AMERIŠKA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN : IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER CLEVELAND, 0., FRIDAY MORNING, APRIL 25, 1941 LETO XLIV. — VOL. XLIV. hglezi se srdito branijo v Grčiji Mina so prezgodaj poročali o popolni zmagi na ^rškem. - Angleške čete še vedno zadržujejo ^®mški naval pri Termopilah, 100 milj od Aten. — Vprašanje pa je, koliko časa bodo mo Sli vzdržati. Ter- ipU ^eške čete se še vedno upirajo Nemcem v ožini pri j . 1 nekako 100 milj severno od glavnega mesta Atene. To J rze zadnja straža angleške armade, ki krije glavno arma-_ s® bo lahko vkrcala v raznih grških pristaniščih na ladje. 0 vrhovno poveljstvo je danes javilo, da so nemške čete za-Pozicije pri Termopilah, toda ne, da so tukaj predrle angle- a,ttbeno linijo, kot so včeraj poročali iz Berlina. oL sicer priznavajo, da t>rti|6ga uPanJa> da bi se boj ■sem obrnil v prid zave- da je boj zdaj v zad-tadiju. Nemci poročajo, ^ bombniki uničujejo an- I adje, ki vozijo armado iz Toda iz Aten poroča ra. j,iz grških pristanišč od-nobena ladja angleške K" ^es da I Hj! °ne grške čete, kar se MaP?dal° Nemcem. Grška 'JHvi Se Je Podala v Epiru lLgoee pobijejo angleških je pa, pravi grško so Nemci potopili ,» »> napolnjenih z otro-et)skami, ki so bežale iz bližnje otoke. Cl Pravijo, da je zdaj njih nal»ga, da kolikor naj- ' Predno se morejo vkr-adie in bežati iz Grčije. ^v Atenah ne daje naro-itleSa zagotovila, koliko bodo Pa še držale angleške H, Ja, naj si Italijani ne zmage, ker Grki so L ^emcem in ne Italijani Je bil odgovor na Mus- Vsk •lavo v Rimu, da je „0 a zastava doprinesla SioVo "zmago." v Atenah je danes pri- t naj bo miren »j0 Pl še par dni. m % i in To si raz-krogih, V diplomatskih caka samo še tega, da armada vkrcala ;>ška se odpeljala, nakar se ]a vdali vila la Nemcem ter ta-nadaljno prelivanje ob Poroka . osmih se bosta poro-LC(*kvi * ^609 Sk sv- Vida Angela ^ Superior Ave. in V;uly iz 936 E. 66 a jli k poročni ma-paru Pa želimo vse v novem stanju. .tj Himen C?«* Papež naroča katoličanom naj posvete mesec maj molitvi za mir Vatican, 24. aprila. — Papež Pij XII. je danes izdal apel na ves katoliški svet, naj moli za mir. To je že njegov tretji tak apel. Svojo prošnjo je papež postavil v pismo, ki ga je pisal svojemu državnemu tajniku, kardinalu Maglioneju. Zlasti papež priporoča otrokom, naj molijo, da bi bila doba te nesreče kratka ter da naj posvetijo svoje molitve za ranjene, ujetnike in begunce. Kot že prej je papež izrazil upanje za splošen in trajen mir, ki ne bo skrival v sebi nobenih kali za bodoče vojne. -o- Turki pravijo, da ne bodo odstopili Dardanel Carigrad, 24. aprila. — Turčija je pripravljena za vsak slučaj, čeprav prevladuje mnenje, da se napada osišča za enkrat še ni bati. Iz Carigrada še vedno selijo civiliste in podirajo lesene hiše, ki bi bile v slučaju ognja kot prava past za ogenj. Turki pravijo, da ne bodo odstopili Bolgariji nobenega ozemlja ob Egejskem morju, pa tudi ne bodo dali Dardanel, če jih bo zahtevalo osišče. Turška vlada je v neprestanih dogovorih z Moskvo. Čudne gospodične Camp Blanding, Fla. — Narednik v tukajšnjem vojaškem taborišču je stopil pred svojo stotnijo in rekel, da potrebuje nekaj vojakov, ki bi spremili nekaj gos-podičen iz taborišča. Vsa stotnija se je javila za to "delo." Narednik je pa rekel, da bo izbral šest fantov, ki imajo najbolj zlikane uniforme. Res jih je dobil šest. Veseli nad prijetno družbo, ki jih čaka, so šli vojaki za narednikom, ki jih je peljal na konec taborišča, jim pokazal šest krav in vojakom rekel, da so to tiste "frajle," katere naj spravijo proč, da se ne bodo mešale med barakami. Kislih obrazov so vojaki opravili svoje delo. Ampak če se bodo kdaj sešli z narednikom kje brez prič, jo j! sv -vnetih se poročita v ' Vida Gizella Zavasky M*-^ackowski It Mnogo niu paru! Bolan doma John Tomšič, poznani mizar, stanujoč na 15918 Whitcomb Ave. je prestal dvojno pljučnico ter se nahaja sedaj na potu okrevnja. Upa, da bo v nekaj tednih popolnoma zdrav, kar mu vsi želimo. Veste, kaj je danes? To je tisti čas, ko društvo kliče nas — da storimo svojo dolžnost napram njemu, pa jo bo tudi oqo napram nam. Na 25. v mesecu je čas, da poravnate svoj društveni asesment pri tajniku ali tajnici. TURNIR H. K. ZAJEDNICE Zed. države bodo morda raztegnile patruljo do srede Atlantika Washington, 24. aprila. — Newyorskit župan La Guardia, ki je načelnik kanadsko-ameri-škega obrambenega odbora, se je izjavil v Ottawi, da bodo Zed. države najbrže raztegnile obrambo ameriškega obrežja 1,-000 milj v Atlantik, kar je skoro polovico poti med Ameriko in Evropo. Takoj so se pojavila mnenja, da nameravajo Zed. države dati oboroženo spremstvo angleškim tovornim ladjam do srede Atlantika. Drugi pa pravijo, da to ne bo potrebno, če bodo ameriške stražne ladje pazile, da nemške podmornice ne bodo prišle 1,000 milj do ameriškega obrežja. Toda vladni krogi pravijo, da bi bile te patrulje samo v obrambo ameriškega obrežja. --o- Hrvatska bo dobila samo Sušajc Rim. — Tukaj se splošno govori, da bo dobila Italija vso Dalmacijo. Priznajo pa, da bo dobila Hrvatska izhod na Jadransko morje in sicer bo dobila samo Sušak. Italijansko časopisje piše, da pripada Dalmacija Italiji, ker je bila že od nekdaj zvezana z Rimom in zlasti pa z Benetkami. Š nedeljo se bo vršil kegljaški turnir Hrvatske ka- Vj^lednice v prostorih Linzs Recreation, 1901 E. 13. St. to "Paj bo kegljalo 14 oddelkov iz vseh krajev Amerike in teamov in 12 ženskih. Vi "doubles" bo kegljalo JJh 6; v "singles" pa 174. '•>1 v V zvečer v soboto se bo vršila vesela zabava v počast % dVorani sv- Pavla na 40- cesti- Nobene vstopni- ^ v. desetih bo slovesna maša v cerkvi sv. delegate, potem se bo vršila seja, kjer se bo izbral \ bodoči turnir. Ob dveh popoldne se pa nadaljuje s ^ la večer, točno ob šestih, se vrši slavnostni banket v tf- • Clair Ave. Stoloravnatelj bo Rev. Joseph Misich, 'lo Sv- Pavla. Na baletu bo več odličnih govornikov in 't>0(j6 nagrade zmagovalcem v kegljaški tekmi, ki se bo ^Predsedstvom g. Frank Brentarja. V* Se pa PriSne PIes v avditoriju SND, za katerega bo Peconov orkester. Hrvatje in Slovenci so prav pri lh i.Jeni> da se udeleže banketa in plesne zabave naših hrčkov. Zahvala za obiske Frank Žagar iz 9319 Meech Ave., se tem potom lepo zahvaljuje vsem, ki so ga obiskovali v njegovi bolezni, doma in v bol nišnici. Zadušnica V soboto ob osmih se bo brala v cerkvi Marije Vnebovzete sv maša za pokojnim Joseph Kle-menčičem. Prijatelji so vabljeni. Zveza dr. Najsv. Imena V nedeljo pop. ob 2.30 se vrši seja Zveze društev Najsvetejšega Imena. Zastopniki vseh društev so vabljeni, da se udeleže v dvorani župnije Marije Vnebovzete na Holmes Ave. Na konvencijo WOW John Rožanc in John Cicih odpotujeta jutri na konvencijo W. O. W. kot delegata društva Waterloo Camp, št. 281.. Konvencija se vrši v Marietta, O. Med sodnikom Lauschetom in šerifom ni spora Nek lokalni ameriški dnevnik je včeraj prinesel vest, da vlada spor med sodnikom Lauschetom in šerifom 0'Donnellom radi tega, ker sodnik preganja hazard-ne igralnice. Da se: šerif radi tega maščuje nad Slovenci s tem, da ne dobi noben Slovenec pri njem dela. Mi temu nismo verjeli, ker je še vedno pri šerifu v službi osem ali devet Slovencev. Ob službo je bil že pred več meseci samo eden, Anton Kozan, katerega je šerif odslovil, kot je rekel, radi ekpnomije. Poklicali smo sodnika Lau scheta ter ga vprašali, kaj je resnice na tej stvari. Povedal nam je, da'sta s šerifom še vedno osebna prijatelja in da šerif dobro ve, da sodnik izpolnuje samo svojo stanovsko dolžnost, če preganja igralnice. -o-J— Ta vojna je tudi naša vojna, pravita Hull in Knox Washington, 24. aprila.