROBFLNEM. Solnce pekoče — zemlja žari tudi v naši prijetni vasici, kjer pišem to pismo uredništvu priljubljenega tednika «Do-movines. Bilanco prosvetnega dela smo vršili v, nedeljo, dne 21. julija, ko so se zbrali odbor in prijatelji naše Ciril-Metodove podružnice v ličnih gostilniških prostorih posestnika Gobca v Zavr-šah. Po pozdravnih besedah vrlega predsednika Ivan Ledhika so sledila poročila funkcionarjev, ki so bila ugodna v gmotnem in moralnem pogledu. Za nadaljnje delo je bil po večini izvoljen stari odbor, na katerega poziv se imenuje Tilka Leckerjeva, bivša požrtvovalna članica tukajšnje podružnice, za častno članico. Na predvečer praznika slovanskih apostolov smo žgali kres ter se je zbrala za Šolsko družbo vsota Din 100. Za glavno veselico na dan 8. septembra t. 1. se vrše priprave ter naj se na dan prireditve sosedna društva ozirajo! Dramatični krožek je priredil v tej sezoni šest prireditev s predstavami iger: «Mariša», «Prisega o polnoči) in cPogumni Ton-ček». Znatni del dohodkov se je uporabil za nabavo novih kulis. Ljudska knjižnica ima v zalogi zelo lepo število knjig ter se je poslužujejo fantje in dekleta posebno v zimskem času pridno in redno. V zadnjem mesecu se je v kraju ustanovil tudi tamburaški zbor, ki je že parkrat tudi javno nastopil. Godala so si fantje in dekleta kupili sami, odnosno so jim prispevali dobrotniki. Le krepko dalje in uspeh bo gotov! Vsi drugi pa podpirajte narodne delavce z dinarčki, ker s tem pokažete priznanje in hvaležnost za trud ter jim budite veselje do nadaljnjega dela. Sličnih podpor in gmotnih sredstev je potrebno tudi naše gasilno društvo. Zadnja gasilska veselica je imela lep uspeh ter bo zeželjena in pre-koristna motorka do jeseni pod streho. Sicer pa bo zadeva s pomočjo imovitih botre in botrčkov pri blagoslovljenju motorke kmalu v redu. Tudi članstvo vrtnarske in sadjarske podružnic© se ja pomnožilo ter se je sadna škropilnica od nekaterih prav dobro uporabl ala. Uspehe arborina in drugih sredstev za izboljšanje sadne letine je videti že sedaj; sadjarji naj se o dobroti škropilnice prepričajo na lastne oči. V splošnem je letina prav zadovoljiva ter se z žetvijo hiti radi napovedanih neviht. V vinogradih in sadovnjakih se do sedaj še z veseljem oziramo po sadežih. Bog odvrni strelo in točo, — vesela bo mlačev in živahna trgatev! SOTEšČAN: Krivica in povračilo Povest iz vojne dobe. (Dalje.) Tine je bil živahen mladenič, skoro nekoliko lahkomiseln, dočim je bila Jožetu prirojena preudarnost in resnoba. Domotožje mu je ležalo kakor gosta megla na -mladi duši. Temne dneve suženjstva mu je olajšalo hrepenenje po domu, nekaj ga je neprenehoma vznemirjalo in skrbelo. Neprestano razmišljanje je morilo njegovo zdravje. Z bodočnostjo pa se Tine ni posebno ukvarjal. Mimogrede je včasih kaj omenil, česar pa v srcu ni občutil. Živel je bolj za sedanjost, drugo je prepustil usodi. «Kdo bi se s tem ubijal! Kar je človeku namenjeno, mu ne uide,» tako se je večkrat izrazil. «Rok pa vendar ne smemo držati križem,» ga je Jože opominjal. «Za vsako delo je treba načrta.» «Sproti si bom že menda kaj domislil. Po vojni bom nagovoril mater za kmetijo in potem se bom oženil. Z Lojzo sva stara prijatelja. Samo, ali ne boš oviral?« »Branil ji ne bom, pa tudi ne prigovarjal. Sama naj izbira.« «Moška beseda. Škoda, da je umrla Ivanka. Kako bi ti jo privoščil. «Tako je bilo menda namenjeno, kakor si prej rekel.» «No, vidiš. Radoveden sem, kam se boš zdaj zatekel. Strmljan ima še eno hčerko; Rezika bo tudi zalo dekle, dve leti je mlajša od Ivanke. Ko sem odhajal k vojakom, tedaj je bila še otrok; zdaj se je gotovo že razvila. Mladina čudovito hitro rase, mi pa se staramo in zorimo.« «Zopet si jo pogodil,« se mu je Jože hladno namuznil. Ni mu preveč ugajalo, ker se je prijatelj vtikal v njegove zadeve. Doma bi mu bil še bolj zameril, tukaj pa je moral krotiti občutljivost. » čim bolj je bil Jože čemeren, tem bolj je bil Tine nagajiv in živahen. Izkusil je, da otožnost privija spone jetništva, dočim jih zabava rahlja. Sklenil je, lajšati muke z dovtipi in sladiti trpljenje s šalo. «Kdo ve, ali je napravila Ivanka oporoko, preden je umrla,« ga je vprašal nekoč z navidezno resnobo. «Kakšno oporoko?» se je čudil nespametnim besedam. «Saj ni imela ničesar.« «Pa tebe,« mu je odvrnil. «Prav gotovo te je zapustila sestri, ako je naredila oporoko. Seveda, ako bo obveljala; bojim se, da se bodo oglasile druge dedinje.« «Beži no, beži,« se je prisiljeno nasmehnil. Prijateljeva nagajivost ga je polagoma spravila v dobro voljo. Poznal ga je iz prejšnjih let in vedel, da mu je prirojeno neprestano norčevanje. Skoro hvaležen mu je bil, da ga je spomnil Re-zike, obenem pa je grajal svojo pozabljivost. Misel na sestro pokojne zaročenke je bila kakor zdravo zrno v njegovem srcu. Ob prvi priložnosti ji je pisal ter jo je iskreno pozdravil. Spet se ga je polastilo domotožje; njegova duša se je trgala iz telesa in silila na Strnišče. V taborišču se je začelo živahno razpoloženje. Prihajala so vesela poročila: grozoviti svetovni vojni bije zadnja ura. Ujetniki so vriskali in peli, vsakdo je bil že v duhu na poti v domovino. Vzlic razveseljivim novicam pa je bil Jože vedno bolj klavern in otožen. Nekega jutra se je prebudil ves oznojen, tožil je, da ga kuha vročina. Ker je zaradi pričakovanja miru v taborišču ponehala prejšnja strogost in natančnost, ga pazniki niso silili na delo. Smel je ostati doma pri tovariših, ki so pospravljali taborišče. Ko se je Tine proti večeru vrnil z dela, ga ni več našel. Zvedel je, da je popoldne nenadoma obolel. Zgrudil se je bled ko mrlič ter se dolgo ni zavedel. Oddali so ga v bolnišnico za nalezljive bolezni, kjer ga nihče ni smel obiskati. Kake pol ure od taborišča je stala dolga baraka — zasilna bolnica za ujetnike, ki so nenadoma oboleli. Blizu tam se je raztezalo pokopališče s številnimi grobovi, na vsakem je stal leseni križ z napisno tablico. Vsak dan se je podaljšala vrsta za nekaj grobov, zakaj ni bilo dneva brez smrtnega primera. Tudi o Koširju se je razneslo, da je padel smrti v naročje. Tine je izvedel, da ga je spravila težka vročinska bolezen. Strežnik- mu je natančno navedel dan in uro njegove smrti, pokazal mu je celo grob, kamor so ga pokopali. O vsem tem je Tine pisal domov, njegova kratka vrstica je obsegala žalno novico. «Tako smo od danes do jutri,« je zaključil pisanje. «Sko-ro smo že na poti v domovino, pa ne vem, ali bomo dospeli. Smrt nam je neprenehoma za petami.