NOVO MESTO časopis kolektiva industrije motornih vozH Dan žena prav gotovo ni in ne bi smel biti to, v kar ga spremenijo številne družine in mnogo delovnih organizacij: v dan pozornosti s cvetjem in darili, ko se možje in otroci poskušajo oddolžiti za malomarnosti in brezbrižnosti in morda brezobzirnosti ter krivice, storjene med letom, in ko se v delovnih organizacijah z govori na proslavah, s čestitanjem in z vztrajanjem pri polnih kozarcih pozno v noč, poskušajo oddolžiti tovarišicam pri delu za vse tisto delo, česar med letom ne rešujejo v duhu načel socialistične družbe, pa naj gre za samo-udeležbo v samoupravljanju, za močno delo žensk ali za površen odnos do nosečnic in mladih mater. Ko se v jutranjih urah konča zadnja izmed proslav in zabav v gostiščih, se za delovno ženo prične prav takšen dan, kakršen se v njenem življenju vrstijo drug za drugim: obremenitev s tremi poklici, na delovnem mestu, v gospodinjstvu in materinstvu. Seveda ni tako v vseh družinah. Ta najmanjša celica človeške družbe se vendarle spreminja in poskuša napredovati. Zal je to spreminjanje ponekod zelo počasno ali ga sploh še ni. Vsakdanjost zaposlene žene in matere je odvisna od kulturnosti okolja, v katerem dela in živi. Ljudje s srčno kulturo se borijo proti medsebojnemu izkoriščanju in podrejanju človeka, toda kulture in občutka za socialno pravičnost ne more nihče nikomur vsiliti. Ali ju imamo, ah ju nimamo. Ko se bo svet v celoti zavedel vloge in pravice ter en-kratnosti slehernega človeka, potem bo dan žena postal nekaj čisto drugega kot danes. Ne bo več samo dan v letu, ko je ženska zapažena na vseh toriščih svojega življenja in delovanja, marveč bo samo spominski dan, ki bo potrjeval pravične, poštene in svobodne medsebojne odnose pravičnih, poštenih in svobodnih ljudi. uspešen poslovni rozcvnanr ieiu i Poslovali smo v izredno težkih pogojih. Poslovanje so spremljali stabilizacijski ukrepi, ki so utesnjevali naše poslovanje. Kljub vsemu smo zaključili poslovno leto 1972 z ugodnimi rezultati. Poslovno poročilo je obravnaval centralni delavski svet in potrdil zaključni račun o poslovanju tudi na delavskih svetih po obratih. Centralni delavski svet je 5. nove delitve dela po obratih marca obravnaval zaključni ra čun. Razčlenjenega poročila o poslovanju, ki obsega preko 100 tipkanih strani, ni bilo mogoče pripraviti v tako kratkem času, zato so člani prejeli izvleček iz poslovnega poročila, v katerem so strnjeni važnejši podatki o poslovanju za minulo bilančno obdobje. Splošni družbeni pogoji poslovanja so terjali, od našega kolektiva, da je svojo poslovno politiko za leto 1972 prilagodil odnosno oblikoval tako, da bi se kar najuspešneje prilagodil nastopajočim pogojem gospodarjenja, ki so nastopili v zvezi z ukrepi, da se zagotovi stabilizacija v našem gospodarstvu. Osnovni cilji poslovne politike so bili zato v letu 1972 usmerjeni v čimuspešnejšo prilagoditev dmžbenim stabilizacijskim in reformskim ukrepom. To je pomenilo, da se aktivnost podjetja še izdatneje usmeri k razreševanju notranje problematike, k boljši organizaciji dela, analizi tržišča in doseganju večje notranje čvrstosti kolektiva. Na osnovi tako začrtane poslovne politike za leto 1972 so se zgradile tudi temeljne poslovne organizacijske aktivnosti. Tako naj bi dosegli skrajšano vezavo obratnih sredstev, dosledno politiko prodaje, zboljšanje kvalitete dela in tehnološke discipline, predvsem pa naj bi hkrati izpeljali reorganizacijo v smislu kar zadeva celotni proizvodni program IM V. Ko podajamo poročilo o zaključnem računu za 1972, moramo že na začetku povedati, da je za rjami eno najtežjih obdobij, saj nas je spremljala in utesnjevala dosledna restriktivna gospodarska politika, katero so občutile najbolj tiste gospodarske organizacije, ki imajo veliko zunanjetrgovinsko izmenjavo. Konec leta 1971 je jugoslovansko gospodarstvo zašlo v ponovne težave. Posledica tega je bila vrsta stabilizacijskih ukrepov: najprej splošna zamrznitev cen, nato devalvacija in konec leta še paket ukrepov z deviznega, zunanjetrgovinskega in kreditnomonetarnega področja. Vse to je ustvarilo še težje pogoje gospodarjenja prav tistim gospodarskim organizacijam, ki so močno vključene v mednarodno menjavo. Zaradi tega smo na začetku 1972 morali menjati naš gospodarski plan. To ni bilo enostavno. Vendar nam uspeh poslovanja zdaj kaže, da smo ravnali prav. Najtežji položaj je nastal na področju proizvodnje odnosno prodaje osebnih vozil. Podražitev uvoznega materiala ter znižanje izvoznih refakcij sta narekovala, da s povečano ter bolje organizirano proizvodnjo prikolic pokrijemo dodatne stroške. Istočasno so nam višje cene uvoznega materiala ob zamr- znitvi domačih prodajnih cen onemogočile nadaljnje uspešno razvijanje proizvodnje osebnih vozil. Zato je bila proizvodnja osebnih vozil ustavljena, delovna sila pa razporejena na delo v proizvodnjo dostavnih vozil in v proizvodnjo prikolic. To je omogočilo poleg ostalih ukrepov realizacijo povečanja programa proizvodnje prikolic in proizvodnje dostavnih vozil. Ob tem se moramo spomniti tudi na težave, ki so spremljale poslovanje zaradi dobave materiala, tako od domačih kooperantov kakor iz uvoza. Bili smo v pogojih, ko nam naši kupci zaradi nelikvidnosti niso plačevali. Zvezni izvršni svet je omejil reeskontne kredite za izvoz, za pripravo izvoza pa jih tako rekoč v celoti ukinil. Tedaj smo v nelikvidnost močno zagazili tudi mi. V TAKŠNIH POGOJIH NI BILO LAHKO POSLOVATI, TODA KLJUB TEMU JE BILANCA UGODNA. Pogoji gospodarjenja so se zaostrili že ob koncu leta 1971. Naše podjetje so predvsem prizadele: zamrznitev cen, ki je veljala prvo polovico leta 1972, in posledica devalvacije ter spremembe v zunanjetrgovinskem režimu in kreditnomonetarni politiki. Kljub pravilni usmeritvi v proizvodnem programu in pravočasni pripravi na stabilizacijske ukrepe so se še težji pogoji gospodarjenja odrazili v poslovnem rezultatu za leto 1972. Za leto 1972 so samostojno ugotavljale in delile dohodek tri samostojne organizacije združenega dela: — IMV Novo mesto z obrati Brežice, Mirna,_ Suhor, Črnomelj, Semič in Šentjernej, ki se je pripojil 1. 