— Včeraj sta govorila ameriškemu narodu državni tajnik Cordell Hull in mornariški tajnik Frank Knox ,ki sta poudarjala, da se morajo najti pota, da bo prišla naša pomoč Angliji po varni in najhitrejši poti in to v največji množini. Državni tajnik Hull je poudarjal, da so tudi Zed. države načrtu osišča, da jih spravijo pod svojo oblast. Pozival je 130 milijonski ameriški narod, da se dvigne kot en mož ter opremi deželo do popolnosti lastne obrambe. "Da, razlika je kdo dobi to vojno," je rekel Hull. "Razlika je, če se bomo borili sami, s hrbtom proti zidu in imeli proti sebi vse štiri druge kontinente in co bo morje za nas izgubljeno, ali pa če obdržimo svoj prostor svetovnem redu." Hull je svaril, da bo vojna morda še dolga, ;oda izrazil je popolno zaupanje končno zmago svobode, pravice in varnosti. Mornariški tajnik Knox je pa poudarjal, da mi ne smemo dovoliti, da bi se naši izdelki pogrezali v Atlantik. Ako bomo to dopustili, bomo poraženi. Mi moramo držati besedo in dati Angliji pomoč, kot smo jo ob-jubili, ker ta vojna je tudi naša vojna, je rekel Knox. -o-— Jugoslavija ostane zaveznica Anglije London. — Minister zunanjih zadev Eden je povedal v parlamentu, da je jugoslovanski kralj Peter postavil svojo vlado Srednjem vzhodu in da ostanejo Jugoslovani uradno še vedno zavezniki Anglije. Kralj Peter in njegov kabinet so ali v Jeruzalemu ali v Egiptu. Odprtija gostilne Mike Pinčulič in Joe Vene bosta jutri odprla gostilno, znano pod imenom "Welcome Tavern" na vogalu St. Clair Ave. in 222. cesta. Servirala se bo fina kokošja večerja in točilo se bo najboljše vrste žganje, pivo in vino. Za kratek čas vam bo pa igrala prijetna godba. Lastnika se prav toplo priporočata za ob' isk. Iz bolnišnice Lillian Kožar, 723 E. 157. St. se je vrnila iz bolnišnice ter se tem potom lepo zahvaljuje za obiske, cvetlice in karte. PROGRAM za jugoslovanski večer lz naslednjega lahko razvidi-te, da bo res vredno iti jutri na Jugoslovanski večer, ki bo prirejen v mestni Glasbeni dvorani, začetek ob osmih zvečer. Program bo sledeč: Star Spangled Banner, poje Glasbena matica pod vodstvom g. Ivana Zormana. Pozdrav a v d i j e n ci, govori konzul dr. Mallg, ki je obenem predsednik pripravljalnega odbora. Glasbena Matica zapoje sledeče pesmi: Vrbica; Kaj pa ti pobič; Spomin; Ogljar; Slovenec, Srb, Hrvat. Hrvatski tamburaški zbor Dunav igra venlek hrvatskih narodnih melodij. Olga, Jelka in Vera Tomich (Hrvatice), zapojo: Hajte,bra-čo, hajte sestre; O j Savice; Ra-ščešljaj. Hrvatski pevski zbor Slavulj pleše hrvatski kolo. Theodore Andrica pokaže premikajoče slike iz Jugoslavije, ki jih je sam posnel tam leta 1938. Glavni govornik večera: sodnik Frank J. Lausche oriše položaj v Jugoslaviji in nase dolžnosti do domovine. Hrvatski pevski zbor Slavulj zapoje: Pozdrav domovini in U livadi zeleno]. Srbski pev&ki zbor Njegoš zapoje: Njegoševa molitev! Dunte velri; Pijmo vino. Slovenske deklice, članice Slovenske ženske zveze, plešejo narodne plese pod vodstvom ge. Albine Novak; na harmoniko jim igrajo Vinko Globokar, John Kaušek in Frank Kapel. Baragov dekliški zbor zapoje: Jaz bi rad rdečih rož; Pogled v nedolžno oko;; U mraku; dirigira Eleanor Kar linger. Vsi jugoslovanski moški pevski zbori zapojo skupno: Morje adrijansko. Vsi zbori zapojo pod vodstvom g. Ivana Zormana: America; My Country 'This of Thee. (Zaključek programa) -o- Za slovensko kulturo in prosveto! Mnogo je naših prireditev v soboto in nedeljo. Vse so važne, vse potrebne za naš narodni obstoj. Zato apeliramo na narod, da jih poseti x v kar največjem številu! JUGOSLOVANSKI VEČER V GLASBENI DVORANI Za morje adrijansko Ponovno apeliramo na moške pevce vseh zborov v Clevelandu in okolici, da pridejo nocoj ob osmih k vaji za pesem "Morje Adrijansko." Kako mogočno bi donela ta pesem, če bi jo pelo kakih 150 pevcev! Zberite se v sobi poleg urada dr. Mally v SND. Program se je sestavil šele včeraj, zato se potom časopisa kliče pevce. Nov grob V četrtek popoldne je preminila v Mt. Sinai bolnišnici Amelia McGill, rojena Somrak. Tukaj zapušča soproga Ivana, očeta Franka in mačeho, brata Stanleya in več drugih sorodni kov. Rojena je bila v Clevelandu. Pogreb se bo vršil iz pogrebnega zavoda Jos. žele in Sinovi, 6502 St. Clair Ave. v pondeljek popoldne ob 1:30 na Highland pokopališče. Bilo srečno Jutri ob devetih se bosta po ročila v cerkvi sv. Vida gdč. Adeline Marie Gabrenja, hčerka po. znane Frank Gabrenjeve družine iz 7215 Myron Ave., in Mr Ermin L. Gornik, sin poznane trgovsikei du/užine Mr. /in Mrs John Ggrnik, 6217 St. Clair Ave, Vse najboljše v novem stanu kličemo mlademu paru! Prvič v zgodovini naše naselbine bodo nastopili slovenski, hrvatski in srbski umetniki na istem programu. To bo ob priliki prireditve Jugoslovanskega večera v mestni Glasbeni dvorani jutri večer. Namen te prireditve je v prvi vrsti, da se začne zbirati v sklad za odpomoč našim, v Jugoslaviji. To je prvi in poglavitni namen. Drugi namen je pa ta, da seznanimo ameriško javnost z našo kulturo. To bo izvajano v naši lepi narodni pesmi in pa narodnih plesih, ki so navadno karakteristika duše vsakega naroda. Na programu bodo tudi premikajoče slike. Kazal jih bo Mr. Andrica od Cleveland Pressa, ki je slike sam posnel na potovanju po Jugoslaviji. Oni, ki so slike že videli, trdijo, da so zelo lepe, zlasti one iz Slovenije. Slišali bomo našega velikega rodoljuba, sodnika Lauscheta, ki bo razkril vso bol trpečih jugoslovanskih narodov v trenutku, ko se na Dunaju prepirajo za večje kose naše zemlje. Frank bo zastavil besedo, ki bo padla na žerjavico in užgala tudi one, ki se morda ne zavedajo resnih trenutkov, ki jih preživljamo. Torej jutri večer kdor le more, naj pohiti v mesto manifestirat za našo staro in nepozabljeno domovino. ZBOR SV. KRISTINE PRIREDI KONCERT V nedeljo večer slavi vrli cerkveni pevski zbor sv. Kristine 10 letnico obstoja. Vsi vemo, koliko se morajo truditi zlasti cerkveni pevci in pevke za cerkveno petje, ker morajo peti redno vsako nedeljo in ob praznikih, redno imeti vaje vsak teden in večina vsi cerkveni pevski zbori gojijo poleg cerkvenega petja tudi narodno pesem. In tako bo priredil tudi pevski zbor sv. Kristine v nedeljo večer koncert izbranih pesmi pod spretnim vodstvom dirigentinje in ustanoviteljice zbora, Mrs. Mary Gerl. Z nekaj točkami bo nastopila ob tej priliki tudi naša priljubljena Ilirija pod vodstvom, g. Martina Rakarja. Narod prav prijazno vabimo, naj poseti ta koncert. S tem bomo pokazali našim vrlim pevcem! in pevkam, da cenimo njih žrtve za našo lepo pesem. Zbor iskreno želi, da bi bila v nedeljo večer šolska dvorana sv. Kristine nabito polna. Upajmo, da jih njih želja ne bo varala in da se bo narod odzval. Po koncertu bo ples, za katerega bo igral Jankovičev orkester. ADRIJA PRIREDI KONCERT V NEDELJO V nedeljo popoldne ob 3:30 se prične v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. koncert pevskega zbora Adrija pod vodstvom g. Frank Vautarja. Nič manj kot 19 točk je na programu in same naše najlepše. Ta zbor ima fine pevske moči in gotovo boste imeli lep duševni užitek na tem koncertu. Narod je prav prijazno vabljen. ECRALJIČKI BODO ŽVRGOLELI V MAPLE HEIGHTS V nedeljo popoldne, začetek ob štirih, nam bo zapel mladinski pevski zbor "Kraljički" v SND v Maple Heights, O. Pevo-vodja g. Zorman je izbral zelo prikladne sklade za ta spomladanski čas. Narod vedno rad poseča Kraljičkove koncerte in se bo gotovo odzval tudi v nedeljo. Po koncertu bo ples, za katerega jo igral Louis Simončičev orkester. KONCERT V SDD NA WATERLOO RD. V nedeljo popoldne ob treh se prične prireditev, ki jo bo podal narodu mladinski pevski zbor SDD na Waterloo Rd. Podana oo krasna spevoigra "živi in mrtvi materi" ter prizor: "Kranjski Janez v New Yorku." Nastopi zbor, solisti in dueti. Bo prav prijetno, zato se udeležite v velikem številu. Po predstavi bo udaril na svoje inštrumente Vadnalov orkester. KONCERT GODBE SV. LOVRENCA V nedeljo zvečer ob 7:30 bo podala godba fare sv. Lovrenca lep spomladanski glasbeni koncert v SND na 80. cesti pod vodstvom odličnega kapelnika g. Frank Bečaja. Poleg skupnega nastopa vseh godbenikov bodo tudi solisti in dueti. Posebna točka na programu bo: skupno petje narodnih pesmi, pri čemer bodo sodelovali s svojimi glasovi vsi navzoči. Po koncertu te godbe bodo pa nastopile še druge in sicer Edw. Kenick in njegov orkester, August Meserko in njegov orkester ter Louis Sray in njegov orkester, ki bo igral za ples. Newburzani in drugi ste prijazno vabljeni, če hočete imeti svojo lastno godbo (in na to ste lahko ponosni), potem jo morate podpirati ob prireditvah. PA šE VSE POLNO DRUGIH ZABAV BO Poleg gori navedenih so še druge zabave danes, jutri in v nedeljo, katere smo sicer že omenili prejšnje dneve, pa jih