« Dobrega tovariša je Tine bridko pogrešal Tolažil se je z upanjem, da bo skoro napočil mil o katerem se je toliko govorilo in pisalo. Vsa dan je pričakoval poleta v zlato svobodo. .. ..... l RAJHENBURG. To nedeljo popoldne se bo yršil javni nastop rajhenburškega Sokola. Pričakuje se velika udeležba z vsega Posavja, od Zidanega mosta do Zagreba. Vožnja je polovična. Vabljeni vsi od blizu in daleč. Svirala bo domača godba. Po nastopu velika ljudska veselica. LJUTOMER. Tombola Sokolskega društva, ki je znana po svojih lepih dobitkih, bo nepreklicnv v nedeljo dne 4. avgusta na Glavnem trgu. Pri-Četek ob 3. uri. Glavni dobitek je 2000 Din, potem slede še tri lepe tombole in do 500 manjših dobitkov. Srečke so po 3 Din. KONJICE. Konjiško prostovoljno gasilsko društvo slavi letos 561etnico svojega obstoja. Ustanovljeno je bilo namreč leta 1873. in je gotovo eno izmed najstarejših gasilskih društev v Sloveniji. Od članov, ki so društvo ustanovili, živi samo še g. Sutter Andrej, posestnik v Konjicah. V vsej dolgi društveni dobi je društvo živahno delovalo. Iz skromnih početkov si je tekom časa postavilo lep nov gasilski dom, zbiralo je prispevke po pregovoru; «kamen na kamen palača>. Gasilski dom služi v okras konjiškemu trgu Med vojno si je nabavilo rešilni voz in izvežbalo posebno rešilno četo. Vendar staro gasilsko orodje ni več odgovarjalo današnjim modernim zahtevam. Zato je odbor kupil letos novo motorno brizgalno. Dne 4. avgusta bo blagoslovitev nove brizgalne, ki bo ta dan stopila prvikrat v akcijo. Gasilska slavnost se prične že v soboto zvečer z obhodom. V nedeljo pa bodo gasilske vaje in zvečer ljudska veselica pri ledeni kleti g. Ivana Senice. Tekom svojega dolgoletnega obstoja je društvo neštetokrat pomagalo ob priliki požarov. Zato tudi upa, da se bo narod prireditve v čim večjem številu udeležil. VELIKA LOKA. Gasilno društvo Velika Loka je prejelo iz Creigthon Majn v Kanadi 52 dolarjev in 45 centov kot prispevek tamošnjih Slovencev našemu društvu. Vsem plemenitim darovalcem izreka društvo najiskrenejšo zahvalo. Posebno se zahvalimo tudi svojima tovarišema Francetu Ko-barju in Venčeslavu Lesjaku za njihov požrtvovalen trud pri nabiranju. — Alojzij Gliha, tajnik. S0V0DENJ. Dne 21. julija smo pri nas priredili «Tekmo koscev*, ki je uspela prav dobro in v zadovoljstvo vseh, čeprav je bila košnja na zelo neugodnem terenu. 28. julija pa smo uprizorili igro «Užitkarji* z domačo veselico. Igralo se je prav dobro kljub kratkemu učenju. Gledalci kakor tudi prireditelji so bili zadovoljni. Na veselico je bilo poslanih od nasprotnikov par pretepačev, da bi motili mir, s katerimi pa se je kratko obračunalo. Naše prosvetno društvo težko koraka svojo začrtano, vse hvale vredno pot, zato je dolžnost vseh, katerim je za prosveto in omiko, da mu pomagajo gmotno in moralno. GABERNIK pri Zgornji Polskavi. G. urednik, dovolite tudi nam malo prostorčka v ljubi «Do-movini*, ker se iz našega kraja menda prvič oglašamo. Dne 22. julija smo imeli nabore v Slovenski Bistrici in ker smo sami dejst* fantje, da se lahko pohvalimo, nam seveda ni bilo pri-zanešeno. Komisija nam je vsakemu odmerila po 18 mesecev. No, mi moramo biti kar zadovoljni, da smo zdravi in sposobni in bomo pomladi zapeli tisto lepo slovensko pesem: «Ljuba si, pomlad zelena*, ko bomo odšli služit kralju. Eden naših fantov je dodeljen celo kraljevi gardi. — Letina kaže prav dobro, samo dežja imamo bolj malo. To nedeljo bomo imeli vrtno prireditev pri gostilni Amalije Karbumove. Seveda imamo tudi precej vinotočev in žlahtna kapljica se pridno srka, včasih celo preveč. Pozdravljamo vse bralce in prijatelje ^Domovine*. OPLOTNICA. (Desetletnica in otvoritev Sokolskega doma.) Tam, kjer pridrvi čez granitne pečine iz temnozelenih pohorskih gozdov divja Oplotnišca, se je v septembru leta 1919. ustanovil Sokol. Da, prav v granitne pečina se je vgnezdil, kajti vsi viharji, ki so butali v njega, ga niso mogli streli. Akoravno so bili nasprotniki v premoči, vendar Sokol ni gledal njih števila in je korakal v teh desetih letih bojevito naprej. Kaj vse zmore sokolsko bratstvo in ljubezen, se vidi pri tem malem društvu M. S. Z. Skozi osem let je bilo društvo brez strehe, le v poletnih mesecih se je na lesenem drogu na Poznetovem dvorišču vežbalo. A vedno se je tudi shajalo pičlo članstvo na razne sestanke. Ona borbenost, ki je Sokolu lastna, je prišla na seji 19. septembra 1927. do polnega izraza. Z majhnim prihrankom, ki ga je imelo društvo (27.000 Din), se je sklenil nakup bivšega Jonketovega skladišča, ki se preuredi v dom. Koliko veselja je bilo videti v očeh našega članst%a po tej seji, ve povedati le oni, ki je te siromašne, a po duši velike ljudi videl. Začelo se je novo življenje, ki se je lani ob javnem nastopu vidno pokazalo* In letos — kdo iz mariborskega okrožja ne pozna oplotniških Sokolov? Ako jim le morejo skromni kaj nuditi, že gredo na kak sokolski pohod. Društvena blagajna ne pozna sentimentalnosti in na da nič, ker vedno mnogo rabi za dom. A čim trdnejše delo, tem slajši užitek. Naš dobri starosta, ki je v Sokolskem delu sko/aj osivel,, pridno vodi delo preureditve doma. Stavba ima telovadnico v izmeri 150 m2, lepo društveno sobo, hodnik ter zraven letno telovadišče. V nedeljo, 4. avgusta t. 1., bomo otvorili ta hram ter vabimo vse brate in sestre širne M. S. Z. kakor tudi vso narodno občinstvo, da nas tega dne poseti v največjem številu. — Sokol Oplotnica. OPLOTNICA. Dne 21. t m. je priredila tukajšnja požarna bramba na vrtu g. Varla vrtno veselico. Poleg domačinov so posetili prireditev tudi konjiški ognjegasci, za kar jim kot gostom naj« lepša hvala. Hvala pa ne gre nekaterim za iz-zivalno nemško pesem, v kateri se omenja reka Rheiu. Ker se je domnevalo, da so peli «DieWacht am Rhein», bi bilo prišlo lahko do neljubega incidenta. Sicer se je stvar mirno iztekla ter so gospodje iz Konjic odšli. To pa domačemu načel-ništvu ni bilo prav, da so gospodje iz Konjic: dobili pošteno lekcijo. Gospod