3. 1972, Zastopstvo inozemskih firm Ljubljana, in Tovarna servisne opreme Beli Manastir. Iz primerjalnih tabel je razvidno, da se je celotni dohodek podjetja povečal za 21 %, porabljena sredstva pa kar za 24 %. Povečanje stroškov so povzročile predvsem zvišane cene reprodukcijskega materiala in proizvodnih storitev. Največji porast je razviden pri amortizaciji osnovnih sredstev, in sicer za 81 %. Tudi v letu 1972 smo imeli stopnje pospešene amortizacije v višini stopenj iz leta 1971, vendar se je osnova za obračun močno povečala po zaključnem računu za leto 1971 z dokončanjem objektov, ki smo jih zgradili v preteklih letih. Hitrejše naraščanje stroškov je povzročilo, da se je dohodek podjetja povečal le za 8 %. Na zmanjšanje dohodka je vplival tudi zakon o ugotavljanju vrednosti zalog in povpravku finančnega rezultata za del v določenem času neizterjanih terjatev, po katerem smo bili za leto 1972 dolžni odpisati 12,5% terjatev, ki so bile na dan 31.12. 1972 starejše od 90 dni. Ta odpis je znašal 6,687.539 din ali 3,34% doseženega dohodka. Vse to je občutno vplivalo na zmanjšanje akumulacije, ki se je znižala kar za 12 %. V delitvi dohodka so se občutno zvišale pogodbene in zakonske obveznosti, kar je predvsem posledica zviševanja obrestnih mer H| materiala domačih dobaviteljev dnih plačil faktur. IMV Novo mesto zastopstvo Ljubljana Beli Manastir Novo mesto °stanek za sklade iortizac. za nad. p. s. j^stopstvo Ljubljana H Manastir Skupaj: 184.033.673 170.998.764 108 2.404.451 1.668.030 144 6.508.068 4.598.177 141 192.946.192 177.264.971 združenega dela: 108 1972 42.741.165 23.681.123 1971 62.838.534 12.463.831 indeks 66.422.288 75.302.365 88 971.526 628.800 154 440.317 365.323 120 67.834.131 76.296.488 88 a bančne kredite. Hitreje od ohodka so naraščala tudi pobijena sredstva za osebne dotike, za katere je bilo pora-pjeno 35 % več sredstev kot v ®tu 1971. Xo zvišanje je delo-b posledica povečanja števila '*aPoslenih v višini 11 % in nuj-?e8a povišanja osebnih dohod-,°v zaradi povečanja življenjih stroškov v letu 1972. Rentabilnost poslovanja se je ^huktura proizvodnih stroškov za leto 1972 v primerjavi z letom 1971 zmanjšala za 17 %, kljub povečanju dohodka, ker so se hkrati povečala tudi vložena sredstva v poslovanje. Zaradi spremembe pri kreditiranju izvoza smo morali najemati več kreditov za izvoz na komercialni kredit, tako da so se vložena sredstva povečala kar za 30 %. Ekonomičnost poslovanja pa se je z ozirom na zvišane stroške zmanjšala za 3 %. IMV Novo mesto: ^riiktura 1972 % 1971 % indeks ■g 1 195.567.923 26.39 162.253.677 25,97 120 deloval, str. 545.568.612 73,61 462.478.409 74,03 117 741.136.536100.00 624.732.086100,00 118 . s*r- mater. rež. 17.596.886 2,37 19.375.598 3,10 90 ^r°izv. štor. 41.465.677 5,59 41.227.477 6,60 100 |jeproiz. štor. 4.414.554 0,60 3.306.203 0,53 133 Jjlev. nagr. vaj. 3.571.890 0,48 1.942.942 0,31 183 ariigi mat. str. 6.562.677 0,89 6.758.828 1,08 97 ionizacije 30.750.560 4,15 16.821.890 2,69 182 ^°godb. obvez. •29.804.089 4,02 28.208.479 4,52 105 bonske obvez. 7.503.534 1,01 4.571.368 0,73 164 0seb- doh. rež. 53.898.047 7,27 40.040.892 6,41 134 doh. izdel. 47.799.685 6,45 32.758.417 5,24 145 iderial. izdel. 497.768.928 67,17 429.719.992 68,79 115 741.136.536 100,00 624.732.086 100,00 118 Siktura OD ibni doh. izd.- 47.799.685 47,00 32.758.417 44,99 doh. rež. 53.898.047 53,00 40.040.892 55,01 101.697.732100,00 72.799.309 100,00 nj k pregleda je razvidno giba tg? Proškov v primerjavi s pre Šk • *etom- Hitreje od stro $tr° * izdelave so naraščali fiksn rast ’ v katerib Je največji po jjj ■ Pri amortizaciji, zakonski! o P°?odbenih obveznostih te: 0 /hh dohodkih in dnevnicah j^bni dohodki so se povečal žar, raćun povečanja števil: d, °s|enih za 11%, delno žara hodi^ne®a zvišanja osebnih do skl,kov zaradi porasta življen stroškov in uskladitve iz rilaeii s samoupravnim sporazi mom, predvsem dodatkov za podaljšano in nočno delo. Stroške proizvodnje so zviševale poleg povečanih cen reprodukcijskega materiala tudi spremembe v zunanjetrgovinskem režimu, saj smo morali čakati na uvozna dovoljenja za nekatere najbolj kritične materiale in je zaradi tega prihajalo predvsem v prvem polletju do zastojev v proizvodnji, ki smo jih morali nadoknaditi z uvajanjem podaljšanega delovnika. Zastoje v proizvodnji so prav tako povzroča- Dodatno dajemo še pregled nekaterih stroškov in nadomestil: dnevnice za službena potovanja v državi — avtopark — servisna služba — prodajna služba — razvojni sektor — nab. sl. in teh. — prod. nab. sl. Mirna , — ostale službe skupaj Dnevnice za službeno potovanje v inozemstvo — servisne ekipe — specializacija — prod. uprav. sl. — avtopark — ostale službe — uvaj. proiz. v novi tov. v Belgiji stroš. reki. in propag. stroš. sejmov in razstav stroš. reprezentance Najbolj so porastli stroški dnevnic za bivanje v inozemstvu, predvsem zaradi uvajanja montaže prikolic v novi tovarni v