še enkrat, da ne boste pozabili: Nocoj se vrši sijajna plesna veselica v SND, katero prireja društvo Martha Washington št. 38 SDZ. Se boste imenitno zabavali, če jih obiščete. Jutri večer priredi v SND plesno veselico društvo sv. Cecilije št. 37 SDZ, ki obhaja 15 letnico obstoja. Vesela zabava je vsakemu garantirana. Podružnica št. 53 SŽZ ima jutri večer ples v Domu zapadnih Slovencev na 6818 Denison Ave. V Slovenskem domu na Holmes Ave. pa obhaja 30 letnico društvo Marije Vnebovzete št. 103 ABZ. Članice prijazno vabijo na poset in obljubljajo najboljšo postrežbo. Obiščimo jih! In zdaj, ko ste prebrali vsa ta naznanila in priporočila, pa malopostojte in se vprašajte: ali nam je torej potreben slovenski časopis aH ne? Kaj pravite? AMERIŠKA DOMOVINA, APRIL 25, 1941 f f AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (117 St. Clair Avenue Published daily except Sundays end Holidays Cleveland, Ohio NAROČNINA: Ha Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za, Cleveland, po pošti, celo leto $7.00 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland, po razpašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3 00 Za Evropo, celo leto, $7.00 Posamezna številka, 3c SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail. $7.00 per year (J. S. and Canada, $3 00 for 6 months; Cleveland, by mail, $3.50 tor 6 months Cleveland and Euclid, by carrier $5.50 per year, $3.00 for 6 months European subscription, $7.00 per year Single copies. 3c Entered as second-class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. No. 97, Fri., April 25, 1941 Iznova bomo gradili Danes je Jugoslavija tam kot je bila pred 22 leti — nikjer! Če jo bomo hoteli imeti, jo bo treba iznova graditi, iznova krpati in znašati skupaj, kot so to delali naši voditelji v času, ko se je rušilo avstro-ogrsko cesarstvo. Kot rečeno, danes smo prav tam, kot smo bili leta 1918. Edino, kar imamo danes in česar takrat nismo imeli, so izkušnje 22 letnega skupnega bivanja v eni državi Slovencev, Hrvatov in Srbov. Tistih izkušenj pa imamo dovolj in te izkušnje bodo pri novi jugoslovanski zgradbi služile za pravi temelj. Ko so Jugoslovani gradili prvo samostojno jugoslovansko državo, so jo gradili na podlagi velikih slovanskih idealov bratstva. Kot ženin in nevesta, ki si graditi novo ognjišče v sladkih medenih tednih. A pridejo vsakdanje skrbi, skrbi za vsakdanji kruh, medeni tedni se umaknejo realnemu življenju in tedaj se pokaže, na kakem temelju je bil zgrajen ta zakon. Tako je bilo tudi z novo Jugoslavijo. Kmalu so se pojavile težkoče in nasprotstva med posameznimi narodnostmi. Vse križem so letela očitanja, da je ta ali oni narod zapostavljam da ta in oni nima nobenih pravic, da je vladajoči narod samo eden in ne vsi, kot je bil namen pri ustvarjanju države. Začela so se nasprotstva v parlamentu, Hrvatje so se vzdržali vsakega sodelovanja. Vlada je začela preganjati voditelje raznih skupin. Tudi Slovenci so morali to občutiti. (Korošec in Kulovec sta morala za par let v pregnanstvo, ker sta zahtevala pravic za Slovence). Mi tukaj v Ameriki smo pisali, da je treba potrpeti, da je država še mlada, da ji je treba dati časa, da se umiri in ustali. Nekateri so pa videli v Jugoslaviji vse narobe in so udrihali po Jugoslaviji na vse kriplje. Pisali so proti kralju Aleksandru, ki so ga smatrali za ultra-diktatorja. To smo čitali, na primer, v Adamičevi knjigi, v kateri je Amerikan-cem razkladal "gnili režim" v Jugoslaviji ter pokazal Ame-rikancem Jugoslavijo kot najbolj diktatorsko državo na svetu. Razume se, da je bila "njegova knjiga "Native Return" prepovedana po Jugoslaviji.^. Enako so pisali naprej in naprej proti Jugoslaviji, to se pravi proti vladi, drugi časopisi, ki radi tega niso smeli v Jugoslavijo. To so prav tisti listi, ki se danes trkajo na prsa, da hočejo rešiti Jugoslavijo in preklinjajo vsakega, ki hoče povedati, da se je tudi Slovencem godila včasih krivica. Toda pri tem pozabljajo, da so bili prav ti listi, ki so skušali napraviti razdor med • jugoslovanskimi narodi. Kajti kdor udriha po vladi, udriha po ustroju države, koplje jamo edin-stvu in slogi. Ni treba zdaj igrati nobeni svetlohlinskih vlog in nobenemu se ni treba delati lepega zdaj, ko stojimo nad pogoriščem. Mea culpa, fantje! Saj nismo še pozabili, kako so nekateri "pozdravili" ljubljanskega župana, ko je prišel v Ameriko na obisk in je bilo rečeno, da ga je poslala Jugoslavija. Da, če bi bil prišel v imenu Slovenije, so rekli, bi bil dobrodošel, a ker je prišel v imenu Jugoslavije, pa ne! In prav tisti so pa danes taki patrioti in taki navdušeni Jugoslovani, da bi se najraje stopili same ljubezni. Kot rečeno, zdaj bo treba graditi Jugoslavijo iznova, če jo bomo hoteli kdaj imeti. Toda kar tukaj bomo zapisali, da bo zgradba na drugačnih temeljih, kot se je postavila leta 1918. Zdaj ne bomo več toliko idealni, kot bomo gospodarski. Smelo trdimo, da mislijo tako danes i Slovenci i Hrvati v stari domovini. Kar odkrito si poglejmo v oči in priznajmo, da v Jugoslaviji ni bilo vse tako, kot bi moralo biti. Zdaj taka kritika ne more škoditi nikomur, pač pa lahko samo koristi bodoči in novi Jugoslaviji, če bo sploh še kdaj. Bodoča Jugoslavija bo morala biti zgrajena na vse drugačni podlagi in tudi bremena bodo morala biti bolj pravično razdeljena. Gola resnica je, da je nosila Slovenija sorazmerno vse preveliko breme za skupno državo. Pri osnovi bodoče Jugoslavije se ne bo gledalo samo na cn jugoslovanski narod, ampak na vse. Predvsem se bo pa gledalo na Slovence, da se jih ne bo zopet polovico prodalo, kot se jih je zadnjič. Ko je bila dana leta 1915 Primorska in Notranjska v skrivni pogodbi v Londonu z Italijo, ni nihče niti črhnil besedice. Jugoslavija kot taka ni nikdar mignila s prstom za naše primorske Slovence. Če bo v naši moči in to bi morala biti sveta naloga vsakega Slovenca in Slovenke, bi morali obrniti hribe in doline, predno bi dovolili, da bi se zopet zgodila taka strašna krivica nad našim narodom. Zdaj še ni čas zato, ampak nekega dne bomo morda pa že povedali, kdo je močno želel, da je ostalo polovico Slovencev pod Italijo in kdo ni hotel nikdar storiti najmanjšega koraka, da bi se jih rešilo. O, vse nam je znano in morda ■ več, kot si kdo misli. Da, mi želimo, da bi bila zopet Jugoslavija in da bi bili j južni Slovani VSI v eni skupni državi, ampak želimo tudi, I da ne bo nobenih tajnih pogodb in da se na naš račun ne bo! delalo nobenih tajnih kupčij. Zdaj smo Slovenci skupaj in | skupaj bomo ostali! Pa pravic bomo imeli kot kak drug na- J rod, najsi nas tudi ni toliko. Dasi smo majcen narod, pa ni-j smo delali sramote Jugoslaviji, ne po svoji visoki kulturi, nei po svojem premoženju, ki smo ga prinesli v državo. Pa ni-j smo smeli izobesiti niti svoje slovenske zastave! To ni di- Glasnik sv. Srca v Ljubljani je poveril Fr. Slapšaka za celo Ameriko, da pobira naročnino. He, he, he. Najbrže mislijo, da je tudi Amerika tako velika kakor "Dravska banovina." * I# * Ko pa že govorimo o banovinah, Bog ve, kam bo sedaj spadala dravska banovina? Če bi šlo na glasovanje, vem, da bi z veliko večino Slovenci zahtevali, da gredo pod Nemca raje kot pa pod Italijana. Nemec je sicer ohol in ošaben, pa ima vsaj nekaj izobrazbe, ali imel jo je včasih. Ko smo pred leti potovali po Evropi, smo največ vljudnosti našli na Nemškem. V Italiji pa bore malo. # * * Pred 75 leti je neki Lutera-nec, z imenom Dr. Edward Preuss, napadel na zelo grd in bogokletni način Brezmadežno Spočetje Marijino. Sedem let pozneje je pa isti človek kot popolnoma spreobrnjen s katoliški veri, dal napraviti v cerkvi Marije Zmagovalke v St. Louis, Mo, sledečo ploščo: "Na čast preblaženi Devici Mariji Zmagovalki je ta spominska plošča postavljena tukaj v spomin na zmago čez samega sebe nekoga, ki se je drznil sramotiti Jo, a sedaj pa Ji služi s zvestim in hvaldžnimi srcem kot najbolj usmiljeni Materi, spočeti brez madeža." * * * Življenska zgodba Dr. Preus-sa je skrajno zanimiva. Rojen Msgr. Karl Frey, profesor v semenišču Our Lady of the Lake. Pele pa bodo dekleta sama pod vodstvom sestre Assi-sium. K paradi za popoldan so vabljena vsa društva. * * * Podružnica št. 73 SŽZ iz Warrensville Heights je zadnjo nedeljo svoje članice