načelnik, veditet kdor nosi lipo na ramenicab, je član Jugosloven-ske gasilske zveze, ne pa kake internacionale. Časi, ko je par nemških gospodov moralno in gmotno teroriziralo Oplotnico, so minuli. Oplotnica je in ostane narodna in nemške pesmi na prireditvah niso umestne. — Julče Hmelak. SUDERWICII (Nemčija). V koloniji slovenskih' rudarjev v Suderwichu se je vršilo na Vidovdan veliko narodno slavje v spomin padlih borcev. V društveni dvorani «Jugoslovenske delavske zveze*, ki je bila za to proslavo posebej okrašena s prekrasnimi slikami Bleda, Bohinja, Sv. Neže ter z našimi narodnimi motivi, se je zbralo več sto naših bratov, ki so vzhičeni poslušali igranje naših narodnih pesmi, ki jih je izvajala godba« Slavju sta prisostvovali od strani vlade izselje-niški delegat g. Berislav Gj. Deželič in konzularni atašč dr. Konrad Vodušek. Svečani zbor je otvoril predsednik g. Pavel Bolha, na kar je g. Deželič imel pomemben govor, poveličujoč Dospele so prve vesti o razsulu solunske fronte. Na bojiščih je nastala zmeda, vojaki so odlagali orožje in trumoma odhajali v zaledje. iVlaki so bili prenapolnjeni, vojaki so plezali na strehe kakor grešniki ob vesoljnem potopu. Petje in vriskanje je pozdravljalo mir in prosfost, ki je zasijala narodom in državam. Častniki so .si trgali zvezde in teptali odlikovanja. . Izhodi taborišča so se odprli na stežaj, pazniki in ujetniki so si podajali roke ter se od ■veselja objemali. Mnogi so odšli domov, še preden je dospelo povelje, da se smejo raziti. Tine je porabil ugodno priliko; nagovoril je paznika, da mu je dal obleko ter ga pospremil na postajo. Odpeljal se je s prvim vlakom, ki je vozil prav do meje; od tam se je odpravil peš čez prazne strelske jarke. Ob vsakem grobišču se je spomnil Jožeta; smilil se mu je, ker mu ni bilo dano, dočakati zlate svobode. Čim dlje je bil od bojišča, tem laže mu je bilo pri srcu. Komaj je še čutil utrujenost, nova moč se je prelivala po njegovih žilah. Ko je v bližnji vasi slišal domačo govorico, tedaj je od veselja za-ivriskal. VI. «Wilson je govoril, večna mu čast in slava!» Tako je pozdravil Košir prve znanilce miru — mladeniče in može, ki so prišli iz vojne. Pripovedovali so grozovite reči, ljudstvo jih je z zanimanjem poslušalo. Po vasi je zavladalo veselje; ponekod pa se je še vedno razlivala žalost, zakaj padli in pogrešani sinovi se niso povrnili, nekateri so še zdihovali v ujetništvu in čakali rešitve. O Koširjevem Jožetu je bilo znano, da je ujet in da sta skupaj z Mevžarjevim Tinetom. Lojza je prejela njegove pozdrave in Strmljanova Rezika je bila vesela njegovega poročila. Obe sta nestrpno pričakovali njune vrnitve. Košir ga kar ni mogel dočakati; kadar so se odprla vrata, je mislil, da je prišel sin; ponoči ni mogel spati, prebudilo ga je vsako ropotanje. Namesto sina pa je prispela grozna novica — Tinetovo poročilo. Jože, zadnja opora in upanje žalujočih staršev, je nevarno obolel ter je v bolnišnici za vročinko boleznijo najbrž že umrl. Pismo je bilo oddano pred dvema mesecema; toliko časa je namreč porebovalo, preden je dospelo preko druge države tja, kamor je bilo namenjeno. Košir je mrliško prebledel, oči so se mu iz-bulile, bolesten vzdih se mu je izvil iz prsi. »Torej so ga požrli!» je zatulil, ko mu je hči prebrala pismo. «Ob vse sem na svetu, ničesar nimam več pričakovati.® Koširka je vila roke in ječala: «Jože, kje si? Ali te res ni več? Noč in dan sem molila, pa ni nič izdalo. Jaz naj bi bila umrla, saj ne vem, zakaj sem še na svetu. «Zdaj imaš, kar si hotela imeti,» je starec bolestno zastokal. «Roke bi mu bila najraje odsekala; nič bi ne bila rekla, ako bi se bil pred tabo obesil.» «Ti si kriv,» mu je zabrusila. «Kdo pa je zasukal kolo — ali ti ali jaz? In kdb je bil tisti, ki je vrgel odrezane prste na gnojišče?« «Molči!» se je zadri. «Kdo te je pooblastil, da mi izprašuješ vest? Kadar se bom hotel izpovedati, pojdem v spovednico, kjer bom dobil odvezo. Za greh bom sprejel pokoro ter jo opravil.*. «Sina pa le ne bo nazaj. Odpuščanje boš že še dobil, časnih kazni pa ne moreš izbrisati.« «Nisem kriv njegove smrti. Zakaj mi podtikaš toliko hudobnost?« «Kakor mi posojuješ, tako ti vračujem. Akc? odklanjaš krivdo, jo le odloži, kamor hočeš, toda ne na moje rame.» »Ravnal sem po tvojem nasvetu. Hotel sem mu koristiti, ne pa škodovati.« «Saj vem. Tudi doma bi ga bilo lahko kaj doletelo. Strmljanova Ivanka ni šla na vojno* pa je umrla in še mnogo drugih — kakor je bilo komu namenjeno.« Košir je opustil čitanje ter je začel na drug način lečiti svojo bolečino. «Neža, rajši bi bil do tal pogorel,« je milo zaječal. «Jaz tudi,» je bridko dostavila. «Kaj nam pomaga vse, kar imamo in kar smo pridobili.«: «Več se ne bom trudil in ubijal. Čemu neki?, Za tuje ljudi, da mi bodo nehvaležni? Zaradi mene naj rase trava ali ne rase, kakor hoče« Čeprav se danes vse podre — kamor je šel sin* tja naj gre še kmetija.« «Morda pa le še pride... Ne morem verjeti* da je umrl...» «Čudež se ne bo zgodil, da bi vstal od mrtvili. Kristus je obudil Lazarja, ki je bil že štiri dni v grobu — jaz pa ne znam obujati mrličev.» Za vojaki iz vojne so prihajali tudi ujetniki iz ujetništva. Med prvimi se je povrnil Mev-žarjev Tine, prva pot ga je peljala ii Koširju. Vedel pa ni drugega povedati kakor to, kar je navedel v pismu; namreč, da je Jože nevarno obolel ter je bržkone v bolnišnici umrl. Koširju je ugasnila zadnja iskrica upanja VI sinovo življenje. Odslej ni prijel za nobeno delo« epomin na žrtve borcev za narodno idejo, ki je rodila sveti plod ujedinjenja našega tr >imenega naroda. Dr. Vodušek je v imenu kr. konzulata pozdravil prisotne ter se zahvalil za domoljubno čuvstvovanje in ljubav do domovine. Kr. delegat je razdelil med prisotne predsednike društev prekrasne velike slike Nj. Vel. kralja, kraljice in prestolnaslednika, a med ostale člane dopisnice, kar je naše ljudi tako ganilo, da so klicali «Živio kralj! — Živela domovina!» Solznih oči smo zapeli narodno himno, s katero je bila slavnost zaključena. GOSPODARSTVO| Kmetijski pouk POLETNA PODSETEV TRAVE. Na izboljšanje travniške ruše je treba pri nas obračati veliko večjo skrb. Premnogo imamo travnikov, ki po svojih košnjah in po dobroti svojega pridelka ne odgovarjajo današnjim