Belgiji. Znižali smo stroške reklame in stroške reprezentance v smislu stabilizacijskih ukrepov. OSEBNI DOHODKI Povprečni izplačani osebni dohodki za leto 1972 na zaposlenega so v primerjavi z letom 1971 večji za 23 %. Povečanje je deloma odraz zvišanja osnov, uvajanja izplačevanja osebnih dohodkov na osnovi cenikov delovnih operacij na novih delovnih mestih, predvsem pa zaradi vskladitve meril interne zakonodaje z merili samoupravnega sporazuma kovinsko in elektro industrije Slovenije. Po teh merilih so se zvišali predvsem dodatki za delo v podaljšanem delovnem času in nočno delo. Zaradi nadomeščanja zastojev proizvodnje, ki so nastali zaradi nerednih dobav materiala, je bilo opravljenih 490.008 ur v podaljšanem delovnem času in v dela prostih dneh. Celotna masa izplačanih osebnih dohodkov se je gibala v okvirih določb samoupravnega sporazuma. Dosežena razmerja v delitvi dohodka so v skladu z dogovorjenimi merili v samoupravnem sporazumu. Dosežena stopnja akumulacije znaša 12,57%, minimalna stopnja akumulacije, zahtevana po samoupravnem sporazumu, pa bi 1972 1971 indeks 288.735 228.323 126 397.094 313.614 126 129.265 144.290 89 59.888 64.813 92 68.939 26.632 258 56.843 46.062 123 99.202 69.125 143 1.099.966 892.859 123 188.587 182.886 103 — 108.909 _ 64.883 60.936 106 5.242 36.768 14 86.428 40.349 214 1.056.485 _ — 1.401.625 429.848 326 4.300.671 6.597.949 65 2.219.856 1.027.359 216 698.298 715.417 97 bila 3,46 %. Zaradi tega je podjetje doseglo faktor stimulacije za povečanje določenih kalku-lativnih osebnih dohodkov 1.2469, kar pomeni 25 % povečanje določenih kalkulativnih osebnih dohodkov, ki so se izračunali na osnovi strukture zaposlenih delavcev. INVESTICIJE IN OSNOVNA SREDSTVA Podjetje je že v letu 1971 svojo investicijsko politiko prilagodilo novim stabilizacijskim ukrepom. Odredki smo se vsem novim investicijam, da bi lahko zagotavljali lastna obratna sredstva, potrebna za proizvodnjo. V letu 1972 smo le dokončevali objekte, za katere so bila zagotovljena sredstva in se je izgradnja začela že v preteklih letih. V skupnih investicijskih naložbah ima velik delež nabava sodobne tehnične opreme, ki skrajšuje vrednost uvoženega materiala. Gradbena dela so se izvajala le na sledečih objektih: tovarna avtomobilskih prikolic Brežice, tovarna Podgorje Šentjernej, dokončanje skladiščne hale, dokončanje in notranja ureditev poslovnih prostorov v Beogradu TOVARNA AVTOMOBILSKIH PRIKOLIC BREŽICE: Izgradnja objekta se je začela že v začetku leta 1971. Med izgradnjo je prišlo do spremembe ueiiiui 2»u sc piuaguuuc puucu- ne energetske in tehnološke in-j stalacije. Vzhodno od proizvodne hale je zgrajen energetski objekt, v katerem je kotlarna,! kompresorska postaja in pomožne delavnice. Južno od tega objekta je zgrajena tudi tipska trafo postaja 630 KVA. Urejena je tudi dovozna cesta in tovarniško dvorišče. 25. 12. 1972 je bil izvršen tehnični pregled objektov. Komisija ni imela pripomb na izvršena dela, razen manjših pomanjkljivosti. Asfaltiranje platojev in postavitev tovarniške ograje ter namestitev čistilne naprave za fekalne odplake bomo dokončali v prvi polovici leta 1973. Predvidena gradnja industrijskega tira je v pripravi. Idejni projekti so izdelani v treh variantah, potrebno se je še odločiti za ustrezno varianto, ki bo osnova za izdelavo glavnega projekta. V tovarni je že v novembru stekla poskusna proizvodnja in smo vsled tega objekt aktivirali v osnovna sredstva Ob pripojitvi mizarskega podjetja Podgorje Šentjernej je imelo podjetje gradbeno zgrajeno osnovno halo z aneksom v velikosti 73 x45 m. V letu 1972 smo dokončali osnovno halo z aneksom ter zgradili energetski objekt velikosti 21 x 9 m, ki obsega kotlarno, kompresorsko postajo, transformatorsko postajo in pomožni prostor. Energetski objekt je zgrajen tako, da obsega perspektivne kapacitete za nadlajnjo razširitev tovarne. Zaradi nove tehnologije je bila v osnovni hali porušena lakirnica in sanitarno vozlišče. Pri tehničnem pregledu objektov komisija ni imela posebnih pripomb. IUWU1U/V ouiinunj v uiivivou bomo dokončali v prvi polovici 1973. Tehnološke instalacije bomo izvajali vzporedno z montažo opreme. III. faza izgradnje avtomobilske tovarne je bila zgrajena kot skladiščna hala za potrebe proizvodnje avtomobilov.Objekt je bil gradbeno dokončan v letu 1971, v letu 1972 pa smo izvršili potrebne instalacije za nemoteno uporabo hale. Zaradi spremembe namembnosti in uvajanja proizvodnje v tem objektu je potrebno izvesti še tehnološke instalacije in montažo opreme za proizvodnjo. Služba izgradnje investicijskih objektov in investicijskega vzdrževanja je poleg rednih investicijsko vzdrževalnih del, kjer je intenzivno delala na uvajanju preventivnih principov vzdrževanja opreme, proizvodnje, energetike in objektov, delala tudi na montažah in instaliranju posamezne opreme, ki je bila potrebna za izboljšavo tehnoloških in ekonomskih pogojev. Redno je spremljala energetske porabnike elektrike, vode, zraka, vroče vode in plina, na osnovi česar je analitsko ugotavljala ekonomsko in racionalno porabo. V letu 1972 smo občutno znižali proizvodnjo osebnih avtomobilov zaradi problemov, ki so nastopili vsled nesolidnega poslovanja v dobavah sestavnih delov našega partnerja BLMC iz Anglije. Poleg tega je zvezni izvršni svet decembra 1971 zamrznil cene, po enem mesecu pa razvrednotil dinar za 18,5 %, vsled česar je nabavna vrednost materiala za proizvodnjo osebnih vozil postala višja od maloprodajne cene vozila. Eno z drugim je pogojilo odločitev organov upravljanja, da