zbrala v cerkvi v skupnem pristopu k angelki mizi. To je lepo in kaže, da je vodstvo v pravih rokah. Ako bi tako delale vse podružnice Slovenske ženske zveze, bi s tem postavile svojo organizacijo na trdno podlago, na skalo, ki večno ne bo omajana. Prihodnjo nedeljo, to je 27. tega meseca, bomo imeli v naši naselbini zelo lepo priliko slišati bogat koncert, ki ga prireja "St. Lawrence Band" v tukaj-šnem Narodnem domu. Kamorkoli se človek obrne dandanes, sliši le tisto grdo divje ropo-tanje in javkanje, ječanje in stokanje, ki ji pravijo "swing." Zato je pa prava godba in klasična harmonija nekak "trit," ki človeka poživi in ga vzdrži, da ne obupa nad pametjo, ki to novodobno ropotanje in javkanje ceni in odobrava. V nedeljo boste slišali godbo in ne ropotanje, harmonijo in ne kako nočno mačjo ohcet. Pridite vi vsi in pripeljite še druge. * * * "FANTAZIJO" sem šel poslušat. To je res nekaj zname- je bil na Pruskem, kjer je po- nitega, nekaj pretresljivega; zneje imel službo v luteran- nekaj novega. To je godba, in skem semenišču. Leta 1868, sicer krasna godba, nobena mo-ravno na praznik Brezmadež-' derna prismodarija. Z godbo nega Spočetja se je odpovedal j vred pa se spreminjajo in izli-profesorski službi in se je z vajo barve iz ene v drugo v ta-družino vkrcal na ladjo. Na ko krasnih sencah, da človeka morju je nastala strašna burja kar prevzame. So pa tudi pri-in v tej sili je prvič začel dvo- zori, ko človeka pretresejo, ka-miti o resničnosti :luteranizma. kor je na primer, kraljestvo sa-V Ameriki je zopet dobil službo tana in njegovi plesi, ki so pre- v luteranskem zavodu, a njego-1 Cej podobni "Jitter Bug" kret- vi dvomi glede protestantizma njam. Vse skupaj pa zaključi so rastli od dne do dne. Spre- prekrasen "Ave Maria," da se videl je, da ne more tako več človeku dozdeva, da je že v ne-naprej, zato se je odpovedal besih. Ta Ave Maria prekaša svoji službi 1. decembra, upa-, vse drugo v godbi in petju. Če joč, da se umakne pred prazni*! angeli v nebesih tako lepo pokom Brezmadežnega Spočetja, i jejo in muzicirajo, potem se katerega se' je že nekaj časa j moramo potruditi, da pridemo vedno strašil. Pa zopet, ravno tja na 8. decembra, je zapustil kolegij. Nikjer ni našel miru. Mati Božja ga je iskala in ni mogel drugače, kot da je začel raziskovati katoliško vero. "Vedno se mi je zdelo," tako je pravil, "da slišim glas: 'Mati Božja, katero si javno obdolžil greha, je močnejša od tebe. Ona hoče zadoščenja'," Popolnoma spreobrnjen h katoliški veri in krščen v cerkvi Matere Božje Zmagovalke v St. Louisu, Mo., je spisal sedaj knjigo v zagovor Brezmadežnega Spočetja in na lastne stroške je dal postaviti znamenje z zgoraj omenjeno ploščo, na praznik Brezmadežnega Spočetja. Naši "Črički" se pripravljajo za lep koncert pod vodstvom g. Ivana Zormana, ki- sicer ne bo kaka "Fantazija," pa bo brezdvoma zanimiv in krasen; nihče se ne bo kesal, ki ga poj-de poslušat. Boste videli, le počakajte za materni dan. tis * * Vsepovsod se je poznalo, da Cleveland nekaj pričakuje. Zato nas pa zelo veseli, da zamo-remo naznaniti, slovesno in zagotovo, kdaj se bo vršilo to, kar ljudje tako željno pričakujejo. Naš cerkveni piknik se bo vršil zadnjo nedeljo meseca junija. Ali ste slišali? Zadnjo nedeljo v juniju, ali bolj na kratko povedano 29. junija. Ob tej priliki bomo zopet dali nov 1941 Trije njegovi sinovi so du-' Plymouth avtomobil tistemu, hovniki, eden pa je bil dolga le-' ki bo najbolj srečen. Vstopnice ta urednik izbornega katoliške- za piknik smo razposlali, nekaj ga mesečnika "Fortnightly Re-' pa jih še bomo v bližnji prihod-view." Marija je zmagala na ! njosti. Če pa katerega slučajno celi črti. J zgrešimo, naj pride sam ponje * * * | ali pa naj nam da vedeti, da jih V nedeljo, 4. maja bodo naša nima. dekleta praznovala 25-letnico j * * * obstanka njih društva, Sodali-1 Ali imate kaj prodajnih ty. Izdale bodo posebno knjigo znamk (sales stamps)? Pošlji-pod vodstvom Father Baznika, te jih nam. Mi vam bomo prav kateri si prizadeva, da bi bil hvaležni zanje. Lansko leto dan kar najlepše mogoče pro- smo jih poslal v Columbus za slavljen. Povabljena so tudi preko $500. če bi jih tudi le-vsa sosedna dekliška društva, tos vsi tako pridno nabirali, bi da se na ta dan veselijo z njimi, nam bilo to v velikansko pomoč začenši že zjutraj ob 9, ko se, pri napravi "Brezij." Pošljite vrši slovesna sv. maša z obha- nam, prinesite nam, pripeljite jilom. Pri maši bo imel govor nam sales stamps. Lepa in ^pomenljiva je krščanska poroka. Kaj si morejo neki misliti neveste ali ženini, ki si izberejo nekatoličana za življenskega tovariša ali tovar-šico in so poročeni kar tako pusto, prozaično v kaki sobi in ne v cerkvi pred oltarjem? Elizabeth Turk in Edward Tomšič sta bila'poročena v cerkvi pred oltarjem, kjer sta prejela tudi blagoslov in pa Boga samega v sv. obhajilu, kateri ima biti njih gost skozi celo življenje. Nevesta je bila članica dekliškega društva, zato so ji dale za spomin krasen srebrn rožni venček, kateri naj ji bo v spomin, da je bila, in naj tudi ostane Marijin otrok. Njuni ožji sorodniki so dan proslavili, kot je navada in jima končno voščili vse najboljše za to in večno življenje. We second the motion. May you be happy ever after. * * * Pri Anton Ponikvarjevih so v nedeljo praznovali. Oče in mati Ponikvar sta postala zopet enkrat več "grandpa in grandma." Dočim je njiju sin Francis postal atek. Krščena je bila Loretta Jean, prva v tej družini. Frank Solinski in Mary Trlop sta jo prinesla v cerkev, da je postala otrok božji. Naše čestitke! * * * Preko 200 otrok in nekaj odraslih bo birmanih tukaj 1. maja. Za otroke je potrebno, da vedo vsaj glavne resnice sv. vere. Za odrasle pa je zahtevano več. Ti bi morali vedeti vse, kar je potrebno za kristjana. Kdor tega še ne ve, naj se potrudi. Birma se vrši 1. maja zvečer ob pol osmih. * * :> Theresa (Kodeh) Rozman, hčerka John Kodehove družine, ki je lansko poletje zapustila svoje starše in dom in se napotila s svojim velikim, možem Anton Rozmanom v Joliet, 111., kjer je zaposlen kot pevovodja in organist, se je te dni povrnila za par dni obiska med svojimi sorodniki. Mrs. Rozman pravi, da se je privadila novega mesta Jolieta in je popolnoma zadovoljna. To seveda ni bilo težko, ker je bil tam Tone, katerega ima srčno rada. * * * S srepim pogledom in zastavljenimi čeljusti je gledal n?o-gočni trebušasti, bogati trgovec fanta pred seboj. "Slišim, da hočeš postati moj zet," mu de resno in na ves glas. Precej prestrašen in tresoč se je odgovoril fant: "Prav za pjav, prav nič mi ni za to, da bi postal vaš zet. Toda, če poročim vašo hčer, se tega skoraj ubraniti ne morem. Ali ne?" Tako je. Kadar se mladi poročajo, jemljejo le drug drugega. Zato pa, čim bolj se vsi drugi stran držijo tem boljše bo za poročene, zlasti, kadar pride kako nesoglasje vmes. Kolikokrat se pa v starejši spo-rečete, pa se vse popravi? Tako se morajo navaditi tudi mladi, tla bodo svoje prepire sami poravnali. Zato pa, če pride hči nazaj tožit moža: "To pa ono mi je rekel, to pa ono mi je storil," takrat ji povejte: "Pojdi domov in kakor sta se sama sporekla, tako se sama porav-najta." Ne vmešavajte se vmes, Slovenski društveni dom na Re-cher Ave. Mi imamo več vzrokov, zakaj bi z vsemi močmi delali za "Zormanov dan," če bi se šlo v resnici za g. Ivan Zormana, če bi se šlo zato, da se mu napravi kaka pomembna reč in bi šli vsi dohodki res samo zato. Ker pa se rabi njegovo ime največ za reklamo, prispevki pa gredo v lokalno privatno korist, katera ni narodnega pomena, zato se mi kot naselbina ne bomo udeležili, pač pa posamezno, kdor želi. * * * Neki znanstveniki "si belijo glave" z vprašanjem, zakaj človek osivi? Mi smo mnenja, da bi o tem znali predavati starši in učitelji najbolje. * * * • Pravijo, da je ena posledica vojne ta, da veliko manj jajc prihaja v Združene države iz Kitajskega. Nam se je vedno čudno zdelo od kod prihajajo vsa ta gnila jajca. In sedaj pa imajo ameriške kokoši, kot poroča neki list, najboljšo priliko, da se organizirajo in zahtevajo krajši dan in več koruze. * * * Velika noč je minila in znjo postni čas. Z velikim pondelj-kom pa so nastopili dnevi, zlasti sobote, plesov. Vsi vemo, da mlad svet rad raja in naj