potrebam. Če hoče v živinoreji kaj več doseči, je treba več krme in boljšo krmo! Vprašanje je le, kako naj to dosežemo in kako naj obstoječo rušo popravimo. Veliko dobrega se da doseči s pravilnim gnojenjem, kakor nas uče izkušnje. Travniki, ki so bili plevelni in redko obraščeni, so se po gnojenju popravili in v vsakem pogledu izboljšali. Ple-velne rastline, ki ne trpe gnojenja — in takih je nosti —, so izginile in napravile prostor dobrim travam in drugim koristnim zeliščem, katerim ugaja gnojenje. Kakor je živina potrebna dobre in tečne krme, tako so tudi travniške rastline hvaležne za dobro gnojenje. Poleg gnojenja je važna tudi podsetev opešane travniške ruše z dobrimi vrstami travnih semen. Na ta način se pomlajujejo travniki tudi tam, kjer jih pustimo prezorevati. Ker pa zgubimo s takim ravnanjem velik del hranilnih snovi V krmi, se danes sploh priporoča, da !.osimo travo raje zgodaj in da potrebno seme za pomlajevanje raje kupimo in sami sejemo. Taka poletna setev (takoj po košnji sena) je zaradi suše malo bolj tvegana, toda ob pravilnem delu se v pretežnih primerih dobro sponese. Poletna setev je bolj naravna, ker se travna semena ob tem času razmnožujejo in po naravi sama za-sejejo. Poletni čas ima tudi to dobro stran, da ruša v tem času ni tako bujne rasti kakor v prvi pomladi, in da najdejo izklile rastline dovolj prostora, da se lahko razvijejo do jeseni. Za poletno podsetev trav je treba s§veda travnik pripraviti. To storimo s tem, da travnik z brano prevle-čemo in ga s tem na površju zrahljamo. Ko smo potrebno seme raztrosili, ga je ponovno prebra-nati, da se seme pomeša z zemljo. Nato je travnik še z valjarjem obdelati, da pritisnemo seme na tla, ker nam na ta način laže in prej izkali. Do jeseni se mlade travne rastline toliko okrepe, da lahko prestanejo zimo. Za podsetev travnika potrebujemo 10 do 15 kg semena. Razen travnega semena je vžeti tudi nekoliko deteljnega semena, da se vsa ruša čim pravilneje izpopolni in izboljša. RAZSTAVNI SEJEM ZA DVA NAJVAŽNEJŠA PRIDELKA. Ljubljanski velesejem si je nadel hvale vredno nalogo, da pospešuje s svojimi priredbami tudi kupčijo s kmetijskimi pridelki. Imeli smo v zadnjih letih že ponovno priliko, da se je z razstavo vina, sadja, sira in drugih pridelkov delalo na to, da so se z našimi proizvodi seznanili ožji in širši krogi in da se je razširil tudi krog naših odjemalcev. Tudi letos se je uprava velesejma odločila, napraviti v tem pogledu korak naprej. Naša glavna pridelka v deželi sta mleko in vino. Kar je vino za vinske kraje, to je mleko in njega proizvodi za planinske in sploh za naše živinorejske kraje. Oba pridelka sta pa danes težko prizadeta, ker manjka obema dobrih odjemalcev. Vina je še polno po kleteh in tudi mleko ne gre tako od rok, kakor bi bilo želeti. Položaj naših kmetovalcev je zaradi tega skrajno težak. Položaj je toliko kočljivejši, ker sta živinorejec in vinogradnik navezana sama nase, ker jima ne dostaje zaradi osamljenosti potrebnih moči, da bi z uspehom posegla v potek današnje trgovine in da bi si mogla osvojiti potrebni vnanji trg. Dokler bomo prisiljeni, prodajati naša vina pod vejo in popiti ga doma med sosedi, toliko časa je škoda za ves naš trud, ki ga imamo z vinogradništvom. In dokler bomo mleko zame-tavali, ker ga ne moremo spraviti v denar, toliko časa ni misliti, da bi uspešno napredovala ena ali druga teh panog. Mleko in vino morata v denar, da bo kmetija nesla! Ob primerni in zadostni organizaciji bi se dalo z mlekarstvom še veliko doseči. Tudi s prodajo svežega mleka bi se dalo več doseči. Uživanje mleka kot pijače je pri nas premalo razvita če pogledamo v druge kraje, zlati v planinske in sploh živinorejske kraje, vidimo, da se dela danes povsod na to, da bi porastel konsum mleka, bodisi v podobi pijače ali pa mlečnih jedil. Povsod se dela na to, da se pitje mleka razživi. Lep zgled o tem nam daje sosedna Avstrija, dalje Nemčija in druge države. Pri nas je treba še mnogo in žive propagande za vse to. To ni le v interesu narodnega gospodarstva, ampak tudi v interesu našega zdravstva ali higijene. Letošnja jesenska prireditev Ljubljanskega velesejma ima nalogo, delati propagando za po-vzdigo kupčije z našimi najvažnejšimi pridelki, to je z mlekom in mlečnimi izdelki, zlasti s sirom in z vinom. Vabimo zaraditega vse interesente trgovce in producente naših pridelkov, da se v obilnem številu zberejo na tem sejmu. Naši pridelki naj gredo v denar! Tedenski tržni pregled ŽITO. Na žitnem trgu je razpoloženje dalje prijazno. Zlasti v Ameriki, kjei oo letošnja letina znašala le nekaj nad polovico lanske letine, so se v zadnjem času cene še bolj okrepile. Glede na visoke ameriške cene je v Vojvodini pšenica še poceni, zato pa gre tudi v velikih množinah v inozemstvo. Na ljubljanski borzi se cene v zadnjem času niso bistveno spremenile. Dne 31. t. m, so ponujali (postavljeno na slovensko postajo): pšenico, baško, staro ali novo po 275 do 277-50 Din za 100 kg, moko «0» po 400 do 402 50 Din za 100 kg in koruzo, baško po 267-50 do 270 Din za 100 kg. ŽIVINA. Cene Živini se v zadnjem času še niso bistveno spremenile, čeprav je pričakovati, da bodo nekoliko nazadovale. Na zadnjem svinjskem sejmu v Mariboru so se prodajali mladi potrt je hodil okrog doma ter se je glasno1 sam s seboj pogovarjal. Včasih je stal po več ur obrnjen proti zapadu; tam je slutil svojega sina — klical ga je in plakal. Vsakemu, kdor ga je hotel tolažiti, se je plaho umaknil. Žena in hčeri sta se zanašali, da bo polagoma pozabil grozni udarec; bilo pa je ravno nasprotno: oče je bil vsak dan bolj zmeden, pešale so mu telesne moči in razsodnost. Vtepel si je v glavo, da bo pogubljen zaradi krivice, ki jo je storil svojemu sinu. Teh misli mu ni mogel nihče izbiti iz domišljije. «Neža, pa ti boš tudi pogubljena,® jo je večkrat postrašil. «Jožetu je odpuščeno, ker je umrl v vojni, midva pa bova gorela na večne čase.» «Norec,» ga je oštevala žena in hčeri sta Vihali nosove. Sosedje so jim šteli v veliko zlo, ker z ubogim očetom niso imeli, potrpljenja. Pravilno ravnanje bi mu bilo morda pomagalo, zmerjanje in psovanje pa mu je vidno škodovalo. Res mu je ' Opešal razum, vendar pa je bridko občutil ne-zasluženo poniževanje. «Zapirajo me kot