se pro- iiwvaj lll&dC&CV VSpUdll, V UMdlClil pa omeji na dokončanje nekompletnih vozil in setov materiala. Hkrati smo pomembno povečali proizvodnjo dostavnih avtomobilov. Leta 1971 smo izdelali skupno 2643 kom. vseh tipov, medtem ko smo leta 1972 izdelali 3555 kom. Proti koncu leta je bilo montirano 230 terenskih vozil znamke Land Rover kot začetek novega proizvodnega programa. Zaradi socializmu in samoupravljanju sovražnega delovanja nekaterih novinarjev pa nam je to sodelovanje za naprej onemogočeno. Na področju proizvodnje prikolic smo se v preteklem letu lotili kompletne reorganizacije proizvodnje, in sicer na planu konstrukcijskih in tehnoloških Tudi v Sloveniji bomo uvedli stabilizacijski davek, ki bo posegel v skupni čisti letni dohodek občanov. Po posebnem zakonu, ki je kot predlog že pred skupščinskimi odbori, je predvideno, da naj bi ga plačevali le občani z več kot 25.000 din skupnega čistega dohodka. Obdavčen pa je celotni čisti dohodek in ne le presežek nad tem zneskom. Davčna osnova bo zmanjšana tako kot pri odmeri davka iz skupnega dohodka občanov le za stroške, kijih priznava zakon, za vzdrževane člane (za otroka 12.000 din, za druge vzdrževane člane pa 10.000 din). Davek naj bi bil odmerjen po proporcionalni 1 % stopnji. Ker naj bi veljal od 1. 1. 1973, bo ucia niča posameznimi tami. Kljub ogromnemu delu na področju reorganizacije (delitev programa med Belgijo, Brežicami in Novim mestom ter Črnomljem, Suhorje, in Šentjernejem) je bilo izdelanih 12.323 prikolic ter izvoženo v Belgijo 920 kompletov delov za montažo prikolic. To je samo izvleček iz posebnega dela poslovnega poročila. Centralni delavski svet je naložil centralnim službam in poslovnemu sekretariatu, da do druge seje pripravijo celotno gradivo — kot material za ponovno obravnavo na CDS. Hkrati bo ta material gradivo za obravnavo na delavskih svetih dislociranih obratov odnosno delavskih svetov proizvodenj. IZ POSLOVNEGA POROČILA seveda posegel v skupni dohodek občanov za to leto. V tekočem letu oziroma ob odmeri davka od skupnega dohodka občanov za leto 1972 pa bodo že odmerjene tudi akontacije stabilizacijskega davka, ki bo končno poračunan in dokončno odmerjen ob odmeri za leto 1973. Bo pa ta davek odbitna postavka za odmero davka od skupnega dohodka občanov za leto 1973. Poleg tega je predlagano, da bi se plačani stabilizacijski davek v naslednjih letih poračunal z odmerjenim davkom od skupnega dohodka občanov — v obliki znižanih obveznosti tega davka. Stabilizacijski davek bo dohodek občin. Po grobih ocenah bodo občine dobile tako okoli 40 milijonov din, ki jih bo vplačalo okoli 200.000 zavezancev davka od skupnega dohodka občanov. IMV - KURIR izdaja delovna skupnost Industrije motornih vozil Novo mesto — Izhaja vsak mesec v 4200 izvodih — Uredništvo in uprava: Novo mesto. Zagrebška cesta 18/20 — Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik Jože Splichal — Stavek, filmi in prelom ČZP DOLENJSKI LIST - Tisk: Tiskarna LJUDSKA PRAVICA Ljubljana S seje delavskega sveta Stabilizacijski davek letos kot akontacija ; Ob 8. marcu - dnevu žena »ALI SE BODO KAJ SPOMNILI NA NAS? NI POTREBNO VELIKO, VSAJ MALO POZORNOSTI SI ŽELIMO," je preprosto Ogovorila. Koliko ženskega spoznanja in pristne ženske čustvenosti se skriva v teh skromnih besedah! Kako malo je potrebno, da zadovoljijo čustvenosti naših mater, žena-sodelavk. Samo malo pozornosti, |skren stisk roke, šopek, skromno darilo in priznanje od moških, da je njihovo delo enakovredno in upoštevano - pa je dovolj. To priznanje predstavlja 8. zmogla. Ce se pa ne bi zaposli- ffiarec, praznik vseh žena sveta. Vsaj enkrat na leto se spomnijo naših mater-žena, sodelavk 'n jim iskreno čestitajmo k njihovemu prazniku, 8. marcu. Niso še daleč časi, ko so bile žene zapostavljene, ko njihovo delo ni bilo priznano kot družbeno enakovredno in enako plačano kot delo, če ga je opravil moški. Ni tako dolgo, ko so žene v narodnoosvobodilni vojni dokazale, da so sposobne braniti domovino in pripravljene žrtvovati tudi svoje življenje. Ob prazniku smo obiskali na delovnih mestih v naši proizvodnji delavke, matere, ki so že dalj časa v IMV. ANA JUDEŽ V oddelku opreme prikolic na končni montaži smo srečali ^no Judež. Je ena izmed žensk starejše generacije. Rojena je 926. Tri otroke je vzgojila in Vsi so že polnoletni. Mož je bil ZaPoslen, a je že v pokoju. Ana se je rada odzvala naše-!ju povabilu s pripombo, da bi no bolje, če bi si izbrali nkšno mlajšo. „V Industriji motornih vozil sem zaposlena . 2 kt. Tu sem se zaposlila, ker Je Podjetje blizu mojega stano-artja. Takrat nas je bilo vsega |puPaj okrog 60 žensk. Marsikaj ?e Je od takrat spremenilo in iz-D°ljšalo. Iz manjšega podjetja se i razvila velika industrija. V za-®tku je bilo težko, težji so bili etovni pogoji, vendar sem da-es ponosna, da delam v Indu-ryi motornih vozil, ži ,ec*no sem se zaposlila, smo ča • v strornaštvu. Moževa pla-gr ru dovolj, pa še hišo smo n ad'h- Ko se spominjam nazaj bQ delo v podjetju, delovno do-, 111 skrb za družino, si sama maJ predstavljam, da sem to Št. 3 _ la, si ne bi mogli ustvariti doma, kakršnega imamo. Kolektiv IMV je imel vedno razumevanje do žensk in težav, ki jih imamo ženske — matere. Ni lahko vsem ugoditi, ker ima vsaka zaposlena mati svoje težave. Najtežje je v času nosečnosti in po porodu. Za zaposlene delavke bi bilo zelo dobro, če bi podjetje imelo organizirano socialno službo. Veliko stvari bi se dalo rešiti in marsikaj koristnega urediti za zaposleno mater in za podjetje. Danes se dogaja, da je