raja, dokler je mlad in dokler raja dostojno. Dnevi težkih odgovornosti in skrbi pridejo itak še prehitro. Le to bi pa priporočali temu rajarskemu mlademu svetu, da kadar gre v nedeljo jutro proti domu, naj gre malo bolj mirno, da tisti ljudje, kateri morajo v nedeljo zgodaj vstati, ne bodo radi njih izgubljali potrebnega počitka. Kdor lahko do 11. spi, potem pa kam h kakšni kratki maši pohiti ali pa sploh k maši ne gre, tak malo pomisli, ko gre ob dveh ali treh ^opolnoči domov, da je večina pametnega sveta pri počitku tisti čas. In zato nekateri kričijo in vpijejo, kakor bi jih krokodil požiral. Nekaj več prevdarnosti in pa ozira na druge ljudi se sme pričakovati celo od 17 do 20 let starih. * * * Lejte, lejte, lejte! Naša vlada, ki se je do zadnjih Časov tako strašno bala, kje kaj verskega pospešiti, bo zgradila 600 cerkva po raznih vojaških taboriščih, katere bodo rabili Katoličani, Protestanti in Judi za poredoma. "Armada si je vzela naprej, da bo storila svojo dolžnost DO BOGA prav tako kot do dežele," tako se glasi proglas. To je dobro znamenje. Če pride še do tega, da bo tudi v naše javne šole smel Bog, potem zna še nekaj iz tega priti. Lejte, lejte! -o- Dobrodelna predstava Ena najlepših predstav v dolgem času bo gotovo v soboto večer, ko bodo na programu nastopili naši pevski zbori in plesalci na velikem odru Glasbene dvorane v mestu na 6 cesti in St. Clair Ave. - Res, da imamo mi krasne odre v naših domovih, toda oder v Glasbeni dvorani je veliko večji, kot kateri izmed naših, kakor tudi sedeži po dvorani se vzpenjajo navzgor, da ni treba gledat čez ramo tistega, ki pred vami sedi. Tudi akustika v tej šalo preveč po demokraciji, bi rekli. Kadar bomo gradilr novo Jugoslavijo, bomo začeli gra-—pri temeljih, ne pri strehi. To si dobro za- diti spodaj pomnimo. dvorani je učinkovito vpeljana, ako hočete, da se mladfpar «m i da se sliši razločn° na vse stra-prej navadi drug drugega po-1 ni> kakor tudi vldi na oder. Se-manjkljivosti in napake prena-| veda mi sami bi ne bili izbrali te šati. { velike dvorane, kjer je tri tisoč * * * t sedežev, toda idejo za to veliko Boarder: "Jutri odhajam, i Predstavo je sprožil naš ameri-Mrs. Frlc. Prav žal mi je, da 1 ški dnevnik The Cleveland Press, vaša postrežba ni bila taka, kot1 ki -ie Pozval zastoPnike naših or-sem pričakoval. Ali veste, da j ganizacij na sestanek ter njim sta se dve podgani podili sinoči | iz™čil vodstvo programa kakor po moji sobi?" I tudi sploh kar se tiče prodaje Mrs. Frlc: "Kaj ste pa prav! vstopnic. Obenem nam je Press za prav pričakovali za tri do-; boljubil mnogo reklame v njihovem listu ter takorekoč zbuditi zanimanje za to ugoslovansko predstavo tudi med Amerikan-ci, ki so sedaj zelo zainteresirani ni Zormanov dan, ki ga prireja v naš hraber narod. Ne bom vas vabila na dol?0 široko, ker smatram za n®1' dolžnost vsakega zavedne?8 jaka in rojakinje, da PoSfitl fc in predstavo brez posebnih v' ker gre za korist naši doi in ves preostanek bo izročen ^ šemu odboru, ki bo poskrbe^ se denar pošlje na pravo $ in ob času, ko bomo na komu se pošlje, da bo zaleg110 . ^ šim trpečim in bednim v j vini. Kakor smo brali \ ^ lei Poi dneve, se je že organizira ^ bor, ki bo imel v oskrbi vse ^ ^ narne prispevke za domov1"0 ^ ^ dobiček od te predstave j ^ nekak započetek te akcije ^ ^ tel sj v Ohio. Nekateri vprašuje]0j ^ v mu in kam se bo poslalo . J liliIft in tistim se prav lahko tu* ^ jasni, da denar bo prav ^ i £ poslan v najpotrebnejše ^ ^ in to po določbi tukajšneSjjfii) bora. Torej ako čutijo ^ pri ameriškem časniku, da J ^ Iti ^ ša dolžnost pomagati be"n ^ jt^ Jugoslaviji, potem je £ot . m! Pat ša sveta dolžnost sodelov« ■ je v naši moči. v,<; s'evo TT . . —arVl™ Vstopnice so vse rezerv'^ ^ 3 in jih lahko dobite v urad« jj No} Si in io mi riške Domovine, v SDZ in vseh naših narodnih , poP in ako hočete mene vam jih pripeljem P° na dom. Cena je 50 n» 75 i» dolar, za lože pa dva . pet dolarjev. Torej še preskrbite vstopnico V n«1 Bet P: > i, čl ^Ov, 'Vid, l0bo1 uspeh dobrodelne Pred^ ' r°k soboto večer 26. aprila- ' ^ i zdravljam, LJ.V| Albina v l Hi "Spring Festival' Tako ime so si izbrale ^ .^a, ples članice društva sV- ^ j|Q je, št. 37 SDZ, katerega J J > soboto, 26. aprila v Si"11 Ji"' skem narodnem dofl>u J'yj$ Clair Ave. Ta ples se ' y i lJu] ob priliki 15-letnice d^5 su ga obstanka. K temu društvu spad*1 j^ članic, ki pa malokdaj J jf" ,2ftie H Hi J Mi. bolj so razburljivi č»sl- V >!' potrebuje človek razve«1^ ^ če prav premislimo. ^ i'^ ^tn nost človeškega živiJcl .jfti'. ^ v. več v veselju. Mnogo P ^ , Žj0 ga veselja pa se navad^ p(jji . o^ ' '4k se PM v veseli družbi, kjer telji drug z drugim in se prosto zabavajo^/#1'^!' bo igral Smith orkester.^ <| . ne bodo tudi posebne ' / Na to jubilejno P / društva sv. Cecilije je . sti vabljeno cenjeno obč"1^ ^ Torej, ne pozabite^' večer, 26. aprila in veselice Cilk. Pozdrav,/ Frances P° Oče pritlikavec, v , __ , M Le kje se je ta PreKlM pravimo, če je kje v * ^ M larje na teden—slone?" # * * Več vprašanj smo že dobili, če bomo sodelovali za takozva- ni kdo, ki se je nenava ko "potegnil." Še primer pa imajo v f^ kjer živita dva pritli^ ^lijjj^ ca, ki se kažeta v ne^1 V ; ^ najbrže za to tudi /, ' ^ y Oo lil A \JS C \ žen. On se lahko ^ nar, firbec ni -..... Mož je velik 70 cm, * v ^ cm. Imela sta sina, - i* -ni posnemal. Pregref ^ per vse družinske oWa vrjf sel že blizu dva m*'^ Seveda so se za ta P^.^ji , mali tudi zdravniki- ^ li razložiti, kako i" se samo čudili, ičiudh P ^ j veda samo znanstveno. ^ r^ vaden zemljan seveda žen. On se lahko sarn ^ stveno čudi. Zdravn'"■ d»je to edinstveni I ^ # svetu, kar jim ver j a ^ ^r^ ko je torej sin P0Pra^ii'1 f^ riša nista mogla stol'1 ^ ^ bil najbrže življenj^1^ s>' 1 govega očeta. Kajti tisto, česar nima. [1o . S s lii Hr »u X A li 2 ^ AMERIŠKA DOMOVINA, APRIL 25, 1941 T71 tr-—Tu S 't !Jl*Ccxxr rxxixxxxxxximxuxxxxxxxxiixxxxxixxxuxi f '^XIXX lvitl A i ■J terha: J ! ir^ J SATAN IN IŠKARIOT Po nemškem izvirnika K. Maya XtTTTTTTTTTTTTTTTTTTXXXXXXXXXXXXXXXXXi: Prihod , 6 smo prišli v dolini, razširjala v morebiti eš'roko dolino, pa se pro-5(111 spet zoževala. Zagle-^ vozove, v nizu so se ■^jali po ravnini. Pred s° jezdili Yume, za nji-^ad belokožec. Ponudil pa jih zajamem! Winnetou. "Old . je že itak dovolj te dni." 's'ie pet Mimbrenjev, se v skok za vozovi in jih Pa smo počasi jezdi->»• Vozovi so obstali, vozniki so zagrabili čuli smo vpitje, stre- Pj'eklinjevanje, rdeč- j kakor je v nava- belokožec je ves obrnil konja in mi- 1 ;?t! nazaj, pa je zagle- ■», 11 v blaznem diru zdir-i'%0 ^ s_em se za njim, ga 'tel, zgrabil za nje-obstal in ga vpra- Pa tako n glo, senor? / lit !? ne mudi!" človek Do zob je , je bil, suh in •' Ha pomočnika mu °d daleč. Ifn?°^en> Pa proseče ^'ke in tarnal: Sjj 1116 ne ubij te, nikar f^j^^i nisem nič storil, ^'eesar ne bom storil! /anim, — samo pri-c ftii i" L ^bojte, senor! Vam re#C2g0dil0! Le na ti_ 0 i k Je 'mamo piko." je oddahnil. il"1« b. »"lene — ? Hvala več- ..81 Je znojno čelo. 9 j \ 'j ^ \ mladenič, na vas ki^1 ne bomo skrivili, J §j0 življenJ'e ni ■i brez strahu se til <^oj k vozovom!" ,°,Vlmi> dvomečimi oč-.sle r 'Vain i v°ljo upam, da vozovih." "Lepo! še enkrat vas vabim, da se vrnete z menoj k vozovom !" "Pojdem. Ampak — kaj spet vidim! Več ko polovica Indijancev, ki so pripotovali z vami, je zvezanih —. To mi je sumljivo — I" "Prav nič ni sumljivo! Tisti zvezani rdečkarji so Yume, oni drugi svobodni pa so Mimbre-nji." "Ali bodete tudi mene zvezali —?" je plašno vprašal. "Ne. Povedal sem vam že, da se vam'ni treba ničesar bati." Pri vozovih so že čakali na nas. Yume so bili mrtvi. Vozniki pa so bili vsekakor pogumnejši ko "izvoljeni pooblaščenec" trgovca Manfreda, ob vozovih so stali s puškami v rokah, pripravljeni, da se branijo, če bi jih kdo napadel. "Pustite puške pri miru, se-nores!" sem jim zaklical. "In stopite bliže, da zveste, čemu smo vas ustavili. Vaši prijatelji smo." Kakor sem pozneje zvedel, so bili vozovi last trgovca Manfreda, vozniki pa so bili njegovi uslužbenci. Pravi pristni peoni — hlapci na haciendah — so bili, krepki, poldivji možje, pa iz oči jim je gledala dobrodušnost. Razložil sem jim na kratko, odkod smo prišli in kaj