tatu, hranijo me z ostanki, ..spim na goli slami,» je tožil skrivoma sosedom. :«Tako se pokorim za krivico, sin pa uživa nebesa, katera je zaslužil.» Neža je napela sosedom dolge litanije o' moževi nadležnosti. «Vso noč se pogovarja o peklu, !da je človeka strah in groza. Včasih nas prebudi z glasflim vikom in krikom. Nobena jed mu n? ugaja; kadar se razjezi, jo razlije in ubije posodo. Ako bi ga ne zapirali, bi rogovilil po vasi in nadlegoval vaščane; lahko bi celo požgal ali napravil kako drugo škodo. Z norci je križ, hva-Jimo J3oga za prava pamet.». w Hčeri sta zanemarjali očeta, nobena mu ni I privoščila lepe besede. Vselej sta se prepirali, kadar ga je bilo treba umiti ter mu oprati obleko. Ako se je razjokal, sta mu grozili, da ga bosta zaprli v hlev, dokler ni utihnil. Bolniku bj bila koristila postrežba in priboljšek, dobival pa je slabo nezadostno hrano. Uničevale so ga uši in nesnaga. Siromak se je smilil sosedom, a mu niso smeli pomagati. «Pri nas imamo vsega dovolj,» sta se ponašali hčeri. »Revežu ni treba rediti bogatina.» «Saj mu vse damo,« je lagala Koširka. »Nalašč ne mara vzeti, kar mu ponujamo, zato da nam dela sramoto. Še tega je bilo treba za pokoro.« Po okolici je šlo jjd stojnic ob potu na poljansko stran so imele ^nekatere ženice svoja ognjišča, da so kuhale kavo Jn druge jedi za romarje ter prodajale pijače. Na [drugi strani nasproti cerkvi pa je stala ob mo-[gočni lipi velika lesena uta z že postavljenimi jmizami na koleh, kjer se je točilo vino iz Fran-peljncve gostilne v Škofji Loki. j Življenje in vrvenje na griču se je pričelo že V soboto dopoldne, ko so se pojavljali prvi ro-jmarji iz daljnih krajev, največ od Žirov, Idrije in Cirknega, iz Selške doline, Gorenjske okrog Kro-t>e, Škofje Loke in drugod peš in na vozovih, ki so drdrali drug za drugim celo popoldne v soboto, ponoči do zgodnjega nedeljskega jutra. ■ Znamenitejši možakarji, posebno domačini, so si izbrali ta dan, da so po opravljeni cerkveni 'dolžnosti obiskali v tedanjih časih daleč naokrog slovečo gostilno na Visokem, kjer so gospodarili |«tovrnaIi») mogočni Visočani Kalani. Tu so gostje pri odhodu bili obdarovani z okusnimi «bobi». J Kako veliki so bili ti vsakoletni cerkveni sho^ Idi, priča tudi to, da je imela cerkev svoje žup-nišče, ki je zdaj mežnarija. Ker se je cerkveno jppravilo pričelo že v soboto popoldne s slovesnimi Iitanijami, so imeli duhovniki kakor tudi cerkveni pevci, pevke in ministranti tu svoje prenočišče, da ni bilo treba hoditi v dobre pol ure :'oddaljene Poljane in zjutraj zgodaj zopet nazaj. jMežnar je priredil vsem skupaj veliko večerjo: J veliko skledo juhe, nato mesa, potice in kmetskih |:«bobov», krofov. Govorilo se je včasi marsikaj o nočeh v tem župnišču... f/ Zadnji duhovnik, poljanski kaplan, ki je še [prenočeval tu ob takih priilkah, je bil pokojni gosp. Jože Regen ali pravilno Režen, brat našega Učenjaka profesorja Regena. i Danes vsega tega ni več. Proščenje, cerkveno, se pač še vrši, a brez sobotne službe božje. iNa planoti pred cerkvijo ni več stojnic, izjemoma fdve, tri v nedeljo; ne točilnic, ne romarjev. Vrši [ise vse pri malem številu domačih ljudi sosešča-i nov iz domače župnije in najbližjih krajev. Stoje pač še stare lipe. Šume in šelestijo s svojimi košatimi vrhovi o preteklosti in nekdanji znamenitosti. j Cerkev hrani podobarska dela mojstra Štefana Šubica in njegovega pred par leti umrlega sina Tineta ter slikarska dela umetnikov bratov Šubicev. Ta cerkev je v starih časih za dobo Kuzovcev in tudi prej igrala še drugo vlogo. V njej so imeli skrito tedanji v dolini se nahajajoči hajduki nakradeno in naropano blago, živež in "drugo. Dokler je bila še stara, lesena mežnarija, je imel stari mežnar na koru tudi skrinje za žito. iTako je torej služila cerkev s korom tudi v malem za kaščo. J Kako je vse na svetu minljivo, se vidi tudi tukaj. Cerkev prej tako vidna in privabijiva, zgubiva počasi na svoji pomembnosti in privlačnosti. Pred dobrimi par leti so podrli en zvonik, oziroma ga prekrili z čisto navadno streho. Kakor v zasmehljaj je letos treščilo še v drugega. Tudi ta bo dobil čisto novo obliko. Cerkev pa bo s tem izgubil^ svojo nekdanjo posebnost. NEVIDNI SOVRAŽNIKI IN DOBROTNIKI ! NAŠEGA ŽIVLJENJA. Človek je izpostavljen neštetim nevarnostim in nezgodam, ki prete uničiti njegovo življenje,. Že vsakdanji poklic dovede človeka tako pogosto v položaj, ki se ima zahvaliti le golemu naključju, da je ušel pogubi. Odtod toliko nesreč, ki jim ni kriva lahkomiselnost, temveč Ie potek našega življenja, ki nas privede tako pogosto v nevarnost. Poleg takih vidnih nevarnosti pa smo izpostavljenim tudi stoterim drugim nevidnim, proti katerim se moremo boriti le, če smo dovolj poučeni, da vemo, kje tiče, čeprav jih ne vidimo. Znanstvo nam je odkrilo celo vrsto škodljivih vplivov, ki bi sicer ne pomenili veliko, če bi delovali le včasih, ki pa lahko predstavljajo resno nevarnost, če delujejo stalno na naše telo. Ljudje se za take vplive dolgo niso prav nič zmenili, čemur se ne bomo čudili, če pomislimo1, kako neznatne so množine nekaterih snovi, brez katerih človek ne more živeti, oziroma, ki zadostujejo, da ga s časom uničijo1. Ljudje so si dolgo časa belili glavo, kaj je vzrok golši (krofu) in vsem okvaram živčevja, ki izvirajo od nje. Šele zadnja leta se je posrečilo učenjakom dognati, da izvira golša od tega, če manjka naši hrani neznatna množina joda, ki je člou veku brezpogojno potrebna, če hoče ostati zdrav. Tozadevna množina joda je tako majhna, da je bilo treba zelo finih priprav, da so jo mogli sploh ugotoviti. Zdaj pa pomislimo, kako velikega pomena je to odkritje! Ko vemo, da je človeškemu telesu potreben jod, se nam je lahko boriti proti golši in vsem drugim boleznim, ki izvirajo iz nje. Neka druga vrsta bolezni, h katerim spadajo tudi angleška bolezen, skorbut in beriberi, ima vzrok v pomanjkanju neznatnih množin snovi, ki se nahajajo v sirovi hrani, ki pa jih uničimo, če jedi kuhamo1. To so že pogosto imenovani vitamini. Le kdo je že videl, kakšne bolezni povzroča pomanjkanje vitaminov, si bo mogel napraviti enkrat potegneš gorečo cigareto; in še ta nikotin se razdeli na vse sline v ustih, kako zares neznatna množina je zadostovala, da je povzročila