posameznim, posebno mlajšim delavkam, vsako delo pretežko in prenaporno. Nekatere že kar izsiljujejo lažja dela z zdravniškimi spričevali. Ko pa katera izmed zaposlenih žena resno oboli in ji je potrebno pomagati, pa čestokrat ni več primernega lažjega dela. 8. marec praznujem v zadnjih letih vedno v kolektivu. Pred leti to ni bilo mogoče, saj meje družina preveč obremenjevala. Zaposlena mati je za marsikaj prikrajšana. Zaposlitev pa da ženi posebno zadovoljstvo in občutek, da sama doprinaša za boljše pogoje življenja." ANGELCA KASTELIC V proizvodnji prikolic je veliko zaposlenih žena. Največ jih je v oddelku za izdelavo oken in v adjustaži. Izdelava oken je lahko, lepo delo in žene ga z uspehom opravljajo. V tem oddelku smo se sestali z Angelco Kastelic. Tudi ona je mati treh otrok v starosti 7, 9 in 11 let. Rojena je bila 1935. V Industriji motornih vozil ji teče že 13. leto. Mož je tudi zaposlen v IMV. Ko smo jo seznanili z namenom našega obiska, je dejala: „Lepo, da ste se spomnili na nas, zaposlene žene, saj je 8. marec res naš dan, ki se ga vse zaposlene veselimo. V preteklosti sem se zaradi družine za ta dan težko odtrgala od doma. Sedaj bo pa že boljše in upam, da bom 8. marec v bodoče bolje praznovala. Dobro se spominjam, ko sem se zaposlila v IMV, da smo se na delo vozili s tovornjakom, ki je bil zaščiten samo s cerado. In to je bil za tiste čase najboljši prevoz. Veliko se je spremenilo v podjetju in uredilo. Sedaj dobimo v podjetju tople obroke malic, imamo svojo garderobo in kar je tudi zelo važno - lažje delo. Žene v Industriji motornih vozil nismo bile nikdar zapostavljene. Zadovoljna sem z delom, imam pa tole pripombo: me, starejše delavke, se počutimo prizadete. Danes, ko se zaposli mlada delavka in nauči delati, zasluži enako plačo kot starejša delavka. Plačani smo po učinku in to je najbolj pravično. Učinek na delovnem mestu se da doseči, ko se človek nauči dela. Pripombe imam še na to, da me, starejše delavke, že več let doprinašamo v podjetje, pa za to nismo dodatno nagrajene, tako kot imajo to urejeno v drugih podjetjih. Zaposleno delavko - mater redno 8-umo delo ne obremenjuje toliko, kot pa podaljšani delovni čas po 12 ur dnevno. V teh primerih je težko urediti in organizirati redno prehrano družine, skrb nad šolskim delom otrok. Tudi za počitek žena čez dan največkrat nima časa. Upam, da se bo z oboje-strankim razumevanjem dalo tudi to vprašanje urediti, tako da bo zaposlenim materam olajšano redno delo." MARIJA PAVLIN V lakirnici prikolic smo se pogovorili z Marijo Pavlin. Tudi ona je mati treh otrok, med katerimi ima dvojčka, ki sta dopolnila šestnajsto leto. Tretji otrok je star 4 leta, Marija pa ima 37 let. Mož je zaposlen in se ukvarja s privatno zidarsko dejavnostjo. V Industriji motornih vozil se je zaposlila že leta 1962. Po treh letih je morala zaradi družine prekiniti delovno razmerje. ,,Nisem mogla več vzdržati, ker je družina preveč zahtevala. Leta 1971 pa sem se ponovno zaposlila v Industriji motornih vozil. Za naše podjetje sem se odločila, ker se tu dobro počutim. Delo, ki ga opravljam, ni težko in obsega zaščito lakiranih površin prikolic pred ponovnim lakiranjem v drugi barvi. Za zaposleno mater je najtežje delati v času, ko delamo po 12 ur na dan. Doma je vse narobe in težko je vse urediti. Najtežje pa je za samo mater, ko čez dan ne more počivati, kot bi bilo potrebno. Tu v lakirnici imamo velik prepih, ki škoduje zaposlenim delavcem, in tudi na sveže lakirane prikolice se lepi prah. Najbolj so izpostavljeni brizgalci, ki pridejo iz lakirnic prepoteni, potem pa so izpostavljeni prepihu. Za zaposlene žene bi bilo potrebno urediti, da bi v umivalnici imele toplo vodo. Razumemo podjetje, da ne more vsega naenkrat urediti. Upamo pa, da se bo tudi to uredilo, kot se je že marsikaj v korist zaposlenih. Zadovoljna sem, da podjetje posveča pozornost zaposlenim ženam in spoštuje naš praznik. Želim, da bi dan žena praznovale vse ženske, posebno pa še matere padlih borcev." VERA MERHAČ V avtomobilski proizvodnji smo se pogovarjali z Vero Mer-hač. Zaposlena je na stiskalnici v oddelku presemica. Je mati in ima 12-letnega otroka. Vera je dopolnila 33 let. Njen mož je zaposlen. „V Industriji motornih vozil sem zaposlena že dve leti, skupno pa imam že 16 let delovne dobe. Na Dolenjsko sem priseljena in se tu dobro počutim. Delo v Industriji motornih vozil je veliko lažje in bolj urejeno, “Kui j/ii-jc uiTl/ j/icj ^puujvijui^ kjer sem bila zaposlena. Za zaposlitev v Industrimi motornih vozil sem se osločila zato, ker ima podjetje urejen prevoz delavcev na delo in ker je podjetje znano in perspektivno. Zelo mlada sem se zaposlila in si ne morem predstavljati življenja, da bi morala ostati samo doma. Človek, ki ni vključen v delo izven doma, je kot odrezan od sveta. Zaposlitev zahteva od žene-matere veliko obremenitev. Vendar je zato samostojna in tudi finančno prispeva k vzdrževanju družine. Vodstvo podjetja in predpostavljeni razumejo in pomagajo ženam materam, če nastopijo težave glede bolezni ali drugih vzrokov pri zaposleni ali v družini. Dolžnost zaposlenih pa je, da razumejo tudi podjetje in če delo zahteva, da tudi kakšno prosto soboto redno delajo. V skupnem sodelovanju se da marsikaj rešiti in tudi pomagati zaposleni materi. Težko je za zaposlene žene delo v podaljšanem delovniku, posebno kadar je predviden daljši čas nadurnega dela. Družina to močno občuti in zaposlena žena težko najde počitek. Za izboljšanje pogojev zaposlene matere, posebno po porodu, bi bilo pomembno, če