nameravamo, ter jim omenil tudi Win-netoua. Radovedni so ga gledali in ko sem skončal, je dejal najstarejši med njimi, pravi hrust z mogočno brazgotino na licu: "Ni treba pojasnjevanja in opravičevanja, senor! Če je Vu .t" je pre- "Kaj vidim- tyjiJ" Pet> na tleh leži- mrtvi umorjeni % > 91 j e r°ke in ves prepadi Jiz°r' ki je bil za V,, 'Jubnega meščana, Sen. Yume na tleh '"'ii^ renji niso prizane-fmrtnim sovražni- eHli A s ° vdali 'In vas da ^r'Dsivarn % ^ vj 7. jfi-'t ^i še ■ b nakratko klical v? 50 * 4 . A ni V % toy ^ tla Winnetou poleg, so vaša pota in vaši nameni pošteni. Kajti poglavar Apačev ne ponudi svoje pomoči in svoje puške za stvar, ki bi ne bila dobra. Moja stara duša se veseli, da končno vidim osebno velikega poglavarja. Le Old Shatter-handa bi še rad videl. Kako da ga ni poleg, saj sta z Winne-touom navadno skupaj —." "Saj je tukaj." "Kje? Kateri bi bil?" "Na mojem konju sedi." "Vi _ vi ste Old Shatter-hand —?" Podal mi je roko. "Veseli me, da sem spoznal takega slavnega moža! Senor, na besedo vam vse verjamem, kar ste povedali! Le eno vas prosim, svetujte, kaj naj storimo! Tule na vozovih je bla-i-io, ki ga moramo oddati —." "Zmenili se bomo o tej zadevi. Prej pa mi še povejte, odkod me poznate! Winnetouovo ime je znano tudi v Mehiki, to vem, jaz pa še nikdar nisem bil v teh ■crajih." "Tudi ni treba. Bil sem onstran meje v Zedinjenih državah. Več let sem živel v Texasu, tudi v Kansasu sem že bil. Zato se vam ni treba čuditi, da pO' znam vaše ime." "Kaj pa ste bili tam onstran?" "Vse mogoče. Pa do sreče se nisem dokopal, siromak sem ostal, na stara leta moram služiti za voznika. In ker sem bil mnogo na zapadu in -sem se navadil njegovega divjega življenja, sem prevzel službo, ki njej lahko vsaj včasi dobim pri-kaj pa ste prav- liko za nenavadno ali celo nevar- j no vožnjo. In moji tovariši so prav taki kakor jaz. Na tole vožnjo v gore smo se, i veste, že kar veselili. In res, zdi j se, odslej ne bo manjkalo doživ- j ljajev." | "Tisto je res, da ste se lahko | veselili! Saj vam je dal gospo-' dar na pot svojega najsposob-' nejšega človeka —." Mignil sem z očmi v smer, kjer je stal strašljivi don Endimio. Stari peon se je nasmejal. (Dalje prihodnjič.) so jih enostav- ¥ ?!i so sp .. '"i," se pa so jih nasi Sem razlagal. "Da bi ne bila te- prosim, senor, ^ - se nisem branil!" iji lacl potrdim z vsemi ' ste bili tolike da niste zgrabili Buden sem še in ne morem zaspati. Vsi tovariši ležijo na strani. "Ali spijo?" — premišljam in odprem oči. Pa zastr-mi vame del nizkega stropa, šele dve ponoči je ura, pa se že tu in tam pripravljajo za odhod. Nekdo pravi: "Ne pozabi na vstopnico v paradiž!" — "Ne skrbi!" odgovori drugi. Govorita o svojih tablicah, ki se po njih vojaki spoznajo, kdo da so. Ladja je spustila sidro, in ker smo se vozili z zastrtimi lučmi, so le notranji prostori slabotno razsvetljeni. Prišel je četovodja in je bil videti razdražen: "Bodite nared za izkrcavanje," je dejal. Ko sem to zaslišal, sem si mahoma dejal: "Saj se moram še obriti!" Vzel sem britvico iz škatlice, pomočil sem milo v mrzlo vodo in sem si začel strgati kocine, kar me je precej ščemelo. Do včeraj smo si pustili kar za stavo rasti brade in smo si jih merili, kdo da ima najdaljšo. Kdor si je brado ostrigel, je moral plačati petdeset senov kazni. A nenadoma sem se bil domislil, da vendar ne morem neobrit umreti. Ko sem se začel briti, je mahoma storilo isto pet, šest mojih tovarišev. Tedajci se je oglasilo povelje s pridušenim glasom: "V čolne!" Odšli smo navzgor po stopnicah na krov. V napetem pričakovanju ni nihče zinil besedice. Ko smo stopili na krov, je bilo še vse temno ko v rogu. V temi sta na desni gledali dve la-terni ko dvoje oči. Slišal sem, kako je nekdo dejal v temini: "To sta dve signalni laterni, da vemo, kje se je treba izkrcati." Nenadoma me je nekdo prijel za roko in mi zašepetal na uho: "Gospod podčastnik, bomo že opravili to reč!" Kdo da bi to bil, nisem mogel spoznati. Vemo: pred nami v temi je sovražnik. In v popolni tišini, ki nas obdaja, me prevzema čuden, strahoten občutek. Sablje, puške in jeklene čelade trkajo druga ob drugo. Tiho, kovinsko žven-ketanje ima nekaj resnega in prazničnega v sebi. Splezamo nizdol in stopimo v čolne. Zdaj, ko smo tik vodne gladine, slišimo pljuskanje valov. V temi ni moči spoznati nobenega obraza. "Ali ste vsi?" je s krova tiho vprašal četovodja. Dal sem moštvo prešteti. Vsi so bili tu. Motor je začel delovati in naš čoln se je odločil od ladijskega boka. Mislili smo si, da sovražniki brez dvoma slišijo brnenje motorja in vsak čas^i nas utegnile zadeti krogle iz teme. Zato smo postavili majhno strojno puško na kljun čolna in smo počenili na tla. Polagoma se je začelo medlo daniti. Na vodni gladini, ki jo nerazločno vidimo, se pojavljajo v sinjem mrču obrisi neštetih čolnov, ki naglo brzijo dalje. Nikjer ni bilo ničesar, kar bi sličilo suhi zemlji. Tudi krogel ni bilo. Nenadoma je naš čoln obtičal, ko da bi se bil nekam zadel. Na- sedli smo. Krog in krog nas so bili povsod čolni, ki so obtičali na plitvini. "Iz čolnov!" je za-ukazal četovodja. Poskakali smo v vodo in se vdrli do kolen. Vodeni mraz nas je ugriznil v kolena. Tisti, ki so bili poskakali s konca čolna, so se vdrli do pasu. Z vsakim korakom smo se pogrezali in le s težavo smo vlekli nogo za nogo izgreza. Nihče ni vedel, kje bi bil breg in kje sovražnik. Vse je bilo povsem drugače, kakor smo si mislili prej na ladji. V skupinah smo prodirali naprej. Prav neprijetno in čudno nam je bilo. "Breg se vidi!" je rekel nekdo. Skozi belo meglo smo ob strani zagledali nekaj podolgovatega, temnega; bilo je ko kak nasip. Krenili smo tjakaj. Ko smo se približali, smo spoznali, da to ni bil nasip, ampak je bil spleten plot za ribolov. Tedaj je z leve mahoma treščil strel strojnice. Z naše strani smo jako zvito zavedli sovražnika. Zdaj se je oglasilo tudi streljanje težkih strojnic in strojnih pušk.» Toda nobenih krogel nismo slišali in zato smo mislili, da streljanje ni veljalo nam. Ko smo se obrnili tja, odkoder je prihajalo streljanje, nas je presenetilo, ko so se v vedno svetlejšem jutru in skozi odhajajočo meglo pojavili pred nami nasip, drevesa in železen stolp. Nenadoma je žvižgaje prifrčalo nekaj mimo moje glave. Vrgel sem se v grez. Krogle so prihajale zmeraj češče v smeri proti nam. Edino, kar nam je v tem Hipu Šinilo v glavo, je bila misel, da ili varno delj časa ostati na tej sipini brez kritja. Nasadli smo bajonete na puške. Do nasipa je bilo kakih sedem sto metrov. Vsi so začeli burno siliti naprej. Krogle žvižgajo mimo nas in udarjajo s pljuskom v brozgo, četovodja se požene z golo sabljo naprej. Sledimo ga do nasipa. Odločeni smo, da na-pademo sovražnika od blizu. Toda ob nasipu ni bilo nobenega sovražnika več. Da bi prišli do sape, smo se vrgli na tla. Ker je bil nasip visok kaka dva metra, smo bili spričo sovražnikovega ognja na varnem. Pot nam je curljal na ušesa. Pil sem iz čutare. Vsa je bila polna blata in voda mi je z blatom vred curljala v usta. Potem sem se ozrl po vojakih, ki so me bili sledili do nasipa, in sem jih dal prešteti. Vsi so bili tu. Vsakdo je bil upehan in bil od vrha, po čeladi, puški, rokah in obrazu poln greza in iz blata so oči grozeče zrle. Ko smo se spogledali, smo se morali vsi zasrnejati. Navzlic grozeči nevarnosti in zmedenosti, le ni bilo tako hudo, in medtem ko smo drug drugega gledali, nam je bilo vse to neverjetno trapasto. Tako smo polagoma postajali hrabri in borbeni. Krog nas so' bile soline, pa tudi njive. V nasipu so bile strelske jame in tudi postojanke za strojnice. To so bile dobro zgra- jene utrdbe, toda sovražnik se je bil ob našem napadu umaknil in je odšel iz svojih postojank. Iz dveh bližnjih slamnatih koč je prišla koza in še dve kokoši. Tovaiiš je stekel za njimi, zgrabil kokoš, ji koj zavil vrat in jo je začel skubsti. "To bo imenitna večerja," je smeje se vzkliknil. Izdano je bilo povelje za prodiranje. šel sem na desni vzdolž nasipa. Ondi je osamljeno ležala oskubljena kokoš. Spredaj je hitel strojniški četovodja s svojimi možmi, ki so vlekli strojnico s seboj. Strojniška četa, ki je bila pred nami prispela do sovražnikove postojanke, je s strani napadla strojnico in pet kitajskih