tak učinek vi skoraj že mrtvi živali. Iz tega se dovolj jasno vidi, kako hud strup je nikotin, s katerim se vsak dan zastrupljamo. Pri tem pa je treba tudi upoštevati, v kakšnem stanju se nahaja telo, ki sprejema strup. Tudi spol vpliva na učinek škodljivih snovi. Učenjaki so dognali, da vpliva kofein, to je strup, ki je v kavi, na spolne celice v človeku, seveda le v velikih množinah, in to pri ženskah veliko huje kakor pri moških. Ko je človek vse to spoznal, je dobil s tem v roke orožje, s katerim se lahko bori proti raznim boleznim. Če pridenemo le majhno množino joda naši hrani, smo s tem že odstranili nevarnost golše. Pravilna priprava hrane in dovoljno menjavanje je prvi pogoj zdravja. Dobre peči za-branjujejo ogljikovemu dvokisu dohod v naše telo. Kofeinu in nikotinu se lahko odpovemo, če opustimo pitje kave in kajenje tobaka. Tako nam pomaga znanost, da smo vedno bolj zdravi in da tudi dalje živimo. _ X Nobile obubožal. General Nbbile, vodja ponesrečene ekspedicije na severni tečaj, živi sedaj v veliki bedi. Italjanska vlada je uvedla preiskavo o Nobilovi ekspediciji in na podlagi rezultata je bil Nobile degradiran in odpuščen iz vojaške službe. Priznana mu je bila pokojnina vi znesku 700 lir mesečno, kar še daleč ne zadostuje za preživljanje rodbine. Poleg tega mu je zbolela še žena in degradirani general ji mora streči. Že opetovano je skušal dobiti službo, pa se mu ni posrečilo. Tudi papež, ki mu je bil prvotno zelo naklonjen, mu je odbil prošnjo, da bi ga sprejel v avdijenci, za katero je Nobile opetovano zaprosil. Zadnja Nobilova nada je bila knjiga o polarni ekspediciji, od katere si je obetal toliko dohodkov, da bi lahko za prvo silo pre-skrbel svojo družing. Toda oblasti so knjigo prepovedale in tako je splavala po vodi še zadnja nada. Zdaj je zaprosil degradirani general za potni list v Južno Ameriko, kamor se namerava izseliti, čim bo žena okrevala. X Farani zaprli svojega župnika. Katoliški m sliko, kolike važnosti so te neznatne množine še i župnik v vasi Ostroppa v Gornji Šleziji je bil za- malo znanih vitaminov, ki jih mora vsebovati hrana, če naj naše telo ostane zdravo in pro-speva. Kakor pa je večkrat pomanjkanje neznatnih snovi krivo, da nevarno zbolimo, prav tako so pogosto silno majhne količine strupov vzrok mnogim nevarnim boleznim. Tako na primer zadostujejo silno majhne množine svinca, če jih stalno dobiva telo, da se hudo zastrupimo. Znano je, da so prej stavci po tiskarnah pogosto trpeli na neki bolezni, ki je izvirala od tega, da so v svojem poklicu dobivali v telo stalno, čeprav zelo majhne količine svinca, ki jih je polagoma zastrupljal. Ko je bil znan vzrok, so s primernimi ukrepi preprečili obolelost na tej bolezni, ki je do danes skoraj popolnoma izginila. Prej so uporabljali za slikanje sten po sobah barve, ki so vsebovale arzen, ki je hud strup. Ljudje, ki so bivali v takih sobah, so večkrat prav nevarno zboleli, ne da bi bili sploh slutili, kaj je temu vzrok. Neznatne množine arzena so bile dovolj, da je telo nevarno obolelo. Danes so take zdravju škodljive barve oblastno prepovedane. Koliko bolezni, ki jih imenujejo navadno nervoznost, slabokrvnost, oslabelost, ni nič drugega kakor stalno zastrupljevanje z neznatnimi količinami ogljikovega dvokisa, ki uhaja iz slabih peči. Ljudje navadno niti ne slutijo, kako kvarno vplivajo take neznatne, a stalno uživane količine strupa. Naj zadostuje en primer! Če odstrižemo konjski muhi glavo, živi žival še precej časa, a se ne gane. Če pa le enkrat potegneš gorečo cigareto in zmočiš s slino rano na muhinem vratu, se žival takoj požene kvišku. Če pomislimo, da večina nikotina pri kajenju zgori in da pride le majhen del v kadilčevo telo, si lahko predstavljamo, kako majhna množina ga pride v usta, če tožen pri pristojnem škofu v Vratislavi, da je imel nedovoljeno razmerje z nekim dekletom. Škof je odredil preiskavo in suspendiral dotič-nega župnika. S tem pa niso zadovoljni prebivalci in verniki, ki niso hoteli verovati v krivdo svojega župnika. Zato so se obrnili pismeno na nadškofa, ki pa je zavrnil njihove ugovore. Ogorčeni verniki so napadli avto, ki naj bi odpeljal njihovega priljubljenega župnika in ga prevrnil! v cestni jarek. Tudi pomirjevalni govor župnika, ki je rotil svoje vernike, naj dovolijo, da se pokori svoji nadrejeni oblasti, ker bo itak preiskava dognala, da je nedolžen, ni zalegel. Verniki so nasiloma spravili svojega župnika nazaj v žup* nišče in ga imeli tu več tednov zaprtega. Služba božja, ki jo je opravljal njegov naslednik, se je vršila v prazni cerkvi. Ko pa se je v cerkvi pot-javil stari župnik, so verniki takoj napolnili cerkev. Nato se je cerkvena oblast poslužila zvijače in skrila župnika v samostanu Pilohovice. Za' tem so fanatični verniki priredili napad na samostan in ponovno v triumfalnem pohodu pripeljali svojega župnika nazaj. Končno je moral poseči papež vmes in odstavil župnika. Župnik se je pokoril, a je moral zapustiti svojo župnijo v spremstvu 80 policijskih uradnikov. Župnija bo dO konca preiskave ostala brez duhovnika, ker farani ne marajo nobenega drugega. X Če žena smrči, je zakon nesrečen. Angleški duhovnik Addison Devis, zelo znan kot velik dobrotnik siromakov in zelo moder mož, je sestavil nekaj pravil za žene, ki hočejo biti v zakonu srečne. To so v bistvu nasveti, kako je treba z možem ravnati. Devis prai: če iščeš moža, se ne oziraj na denar. Glavno je, kako bo mož s teboj ravnal. Za ženo, ki dobro ve, kakcf mora mož ravnati z njo, zakon ne more biti nikoli nesrečen. Mnogo1 zakonov se je že razdrlo, ker žena ni znala kuhati. Če bi bile žene pametne, bi se omejile v izdatkih za toaleto in bi porabile denar za gospodinjske tečaje, v katerih bi se naučile dobro kuhati. Pa tudi žena mora znati pTav ravnati z možem. Glavno je, da zna molčati. Če hoče žena prepričati svojega moža, da je vzorna zakonska polovica, naj ga skuša prepričati, da je tudi on vzoren mož. Čudno se sliši in vendar je res, da je zakon navadno nesrečen, če žena v spanju smrči. Pametna žena nikoli ne govori o napakah svojega moža, marveč nasprotno; če le more, ga pohvali. HUMANIK ZA SMEH IN KRATEK ČAS MOŠKI PLATNENI POLČEVtjl« ZENSKi PLATNEN i ČEVLjj 5 SPONAMi Po poroki. «Ali si že videl Zaletla? Odkar je oženjen, ne pije več, ne kolne več. ne kadi več. «Vem, vse to dela zdaj njegova žena.» Moč govora. Sodnik: «Priznajte vendar svojo krivdo!