bi uresničili predlog, da se podaljša porodniški dopust, saj mati po porodu najtežje dela in več izostane z dela, kar slabo vpliva na delovni učinek. Dan žena sem vedno praznovala, saj je to dan nas žena in spomin na preteklost, ko so bile žene izkoriščane. ANICA PAKAR V oddelku mehanske obdelave proizvodnje avtomobilov je zaposlena Anica Pakar. Je skrbna in prizadevna delavka na avtomatu. Je mati dveh otrok v starosti 14 in 15 let. Rojena je leta 1934, možje tudi zaposlen. V Industriji motornih vozil ji teče že 12. leto neprekinjenega dela. Predno se je zaposlila v Industriji motornih vozil, je bila 7 let zaposlena v drugih podjetjih. Delala je na raznih strojih. Zaslužki v prejšnjih podjetjih niso bili visoki, zato se je zaposlila v Industriji motornih vozil. „Ko sem prišla v podjetje, so mi ponudili mesto v strojni obdelavi. Rada sem ga sprejela, ker me delo na strojih veseli. V 12 letih sem opravljala delo na različnih delovnih mestih in se dobro usposobila za samostojno delo. Na stroju, kjer sedaj delam, zaslužim okrog 170.000 S din na mesec. Pogoji za delo so v redu. Sodelavci me upoštevajo in dobro se počutim. Imam pa pripombe: nam, starejšim delav- nagrajevani kot imajo to urejeno v dragih podjetjih. Poleg tega so starejši delavci usposobljeni, da lahko opravljajo delo na različnih delovnih mestih in lahko zamenjajo tudi delavce, ki iz različnih vzrokov izostanejo z dela. Dohodki med mladimi in starejšimi delavci so pa za izvršeno delo enaki. 8. marec sem vedno praznovala. To je dan, ki je posvečen nam, materam-ženam. Spoštovanje in praznovanje tega praznika je izraz upoštevanja žena.“ ANICA TURK V administraciji vodstva proizvodnje avtomobilov je zaposlena Anica Turk. Tudi ona je ena izmed delavk, ki ji teče že 12. leto v podjetju. Je mati dveh otrok v starosti 8 in 13 let. Rojena je bila 1941. leta. „V Industriji motornih vozil sem se zaposlila, ker je delovno mesto v bližini doma in ker je MmP sem se zaposlila v tem podjetju in sem takorekoč s podjetjem tudi zrastla. Sprejeta sem bila v planski oddelek zs razpis delovne dokumentacije' V planskem oddelku sem dobre spoznala dejavnost podjetja i® to mi na sedanjem delovnei® mestu koristi. Podjetje je v teh 12 letih, kar sem zaposlena, zra-stlo v močno industrijo. Ponosna sem, da sem zaposlena v takem kolektivu, v katerega ser® tudi jaz že vložila svoj delček' Pred leti smo bile zaposlene žene v veliki manjšini, vendar nismo bile nikdar zapostavljene. V kolektivu Industrije motornih vozil je bil vedno dober odnos do žena in 8. marec — da® žena, smo vedno praznovale. , Zaposlene žene v Industriji motornih vozil čutimo, da smo premalo družbeno aktivne. Malo je žena v organih upravljanja in redko se sliši glas zaposlene žene na sestankih. Za tako stanje smo tudi same krive, ker se preveč odtujujemo od te aktivnosti. Težko se odločamo, da prekinemo z običaji, naučenimi v mladosti, da sta ženino delo le dom in družina. Podjetje vlaga velika sredstva za izobraževanje zaposlenih, vendar se zaposlene žene premalo vključujemo v to. Za izboljšanje pogojev za zaposlitev žena bi predlagala, da se bolj enotno uredi nagrajevanje tet da ni prevelikih razlik med zaposlenimi, ki opravljajo delovno dolžnost na sličnih delovnih mestih. 8. marec sem vedno praznovala in ga bom tudi v bodoče. Ta praznik je tudi priznanje ženam, ki so v preteklosti velik® pretrpele in bile zapostavljene.* Ob ženskem prazniku — najboljše želje Dobro zastavljeno delo V soboto, 17. februarja 1973, so se mladi iz Industrije motornih vozil zbrali na 2. redni seji konference z namenom, da ocenijo enoletno delo aktiva ter sprejmejo akcijski program dela za obdobje februar — maj. V enoletnem obdobju našega delovanja smo dosegli pomemben uspeh, opravili veliko nalog, ki nam jih je nalagal progra, sprejet na začetku, seveda pa je marsikaj ostalo tudi še neizpolnjenega. „Opozoriti je treba, da se je pri svojem delu mladina srečevala z mnogimi težavami,“ je na začetku poročila poudarila predsednica aktiva Vida Kerin. Program dela za preteklo obdobje je bil sestavljen iz programov dela osmerih komisij. S svojim delom sta najbolj izstopali komisija za DEO (družbeno ekonomski odnosi) ter kadrovsko — disciplinska komisija. Prva je v glavnem zajemala program „AKCIJE 16“, organizirala je predavanje o vključevanju mladih v organizacijo ZM, njihovi vlogi v DO, izvedla pa je tudi anketo o nadaljevanju nedokončane osnovne šole za tiste delavce, ki nimajo končane osemletke. Žal dobro začeta akcija ni dosegla namena, saj se je prijavilo za študij samo 36 kandidatov, to pa je bilo premalo, da bi organizirali izmenski pouk. V šolo se je vpisalo le 12 mladink in mladincev. Druga, kadrovsko-disciplinska komisija, je na pragu ponovne aktivnosti mladinskega akta sprejela nalogo, da evidentira vse mlade v podjetju, izvede anketno listo za pobiranje članarine, analizira vse predloge ter priložene spiske finančni službi podjetja, ki je odtrgalo enoletno članarino v znesku 12 ND. Delo drugih komisij je bilo povezano med seboj, saj so nekatere akcije in naloge bile opravljene s skupnimi močmi in medsebojnim sodelovanjem. Tako je bila skupna in tudi največja akcija v preteklem obodbju organizacija „Srečanja11 mladih iz Tomosa, TAM in IM V, s katerim so mladi proslavili mesec mladosti in Titov rojstni dan. V času kolektivnega dopusta so mladi organizirali 10-dnevno letovanje na moiju za vse tiste, ki zaradi finančnih ali pa drugih razlogov niso sami odpotovali kadrovsko-disciplinska komisija, je na pragu ponovne aktivnosti