vojakov je padlo pri tem. Pogrezajoč se do kolen v grez, sem dospel na mesto, ki je bilo poraslo z gostim trsjem, in sem se nenadoma obrnil v stran. Nehote sem pomeril s puško v tisto smer, ker sem bil na levi zagledal modro obleko. A to ni bil noben kitajski vojak. V varstvu visokega trsja je sedela stara ženica in je držala med koleni približno osemletno deklico. Ko sem se grozeče pojavil pred njima s svojo puško, je starka krčevito objela deklico in prestrašeno strmela vame. Jaz sem dejal po japonsko: "Oprostite mi, prosim, toda zakaj niste kam pobegnili?" Tedaj sem malo v stran zagledal obdelano njivo in snop je riževega žita. Zdaj sem razumel, zakaj ni bila zbežala. Nič več nisem mogel gledati te bede. Odšli smo dalje. Ko je bilo že popoldne, smo se na riževem polju, zadaj za jarkom, utaborili. Kakih dve sto metrov pred nami je bil nizek grič, kjer so bile štiri domačije. Naš oddelek je s tem rešil svojo prvo nalogo, da je pri prihodu prevzel desno stransko kritje za našo poglavitno armado. -o—:- IZ DOMOVINE —Smrtonosni udarec konja. V Orlici pfi VtihVedu je brcnil konj v trebuh 59 letnega posestnika Antona Miklavca. Miklavc se je zatekel v bolnišnico, kjer pa je poškodbam podlegel. —Z vrelo vodo se je poparila v Sp. Dupleku ponesreči poldrugo leto stara delavčeva hčerka Ljudmila Poštrak. Močno opečeno dekletce so prinesli v mariborsko bolnšinico. • SPECIALS Friday — Saturday Butter, lb...........35c Kirkman Chip Deal, 2 Boxes...........33c Charmin Toilet Tissue, 4 Rolls ............25c Quaker Farina, 2 Boxes...........15c 7 A. M. Coffee, lb.....15c Large Fresh Pineapple, ....10c each SPECH FOOD STORE 1100 E. 63rd St. HE-0674 Kdor želi lepe grahaste piščance od 3 do 4 funte težke, po 30 centov funt; lepe kokoši od 4 do 6 funtov težke po 28 centov funt; teleti-na za filanje, 18 centov funt; teletina za pohat, 30 centov funt; sliced bacon, 27 centov funt; domače suhe klobase, 32 centov funt; govedina za peč (pot roast), 24 centov funt; pork chops s konca, 22 centov funt. Se vljudno priporočam vsem gospodinjam. Anton Ogrinc 6414 St. Clair Ave. The Maccabees Tent 1288 Naznanja se "članstvu imenovanega društva, da se bo v nedeljo vršila redna mesečna seja in sicer bo to jako važna seja, da se pojasni članstvu glede, smrt-ninskega asesmenta, katerega se pošilja v glavni urad Maccabees. Zaradi tega se pozivlje članstvo, da se te seje gotovo udeležite. Iz gl. urada sem tudi dobil nad 100 čekov za dividendo, katere bom na seji oddal. John Tavčar, tajnik. Hiše dober kup Za 2 družini, 4 sobe spodej, 5 zgorej, 2 kopalnici; garaža, lot 50x100; na Cherokee Ave., blizu 185. ceste; cena $4,000; takoj $700, ostalo lahka mesečna odplačila. Za 1 družino hiša 6 sob, garaža; na 168. St. Blizu Grovewood Ave. Cena sam $3,500. Apartment za 4 družine, zidan, mesečni dohodki $140; se proda za $10,000. $2,000 takoj, ostalo $80 na mesec. 47 akrov farma v Trumbull, 7 sob hiša, hlev, kokošnjak; se proda za kratko dobo samo za $1,500. Za nadaljne informacije pokličite: Mr. Stakich, ali Mr. Rožene, 15813 Waterloo Rd. KEn-more 1934. Farma naprodaj 361/2 akra, 9 sob zidana hiša, 2 sadna vrta, 75 jabolk, 60 hrušk, 13 češpelj, trta, lepa senčnata drevesa pri hiši. Jako pripravno za piknike, ker je blizu Clevelanda, v South Eu-clidu. Oglasite se pri Lovrenc Petkovšek, 6719 Richmond Rd., South Euclid, O. (97) Hiša naprodaj Proda se 5 sob bungalow na 77. cesti; kopališče, klet, fur-nez. Za nadaljne podrobnosti pokličite ENdicott 0439. (97) Hiše naprodaj Proda se dve hiši na enem lotu; ena hiša ima 4 sobe in kopališče; druga hiša je za 3 družine s kopališči in kletjo. Vprašajte Joseph Niratko, 1414 E. 27th St. (99) Proda se grocerija in mesnica, na prometni cesti, v sredini slovenske naselbine; lepa prilika za Slovenca ali Hrvata. Proda se prav poceni. Da se v najem tudi prodajalna in stanovanje. Pokličite HEnderson 0472. (98) MALI OGLASI Hiša naprodaj Proda se hiša za 3 družine, prodajalna, 4 zidane garaže, lot 40x170; cena $7,500. Takoj samo $1,500. Vprašajte Jos. Glcbokar 986 E. 74. St. HEnderson 6607 (98) Ugodna prilika Beer Garden z licenco za žga nje se mora prodati radi bolez ni. Vprašajte pri Jos. Glohokar 986 E. 74. Si. HEnderson 6607 (98) Mi brusimo nože, britve, škarje, žage in vse enako orodje. Cene zmerne. John Mositečnik 1493 E. 65. St. Išče se stanovanje Išče 2 Veliki ali 3 manjše sobe za okrog 15. maja, med St. Clair in Superior, od 64. ceste do Collinwodda. Kdor ima kaj primernega naj pusti naslov v uradu tega lista. (101) Trava naprodaj Proda se lepa trava (Creeping Band) na jarde; cena jako nizka. Vprašajte pri Frank Novinc, 23250 Ivan Ave., Euclid, "O., tel.: IVanhoe 4991-W. (Apr. 23» 24, 25, 30 May 1, 2.) Ignac Slapnik, si CVETLIČAR 6102 ST. CLAIR A V«. HEndernon 11!» Bara naprodaj Proda se 20 čevljev dolga bara, spredaj in zadej bara; električna sesalka za pivo; cash register ; vse v dobrem stanju. Proda se vse, kar spada k bari. Se proda poceni hitremu! kupcu. Vpraša se na 6709 Edna Ave. (98) SLOVENSKO PODJETJE BLISS ROAD COAL & SUPPLY CO. Najboljši premog in drva. Pokličite KEmnore 0808 22290 ST. CI.AIR AVE. Gostilna naprodaj Proda se gostilna v slovenski naselbini ; ima licenco D-2 ter dela jako dober promet. Vprašajte na 6009 St. Clair Ave. (97) ZAKRAJSEK FUNERAL HOME, Ine* uOlfi St. Clair Ave. Telefon: ENdleott 3113 je pravzaprav ifv •.„#! S' (y don Endimio de Pa dolgo !'• še, V' čemu pa jezdite 0vi? Ste za prvega bil- Spet je obstal. ' misel hodi, se- 'V r *lft, '3rete pogledati za ki mu je ime " f/ i % Saledo y Coral- ssjlai si % k" „ f^oblaščenec senor trgovca, ki je do-ga je na tistihle 10 LETNICA CERKVENEGA PEVSKEGA ZBORA, EUCLID, OHIO s koncertom 27. aprila 1941 r cerkveni dvorani TREBUŠNE PASOVE IN ELASTIČNE NOGAVICE imamo v polili zalogi. Pošiljamo tudi po pošti. H MANDEL DRUG CO. g d 15702 Waterloo Rd., Cleveland, O. ' c xx y x xxxxrxxxxxxxxxxx mm BODITE PREVIDEN VOZNIK Mnogo nesreče se pripeti radi pokvarjenih oči. Dajte si pregledati oči, da se boste počutili varne Vid mora biti tak. da lahko razločite številke na me-trn brzine, da vidite, kako hitro vozi. imamo 30 let izkušnje v preiskovanju vida in umerjanju očal, ZaddvoUnl>bo» »te v vsakem oziru. EDWARD A. HISS lekarna—farmacija in optometrlatične potrebščine 7102 St. Cliiir Ave. HOLLY'S TAVERN 7608 St. Clair Ave. PIVO—VINO—ŽGANJE —DOBRA JEDILA— Se priporočamo ■jtr» Oblak Furniture Co. \ TRGOVINA S POHIŠTVOM " PohiStvo Pevski zbor fare sv. Kristine In vse potrebMlae za dom 0812 ST. CLAIR AVR. HEnderson MW M GENERAL ELECTRIC AMERIŠKA DOMOVINA, APRIL 25, 1941 "Ali mu nista povedala—ka- dolgo, ko bom spet iwe'a ko je z menoj—da ne bo več ka—?" se domov na Haugen. Potemtakem nemara kmalu pride —. Naslednje dni je posedala na klopici pod okencem, hukala v ročno zrcalce, ki ga je bila poiskala, ga drgnila, da s,e je lesketalo, ter pazljivo ogledovala svoj obraz. Zadnja leta je bila ogorela kot kakšna kmetica, zdaj pa niti sledu ni bilo več o tem. Koža se ji je belo lesketala, na licih je imela okrogle, svetlo rdeče rože, kakor naslikana podoba. Tako lepa že ni bila, odkar je bila dekle —. Kristina je sedela tamkaj ter od sreče in začudenja zadrževala sapo. Torej bosta nazadnje le dobila hčerko, po kateri je Erlend včasih tako hrepenel — ako se bo tako zgodilo, kot trdijo izkušene ženske. Magnhild. To pot bosta morala prekršiti šege in navade ter vzeti najprej ime njegove matere. Na misel ji je hodilo nekaj kakor pravljica, ki jo je nekoč slišala. Sedem sinov, ki so bili zavoljo nerojene sestrice pregnani v daljno pustinjo. Nato pa se je sama sebi smejala — kako neki more priti na take misli—. Vzela je iz šivalne mizice srajco iz najtanjšega belega platna, ki jo je delala samo tedaj, kadar je bila sama. Pulila je niti in na prozorno mrežasto osnovo vezla ptice in živali — leto in dan je že minilo, odkar je zadnjič imela v rokah tako umetelno delo. — Oh, ko bi vendar Erlend zdaj prišel — dokler je zbog tega stanja še lepa, mlada in vitka, cvetoča in bujna —. i naj na dvorišču in se ukvarjal s sanmi,, pri katerih se je nekaj polomilo. Naakkve je slonel ob steni drvarnice in gledal, kaj brat počne. Tedaj je prišla iz kuhinje Kristina z velikimi neč-kami pravkar pečenega psenič-nega kruha