« Zatoženec: «Ne, gospod sodnik, govor mojega zagovornika me je prepričal o moji nedolžnosti.« Skrben nož. Sodnik: «Obsojeni ste na tri leta ječe? Ali imate k temu kaj pripomniti?« Obsoienec: »Prosim, naznanite moji ženi, da pridem šele-leta 1932. h kosilu!« Ne pomaga. Sodnik (med razpravo proti občinstvu): «Kdor bo še napravil kak medklic, ga dam takoj odstraniti iz dvorane.« Obtoženec: «Škandal!« Kolesarska. «Ali se znate voziti na kolesu?« vpraša bici-klist. ki je stopil pred prodajalno s kolesa. «Ža"bog, ne.« «Dobro, potem vas prosim, da pazite pet minut na moje kolo.« ' Očetovska ljubezen. Oče: «Če te moram tepsti, me boli prav tako kakor tebe.« Sin: «Vem, oče, potem si vendar malo prizanesite in ne udrihajte tako močno!« Med tatovi. «Jaz sem gotovo zgrešil poklic.« «Kako to?» «Jaz bi moral biti zdravnik. Ljudje, ki jih Obiščem, takoj vedo, kaj jim manjka. Pretepač. Janezek pride domov ves raztrgan in razburjen. Pretepal se je s sosedovim sinom. «Sram te bodi!« se jezi mati. «Sosedov Joško ima vendar tako prijazen in ljubek obrazek.« «Zdaj ne več,» odgovori Janezek. Nepravično. Učitelj kaznuje dva učenca radi nepazljivosti s tem, da mora vsak stokrat napisati svoje ime. Kazen enemu teh dveh učencev ni všeč; zato začne godrnjati. «Kaj pa hočeš?« vpraša učitelj. «Saj si prav toliko zagrešil kakor tvoj tovariš, ki je zadovoljen s kaznijo.« «Ne, gospod učitelj, kazen je krivična. On se piše lic, jaz pa Vodopivec.« Riba. »Minka, ali ste dobro oprali ribo, preden ste jo dali kuhat?« vpraša gospodinja novo služkinjo. »Čemu neki?« odgovori ta začudeno. «Kdo bo umival nekaj, kar je vse življenje v vodi!« Čevlji. Gospodična, ki kupuje čevlje: «Že dve uri sem tukaj, pomerila sem že vse čevlje, pa ne najdem nič primernega.« Prodajalec: «Gospodična, vi hočete najbrž čevlje, ki bi bili znotraj veliki, zunaj pa majhni; takih pa nimamo.* UGODNA PRILIKA ZA NAKUP ČEVLJEV PAZLIČNE I ZDELAVE LJUBLJANA: Dunajski o. t« »Petovia« MARIBOR) Gosposka ulic* 17 Naloga. Učitelj: «Tvoja naloga ,Naš pes' je do besede taka kakor naloga tvojega brata.« Učenec: «Seveda, gospod učitelj, saj je o istem psu.« CELJEi Aleksandrova cesta I PTUJ i Slovenski «r® »Peto-vla« Tretja žena «Kaj, zdaj imaš že tretjo ženo? Katera ie najboljša?« »Če bi bila sedanja tam, kjer sta prvi dve, bi mi bila najljubša.« Vsaka beseda 50 par. Nafrnanišl znesek 7 Din. Zenitnl oglasi dopisovanja to trgovski oglasi vsaka beseda 1 Din. Za pošillanje ponudb lo dajanje naslovov še posebej 2 Din. Znesek ie priložiti naročilu. Oglasni oddelek tDOMOVINE.. LJubljana. Prešernova ulica št 4. Telefon št 3492. Pohištvo vedno v veliki zalogi in po najugodnejših cenah pri MATIJI ANDLOVICU strojno mizarstvo. Komenskega ulica 84, Ljubljana 269 Zdrav fant, ki je absnlviral meščansko šolo, se sprejme kot vajenec v trgovino z mešanim blagom na deželo s popolno oskrbo. Ponudbe pod «1 40» na upravnistvo ..Domovine". Naznanilo ppeselitve. MIROSLAV BIVIC 283 knjigoveznica in kartonaža v Ljubljani, se je preselila z Vidovdanske ceste na Sv. Petra cesto 7 (Hotel l.oyd) ter se priporoča za vse v stroko spadajoča dela. Priporočajte in šipite »Domovino"! Kuhinjsko posodo iZLETgJ&S nndi najceneje tvrdka 279 BREZNIK & FRITSCH. trqov!na z žeteznmo. LJUBLJANA Ali ste že zahtevali ponudbe KNJIGOVEZNICE S. A. FELDSTEIN 2lt LJUBLJANA. Viilovdanska cesta 12 Najuspešnejše sredstvo za rejo domače živali je brezdvomno MASTIN ki pospešuje rast, odebelitev in omastitev domače, po sebno klavne živine. Jasen dokaz neprecenljive vrednosti Mastina so brezštevilna zahvalna pisma 1 Cena 6 žkat. 46 Din, 10 škat. 80 Din. LEKARNA TRNKOCZY (zrav. rotovža), Ljubljana 66. BOLNIKI o »Kalefluitfu* D. Kaleničenko: Milan Badiič iz Prilepa Srbija: ..Kaleflaid me je rešil tel-kih vojnih bolezni. Imel sem oslabelost srca, onemoglost, kostne bolezni in razdražene iivce, nervozo, a omotica in glavobol pa me sploh nista zapustita. Priporočilo se mi je ..Kaleflnid". Kar ne morem verjeti, da sem postal po tem zdiavljenju popolnoma drug človek: omotica in glavobol sta ponehata, moč se mi je povrnila, iivci so se umirili in iz nekdanjga bledega in slahega mladiča -em postal svei in čil človek. Zopet sem redno pri svojem delu . . . Kalefluid je potreben absolutno vsem, brez razlike, ki so izčrpani po kaki bolezni, po slabi prehrani ali nevarenjem stomaka, napornem fizičnem ali manuelnem del-'in teikim duševnim depresijam, ter po prekomernih eksce ih telesa in duie. ..Kalefluid ' je odlikovan z mnogimi nagradami na razstavah v Pariza, Londona, Bruslju, Florenci in v Rimu. J Grand 'rix in 5 velikih zlatih kolanj. Brezplačno in franko «e pošlje vsakomur pojasnjevalno literaturo o novem načinu obnove in jačanju izgubljene moči, zdravja in delovne sposobnosti. Obrniti se ie: Milo- Markovič,' Molerova 2J», Beograd. „Kalefluid" je dobiti v vseh boljših lekarnah in drogerijah vsega »veta in se pošilja po povze ju. 28 l a 'enlkl franko J. STJEPUSIN ZAGREB, JURJEVSKA 57 pripuroča boljše taraburice, strune, par-titure, šole in ostale potrebščine za vsa glasbila Odlikovan na pariški izložbi Drogerlia AL. FLORJANCIC, Ljubljana SV. PETRA CESTA št. 9 cvetja arnike nO najvišjih dnevu b cenah >67 kupuje vsako množino lepo sušenega ŽIVINOREJCI Redimo ribjo moko za reio praši ev in goved ne kupite naiceneje pri A. VOLK. Ljubljana Re- '«va c. 24 P p i m a gonilna jeemena in vse mlinsifo-tebnične potrebščine vedno v '.aiuei on tvrdki CAOEZ & BRCAH, Ljubljana, X.0i0avjrsfta lllica 35. 