mladinskega aktiva sprejela pri vseh akcijah, ki jih je organizirala OK. Močno je bilo tudi sodelovanje z družbenopolitičnimi organizacijami v podjetju. Skupaj z njimi so sprejeli 10 novih članov - mladih komuni- stov, ter pripravili 16 predlogov kandidatov, ki bodo sprejeti v ZK v naslednjih dneh. Preko tovarniškega glasila „KURIR“ so mladi vseskozi pisali o svojih akcijah ter tako seznanjali z delom MA vse zaposlene v podjetju. Razen naštetih nalog so opravili še vrsto drobnih vsakodnevnih stvari. Tudi športno dejavnost so mladi v svoji organizaciji dobro razvijali. Na športnem srečanju z mladimi iz Tomosa in TAM, kjer so tekmovali v nogometu, namiznem tenisu, košarki, kegljanju in šahu, so v končni uvrstitvi dosegli drugo mesto. Sodelovali so tudi na delavskih športnih igrah, kjer so dosegli lepe uspehe. „Uspehi pa kljub vsemu niso povsem zado-voljivi“, je rekel športni referent v svojem poročilu. „Saj nas je glede na število zaposlenih še zelo malo vključenih v športne sekcije, zlasti je opazno pomanjkanje ženske mladine v športnem udejstvovanju, saj nimamo niti ene ženske ekipe“. Po poročilu je predsednica nadaljevala: „Če strnemo delo aktiva od zadnje konference do danes, lahko ugotovimo, da je bilo to leto čas vsesplošne politične aktivnosti mladine. Vse to se danes odraža pri delu v našem aktivu. Saj smo pred letom dni začeli na novo, kot mladi, neizkušeni mladinci". V referatu je predsednica kritično obravnavala tudi proble- me, ki vplivajo na nedokončne akcije (premajhno zainteresiranost mladine, dvoizmensko delo, dvanajsturno delo v poletnih mesecih, vozači itd.). Obravnavala je tudi vprašanje reorganizacije mladinske organizacije. Ko bo podjetje reorganizirano v smislu TOZD, se bo moral aktiv razdeliti v aktive po TOZD ali pa aktive po obratih. - „To so le osnovna razmišljanja o naši reorganizaciji, zavedati se namreč moramo, da se je potrebno približati vsem mladim, priti v neposreden stik z vsemi — le tako bi bil aktiv uspešnejši," pravi predsednica. Potem pa nadaljuje: „V letu, ki je pred nami, nas čaka ogromno dela ter dosti problemov, katere bomo morali reševati s pomočjo vseh družbenopolitičnih organizacij ter odgovornih služb v podjetju. Do kraja bo treba okrepiti delo obratnih konferenc oziroma delo po aktivih (po reorganizaciji). Podrobneje je treba proučiti sistem šolanja in dodatnega izobraževanja ter ga približati vsem zaposlenim. Podrobneje je treba proučiti stanovanjsko problematiko v podjetju in z njo seznaniti vse mlade. Posvetiti več pozornosti marksističnemu izobračevanju mladih, aktivno je treba sodelovati v organih samoupravljanja, aktivneje vključiti v delo MA vajence, po- svetiti večjo pozornost izostankom iz delovnih mest, povečati skrb za kulturno življenje v podjetju." V razpravi so mladi govorili o izobraževanju, o željah po vključitvi v tečaje tujih jezikov, grajali so delo komunistov, ki po njihovi oceni slabo delajo, govorili so tudi o OD, o problemih vezanih s prevozi itd. Velik prispevek konferencije dal generalni direktor Jurij Le-vičnik, ki je dal moralno podporo mladim, ki, kot je dejal, v zadnjem času veliko delajo. Poudaril je, da je pri organiziranju mladih v bodoče treba najti ustrezne oblike, ki bodo pritegnile k delu vso mladino iz podeželja, ki se vozi na delo v Novo mesto in ki do sedaj ni aktivno vključena v delo v mladinski organizaciji. Na koncu so mladi sprejeli tromesečni akcijski program. Na konferenci so sodelovali tudi pionirji osnovne šole Grm, predstavniki mladinskega aktiva „Avtomontaže" iz Ljubljane ter predstavniki družbenopolitične organizacije v podjetju. Iz neznanih razlogov se konference niso udeležili mladinski predstavniki obratov IMV iz Brežic, Mirne, Črnomlja, Semiča, Suhorja in Šentjerneja ter predstavniki TAM in Tomosa. VIDA KERIN Z mladinske konference v naši tovarni Stran 7 . Francoski novinarji prPas Na francoskem trgu je naša ADRIA prikolica priznana. O tem pričajo prodajni uspehi v zadnjih dveh letih, ki so vznemirili vse domače proizvajalce. V letu 1972 smo prodali več kot 2.3000 prikolic. S tem številom smo se uvrstili takoj za največjimi francoskimi proizvajalci DIQUE, CAVELIER, STERCKEMAN, STAR. Vsi tuji proizvajalci in tudi vsi ostali francoski proizvajalci so prodali na francoskem trgu mnogo manj prikolic od ADRIE. Zaradi pomembnosti francoskega trga smo primora- ni, da prikolice stalno reklamiramo v važnejših časopisih, kar ugodno vpliva na prodajo. Na našo pobudo je firma IMV ADRIA CARAVEN FRANCE, Pariš, organizirala obisk novinarjev 10 največjih francoskih revij in časopisov, ki so specializirani za prikoličar-sko branžo. 8. in 9. decembra 1972 smo imeli možnost predstaviti vse naše tipe prikolic in prednosti kvalitete naših prikolic. Najvažnejša naloga je bila, da tem strokovnjakom, ki poklicno zasledujejo razvoj prikolic v Evropi, dokažemo, da nam naši pogoji dela, oprema in kader omogočajo dosegati v proizvodnji in kvaliteti evropski nivo. Novinarji so ocenili, da smo od vseh proizvajalcev prikolic v Zapadni Evropi dosegli največji skok na vseh področjih. V kratkem času po obisku je večina udeležencev objavila poročila in vtise o obisku v naši tovarni. Francoski novinarji bodo lažje in hitreje prepričali francoske kupce, da so naše prikolice enakovredne konkurenčnim izdelkom. Konkurenca se namreč zelo trudi, da bi državljani obdržali nezaupanje do vsega tistega, kar ni narejeno v Zapadni Evropi. Z obiskom smo dosegli brezplačno reklamo za vse naše izdelke. Take pozitivne informacije so večje vrednosti in prepričljivejše