v naročju. Gaute se je ozrl za materjo. Nato je položil sekiro in sveder na sani, stekel za njo in ji odvzel nečke. Odnesel jih je proti kašči. Kristina je obstala, vsa rdeča v lica. Ko se je Gaute vrnil, je stopila k sinovoma: "Mislim, da bosta morala te dni k očetu tja gori—da mu povesta, kako hudo je potrebno, da pride in mi odvzame nadzorstvo nad dvorom. Jaz zdaj nisem bog ve kaj za rabo—in ravno ob spomladanskem delu bom morala ostati doma—." Fanta sta jo poslušala; tudi ona sta zardela, toda Kristina je videla, da sta od srca vesela. Naakkve je rekel s prisiljeno ravnodušnostjo: "No, še danes lahko odrineva — popoldne enkrat — kaj praviš, brat?" Že proti poldnevu naslednjega dne je Kristina zaslišala, da so dospeli jezdeci na dvorišče. Stopila je ven—bila sta Naakkve in Gaute—sama. Stala sta pri konjih in brez besede gledala v tla. "Kaj vama je oče odgovoril?" je vprašala mati. Gaute se je opiral na kopje in še vedno gledal v tla. Tedaj je rekel Naakkve: "Oče naju je prosil, naj ti poveva, da te je vso zimo dan za dnem čakal. In še to je rekel, da mu nisi nič manj dobrodošla kot zadnjič, ko si bila pri njem." Na Kristininem obrazu so se menjavale barve: Sigrid Undset NAZNANJAMO VAM FINA KOKOŠJA VEČERJA, GODBA IN PLES Najboljše žganje, pivo in vino. Priporočamo se vsem prijateljem in znancem, ^ ' obiščete MIKE PINČULIČ, JOE VENE, lastnika (vogal St. Clair Ave. in 222. St.) V SOBOTO 26. APRILA 984 East 222nd St. KEnmore 5726 Nato se je ozrla čez zelene senožeti, zagledala svoj lepi dvor s travniki in njivami in blestečimi zavoji reke po dolini. Gore so se dvigale v modrem migljanju, na nebu so se kopičili poletni oblaki. Norost! Njegov dom je tam pri njenih sinovih. Saj ni gorski kralj — marveč krščanski človek, čeprav je poln vrtoglavih muh in nespametnih misli. Njen soprog, s katerim je prenašala dobro in hudo — ljubi ga, ljubi, čeprav jo je včasih tako mučil s svojimi nepreračunljivimi domi-sleki. .Potrpeti mora z njim; ker ne more živeti brez njega, se mora potruditi in prenašati strah in negotovost, kakor ve in zna. Bila je prepričana, da ne bo dolgo, pa bo prišel za njo — zdaj, ko sta bila znova skupaj. dar ni, da ne bi zdaj odnehal — saj bo razumel, da nikakor ne more gori na Haugen, daleč proč od vsake žive duše, zdaj ko ni več sama. A nekaj časa bo še počakala, preden mu to sporoči — čeprav že za gotovo ve — morda dotlej, dokler ne začuti življenja v sebi. — Drugo jesen, ki jo je preživela na Jorundgaardu, je morala, kot pravijo ljudje, iti s poti. Takrat se je še precej hitro potolažila. Da bi se to pot zgodilo isto, tega se ni bala — nemogoče. Vendar pa—. Imela je občutek, kakor da se mora z vsem svojim bitjem varujoč skloniti nad to majceno, drobno življenje, ki ga nosi pod srcem — kakor človek z roko zaslanja pravkar prižgani plamenček —. Mladinski pevski zbor na Waterloo vljudno vabi javnost V NEDELJO 27. APRILA, 1941 V SLOVENSKEM DELAVSKEM DOM V na pomladanski koncert s spevoigf0 "ŽIVI IN MRTVI MATERI" E REFWGERMOR MITU A BUTTER CONDITIONER! in prizor: "Kranjsjii Janez v New Yorku" ter nastop zbora, solistov in dueti Pričetek ob 3. popoldne. Igra Vadnalov Nekega poznojesenskega dne sta prišla Ivar in Skule ter ji povedala, da nameravata odjezditi gori k očetu — v gorah da je tako lepo. Hočeta ga prositi, naj ju zdaj, ko zmrzuje, vzame s seboj na lov. Naakkve in Bjorgulf sta sedela pri šahu; prenehala sta z igro in prisluhnila. "Ne vem," je rekla Kristina, doslej ni še nič razmišljala o tem — koga naj pošlje s to novico. Ogledovala je tadva napol dorasla dečka. Zdelo se ji je sicer neumno, kljub temu pa se ni mogla odločiti, da jima to pove. Lahko bi jima rekla, naj vzameta s seboj Lavransa, tega pa bi naprosila, naj na samem : govori z očetom. Lavrans je še tako mlad, on bi se ne čudil. Pa vendar —. "Saj oče sam kma^lu pride doli," je rekla. "Nazadnje bi ga samo zadrževala. Sicer pa mu moram sama v kratkem nekaj sporočii." Dvojčka sta bila nejevoljna. Tedaj je pogledal Naakkve iznad šahovniče in rekel kratko: "Storita, fanta, kakor pravi mati." Malo pred božičem je potem poslala Naakkve j a k Erlendu. — "Reci mu, sin moj, da se mi je začelo hudo tožiti po njem — in vam vsem pač tudi!" O tem, kaj se je novega zgodilo, ni nič omenila — ni se ji zdelo neverjetno, da je odrasli fant to že sam opazil. Zato naj sam odloči, ali očetu o tem kaj pove ali ne. Naakkve se je vrnil, ne da bi bil videl očeta. Erlend je baje od jahal onstran v Raumsko dolino, dobil je sporočilo, da se njegova hči in njen mož preselita v Bjorgvin ter bi se Mar-gret rada sestala z očetom na Veoyu. Seveda —. Kristina je noč za nočjo budna ležala na postelji — semtertja je pogladila po obrazu malega Munana, ki je spal pri njej. Bila je žalostna, da Erlend za božič ne pride domov. Toda razumljivo je, da je hotel videti hčer, ako je bila prilika za to. Vedno znova si je otirala solze, ki so ji tekle po licih. Zopet ji je šlo tako hitro na jok, kot nekoč, ko je bila še mlada. V tej ledenici ni treba sekati trdega sirovega masla. Pridite in poglejte, kako se obdrži sirovo maslo, da je takoj za na mizo. Sinovom je rekla, da mora oče na Haugenu še to in ono urediti, preden pride domov. Najbrž se ga je nadejati šele v začetku jeseni. Doma je hodila po dvoru vsa mlada, rožnatih lic, z mehkim in krotkim izrazom na obrazu, pri slehernem delu se je urno obračala — toda napravila je veliko manj nego poprej, ko je delala tiho in umerjeno. Svojih sinov ni več ostro zavrnila in posvarila, kot je bila nekoč njena navada, kadar so storili kaj narobe ali ji kakšno njihovo početje ni bilo po volji. Zdaj jim je povedala kako šaljivo ali pa je vse skupaj prezrla, ne da bi bila kaj rekla. Lavrans je hotel zdaj spati pri večjih bratih zgoraj na izbi. "No, zdaj te bo pa že treba prištevati med odrasle fante, sin." Zarila je prste v goste, zlato rjave dečkove lase in ga potegnila k sebi — segal ji je že do sredine prsi. "In ti, Mu-nan, koliko časa boš še trpel, da te bo mati imela za otroka?"— Zvečer, ko je deček spodaj v izbi že ležal, je rad videl, da je mati sedla k njemu na posteljo in ga malo pobožala. Tedaj ji je ležal z glavo v naročju in govoril veliko bolj otroško kakor podnevi, ko so ga mogli slišati bratje. Govorila sta o tem, kdaj pride oče spet domov. Potem je zlezel na svoje mesto ob steni in mati ga je pokrila. Kristina je prižgala luč, vzela obleke sinov, ki jih je bilo treba zakrpati, in se pripravila k šivanju. Potegnila je zaponko spredaj iz obleke in si potipala prsi, bile so okrogle in napete kot prsi čisto mlade ženske. Zavihala si je rokav prav do rame in ogledovala svojo golo laket. Postala je bolj bela in polnejša. Nato je vstala, začela hoditi sem ter tja — čutila je, kako mehko stopa v mehkih domačih opan-kah — pogladila se je po vitkih bokih: nič več niso bili trdi in suhi kot pri moškem. Skozi telo ji je strujila kri, kot spomladi v drevesih kipijo sokovi. V njej je brstela mladost. Takoj po sv. Gregorju je nastopilo prelepo, čisto spomladansko vreme. Sneg se je tajal in lesketal kot srebro; na prisojnih pobočjih je bilo že polno rjavih lis in gore so kipele v sinje megle. Gaute je nekega dne stal zu- HEndersoir 2978 NAZNANILO IN ZAHVALA (V globoki žalosti naznanjamo vsem sor kom, prijateljem in znancem, da je nemila smrt vzela mlado življenje ljubljenega in nikdar P0' ljenega sina in brata POULIČNA IMA MILIJONE ZA IZBOLJŠAVO ki ga je Bog poklical k Sebi in je spreviden s s ^ zakramenti po dolgi bolezni v bolnišnici za ve(j,l0Jli tisnil svoje mile oči dne 19. marca, 1941 v naj letih, star 33 let. Po opravljeni sveti maši v cerkvi sv. Vida sn gj položili k večnemu počitku v prerani grob marca, 1941 na Calvary pokopališče. . Tem potom se želimo prisrčno zahvalit' > Max Sodji za spremstvo iz Frank Zakrajsek ne kapele v cerkev in na pokopališče in za opi"aV cerkvene pogrebne obrede. ^ d Enako tudi iskrena hvala šolarjem iz s° Vida za lepo petje v cerkvi pri pogrebu. j^" Globoko hvaležni si štejemo dolžni, da se P J-no lepo zahvalimo vsem, ki so okrasili krsto 9 * ^ mi venci v blag spomin pokojnemu ter vse«1' p darovali za svete maše za dušo pokojnega in ys.f. f so dali svoje avtomobile na razpolago ob greba. $ Prisrčna hvala tudi onim, ki so nosili •'