127 Slabi zobje kvarijo najlepši obraz. Neprijeten duh ust _ je zoprn. Obe hibi odstranite z vporabo krasno osvežujoče Cnlo-rodont-paste. Zobje dobijo krasen sijaj slonovine, posebno z vporabo zobčaste Clilorodont-ščetke, ker ista Čisti zobe tudi na njih stranicah ter odstranjuje ostanke jedi, ki povzročajo gnilobo. Poskusite najprej z malo tubo Chlorodont-paste, ki stane Din. 8'-. Chlorodont-Kčetka za otroke, za dame (mehke ščetine), za gospode (trde ščetine). Pristno samo v originalnem modro-zelenem iomotu z napisom Chlorodont. Dobiva se povsod. — Pošljite nam ta oglas kot tiskovino (omot ne zalepiti) dobili bodete brezplačno eno poskusno tubo za večkratno uporabo. Tvornice Zlatorog, Oddelek Chlorodont, Maribor 55. JOSIP JUG, Ljubljana Ga|eva ulica štev. 2 kvriSuje slikarski in pleskarski obrt zelo solidno in po iizkih cenah. Spre ema tudi naročila z dežele in pleskanje železnih mostov. Cenjenemu občinstvu se priporoča. Cisti obraz ih pomlajuje: Vaša koža postane mladeniško sveža in bela kot cvet. Ogrci, mozolji, gab«, pege, rdeč nos, brazgotine solnčne pege, rumene in rjave pege, pege p . p vale d vročine izginejo takoj re . , . in zanesljivo z uporabo lepotilne uporabo uporabi kreme (jEROS...r)jEros.. sluii T dosego in ohranitev lepote obraza, vratu in rok. Ohranja lepoto do najvišje starosti pod jamstvom. Zdravniško priporočeno. — »Dolgujem Vam veliko hvaležnost. Dosevla sem vidno olepšanje obraza v 24 ur ah* piše gospa dr. M. Glilnzend. Sijaino preizkušeno pri damaji in gospodih vsake starosti. Cena 16 Din. 3 lončki 34 Din, 6 lončkov 55 Din. Or. Nikol Kemeny, Košice, poštni predal 12/L 29, CSR. 274 Dvokolesa najboljših svetovnih znamk v veliki izbiri. zelo poceni. Najnovejši modeli otroških vozičkov od preprostega do najfinejšega, in igračni vozički v zalogi. Več znamk šivalnih strojev najnovejših modelov, deli in pnevmatika. - Ceniki franko. - Prodaja na obroke. »TRIBUNA" F. B.L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov Ljubljana, Karlovška cesta štev. 4. H RAN 1LN 1 CA za vsako gospodinjo so WECK-ove priprave za vkuhavanje. Tisoči gospodinj Vam to potrdijo. 283 Glavna zaloga W E C K za vso državo pri tvrdki FRUCTUS, LJUBLJANA, Krekov trg St. 10. • Zahtevajte ceniki "VI Živinorejcem priporočamo zanje jako koristno knjigo Prva pomoč ponesrečenim živalim. Napisal jo je živinozdravnik prof. dr. Kern. Okrašena s 93 zelo poučnimi slikami in ima nasledno vsebino: Sestava živalskega telesa, zdravila, ob-kladki, masiranje drgnjenje, o nač>nu kako se žival prisili da je mirna, o dvi ganju padlih ali boi nih živali, o ranah ter kaj je storiti v raznih slučajih nagle obolesti, koi pri poškocovanjii rogov,poškodbi ko pita in zakovanju pri priiču meo parkljl, opeklini, streli, zlomu kosti, zvitju, izčlenien u, izpadu porodnici in maternice, izpadu danke, vnetji, vimena, criski. zaprti u, koliki, napenjanju goveu 11 ovac, pri tu ihprfc metih v požiralniku, pretresu možgan, soln arici, nevarnosti zadušitve, zastrupitvi, ozebljenju, postopan i> s popkom, mrzlici, omedlevici, kužnih boleznih itd Vsak lastnik živali, ki se hoče obvarovati škode pri ponesrečenih živalih, bi moral imeti 10 knjigo. Knjiga, ki velja s poštnino vred Din 36 '50, se naioča v knjigarni Tiskovne zadruge v LJubljani Prešernova uLca 54 (nasproti glavne -ošte Zahtevajte brezplačni CENIK s 1000 slikami Roskopf ura 49 Din. Uri na sidro (anktricai nekoliko boljie Izvršitve z 3 letnim jamstvom 65 llia. Ista original patent preciz. Roskopf ura na sidro, pravi nikelj, kolesje nepristopno prahu tekoče vse v rubinih, posebno točna, 5 letno jamstvo ^ Din 98-— Ornega, Doxa in druge ure cenejše kot drugod. Budilka, 64 Din z 2 zvoncema in 3 let. jamstvom Din 69 — specialist samo za boljše ure. 94 Že 32 let stoji v službi bolnih in zdravih, bolečine ubla-žujoči Fellerjev Elsafluid, kateri je pohvaljen v mnogobrojnih priznanicah in iz najvišjih krogov. Uporabljen na znotraj in zunaj, se je izkazal uspešen pri reumatičnih bolečinah, živčnih boleznih, pri šibkosti, pa tudi drugače kot brza pomoč. Dobiva se povsod, poizkusna steklenica 6 Din, dvojna 9 Din. Ako ga nimajo, naročite ga po pošti, vsaj za 62 Din, naravnost pri lekarnarju Felier. Stublca Donja, Eisatrg 360, Hrvatska. Za prebavo pa: Elsa-kroglice. 6 škatlic 12 Din. g Veliki —-j, ilustrovani ^L ' dobite zastonj! Zahtevajte ga od skladišča MEINEL in HEROLD tovarna glasbil, gramofonov in harmonik R. Lorger, MARIBOR št. 104-B. Violine ou 5 l)in. Kotne narmonike od 85 Um. Tam. bnrice od 9» Din. Gramofoni od 345 l>in in dalje. 70 Hranilnica mestne občine Brežice Ra£un poštne hranilnice 10.704 V lastni hiši št. 27 Telefon št. 13 187 nudi popolno varnost za vse vloge, ker jamči za iste razen hranilničnega premoženja mestna občina Brežice z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. Tudi rentni davek plača hranilnica sama. Strankam se pošljejo na željo poštne položnice za brezplačno nalaganje denarja. Dovoljuje posojila na vknjižbo, proti poroštvu in zastavi vrednostnih papirjev, kakor kredite v tekočem računu pod najugodnejšimi pogoji. Uradni dnevi vsak dan, razen nedelj in praznikov od 8. do 12. in od 14, do 19. ure. Pljučne bolezni so ozdravljive! >> S Pljučna tuberkuloza — sulica — kašelj — suhi kašelj — sluzasti kašelj — nočno potenje — bronhialni katar — katar požiralnika — zaslin evanje — bruhanje krvi — pljuvanje krvi — tesnoba — astmatično dihanje — bodljaji i. t. d. so ozdravljivi! NA TISOČE OZDRAVLJENIH! Zahtevajte tako! mojo kni'go Nova umetnost prehrane" katera je že mnoge rešila. — Isto lahko uporabljamo pri vskakem načinu življenja in ima to prednost, da se bolezen hitro zatre. — Telesna teža se zviša in apnenje, ki se polagoma stopnjuje, zaustavi bolezen. Resni možje zdravniške vede potrjuiejo izborno kakovost moje metode, in radi priporočajo njeno uporabo. Čim i rej začnete z mojim načinom prehranjevanja, tem bolje. POPOLNOMA ZASTONJ dobite mojo knjigo, iz katere boste črpali mnogo po-rebnega. Kogar bolezen muči, kdor se hoče hitro in temeljito ter brez posledic in nevarnosti rešiti bolečin, naj še danes piše. Naglašujem ponovno, da dobite moje razjasnjenje popolnoma zastoni, brez vsake obveznosti od Vaše strani, ter bo Vaš zdravnik gotovo takoj pristal na ta od prvovrstnih profesorjev kot izvrstno ocenjen novi način Vaše prehrane. Radi tega je T Vašem interesu, da takoj pišete ter boste takoj v vsakem času od mojega tamošnjega zastopništva dobro postreženi. Črpajte pouk in ojačano Živliensko voljo iz knjige izkušenega zdravnika. Ista vsebuje okrepitev in življen-sko uteho ter se obrača k vsem bolnikom, ki se zanimajo za sedanji način znastvenega zdravljenja pljuč. Moj naslov: GEORG FULGNER, Berlin-Neukoiln, Ringbahirstrasse Nr. 24, Abt. 621. I Izdaja za Konzorcij cDumovine* Adoli R i oni k ar. Urejuje Filip OmladiC, Za Narodno tiskarno Fran Jezeršek