za uspeh v prodaji kot najdražja reklama, ki jo moramo imeti v važnejših časopisih. Naša organizacija združenega dela je v primeijavi s konkurenco zelo mlada in neznana. Zato jo je potrebno predstaviti, da razbijemo dvome v zaostalost in nesposobnost našega kolektiva Samo načrtno delo k uspehu Predstavništvo IMV v Zagrebu je eno izmed štirih prodajnih centrov naše tovarne v SR Hrvatski ter je po svoji lokaciji tudi eno izmed najpomembnejših v Jugoslaviji. Dosedanji rezultati so pokazali, da imamo vse možnosti za povečanje prodaje naših izdelkov, saj je znano, da je zagrebška regija ena izmed gospodarsko najmočnejših v naši državi, z veliko kupno močjo. Naši poslovni prostori so si- nje za nakup vozil z diesel mo- ža proizvodnjo kakovostnih izdelkov. Taka oblika obveščanja in reklame mora postati stalna oblika dejavnosti naše centralne propagandne službe. S. BLATNIK Na fotografijah: Adria 380 F je s francoskim Renaultom 17 TL odlično prestala preizkušnjo na vročem pesku Sahare (Foto: arhiv IMV) cer v središču Zagreba, vendar pa ugotavljamo, da so razmere za delo vsako leto težje. Primanjkuje nam delovnih prostorov, slaba opremljenost ter premajhna kadrovska zasedba pa samo še otežkočata delovne razmere, zato bo potrebno pri načrtovanju novih planskih nalog predvideti poleg ostalega tudi ustrezno rešitev navedenih problemov. Podatek, da smo v lanskem letu prodali skoraj eno petino vseh gospodarskih kombiniranih vozil na našem področju, nam zelo veliko pove. Zanimivo je gibanje strukture v prodaji, saj se je zelo povečalo zanima- torjem ter vseh vrst intervencijskih vozil. Zmanjšalo se je zanimanje za nakup vozil KOMBI-BUS in FURGON 1,5 t. Analiza in primerjava podatkov nam je pokazala, da je prišlo pri teh dveh tipih do zamenjave z drugimi tipi vozil. Zgornji podatki so zanimivi in nam že v sedanjem obodbju služijo za ustrezne propagandne akcije. Glede na to, daje prodaja vozil sezonskega značaja, se to odraža tudi v delu prodajnega osebja. Že vrsto let opažamo, da je prvo polovico leta udeležena le s približno 30 — 40 % celotne realizacije. Na podlagi tega smo se v sedanjem obdobju odločili za pospešeno akcijo, s katero bi take razlike odpravili. Odločili smo se za nove prodajne prijeme, obdelavo terena, obiske večjih in pomembnejših kupcev itd. Znane so nam letošnje obveznosti in naloge, zato smo se lotili tudi bolj organiziranega dela v naši poslovalnici. Izdelali smo plan obdelave terena, uredili prodajno evidenco kupcev, uredili nove skladiščne prostore, vendar se kljub temu zavedamo, da smo šele na začetku načrtne dejavnosti, ki zahteva mnogo več vloženega dela. Mislimo pa, da je to edina pot k rezultatom, ker se zavedamo, da lahko le na taki podlagi dosežemo postavljene naloge. ŽARKO RAJSKI resor gotovih izdelkov predstavništva IMV Zagreb Stran 8 IMV KURIR Št. 3 — 15. marca 1973 Št. 3-15. marca 1973 IMV KURIR Stran 9 uresničevanje aopomn o i uiaj Sekretariat CK ZKS je na 144. seji 15. januaija 1973 razpravljal o aktivnosti pri ustanavljanju TOZD. Osnova razprave sta bili analiza in ocena komisije CK ZKS za samoupravljanje v združenem delu. Sekretariat je sklenil, da ugotovitve in stališča posredujejo občinskim organizacijam ZKS in drugim družbenopolitičnim dejavnikom kot napotilo za poenotenje idejnopolitične usmeritve članov ZK v tej aktivnosti. Ustanavljanje TOZD in oblikovanje samoupravnih sporazumov o povezovanju TOZD je v tem trenutku ena najpomembnejših oblik boja za samoupravne socialistične odnose. Zaradi uveljavljanja pogojev za uresničevanje načela neposrednega razpolaganja delavcev z rezultati svojega dela v združenem delu ima izrazito razredni značaj. V bistvu gre za razbijanje monopola pri upravljanju družbene reprodukcije in razpolaganju s sadovi tujega dela. Zoper ta monopol se mora ZK skupno z drugimi družbenopolitičnimi in strokovnimi dejavniki, predvsem pa z delavci, boriti za čim bolj vsebinsko in hitrejše samoupravno organiziranje TOZD. Uveljavljanje določil ustavnih dopolnil o TOZD je ključnega pomena za samoupravno organiziranje delovnih ljudi v združenem delu, za neposredno odločanje o enostavni in razširjeni reprodukciji ter za odločanje o enostavni in razširjeni reprodukciji ter za odločanje delegatov v družbenopolitičnih in interesnih skupnosti o skupnih družbenih zadevah. Samoupravno organiziranje TOZD je izhodišče in vzvod za uveljavljanje vseh ustavnih dopolnil, kajti brez uresničevanja dejanskih samoupravnih odnosov ni mogoče uveljaviti enakopravnih odnosov pri delu, delitve po delu in neposrednega odločanja delavcev. Z doslednim uveljavljanjem ustavnih dopolnil v TOZD se lahko najbolj učinkovito zoperstavimo poizkusom zadrževanja tehnobiro-kratskih odnosov in uporabi administrativnih ukrepov na področjih, ki jih mora upravljati združeno delo. NAJBOLJ UČINKOVITO Samoupravno organiziranje delavcev v TOZD in njihovo povezovanje s samoupravnimi sporazumi ter upravljanje skupnih zadev na osnovi družbenih dogovorov je hkrati tudi najbolj učinkovit način uresničevanja stabilizacijske usmeritve in izvajanja ukrepov za družbeno in gospodarsko stabilizacijo na vseh ravneh, od organizacij združenega dela do federacije. V dosedanji aktivnosti pri uveljavljanju TOZD in oblikovanju samoupravnih sporazumov o povezovanju TOZD so se pojavljale naslednje pomanjkljivosti in odpori, na katere sekretariat posebej opozarja: aktivnost ni enakomerna niti po dejavnostih niti po območjih, pa tudi velikost delovne or- ganizacije ne vpliva odločilno na dozorelost rešitev. Analiza kaže, da so se ustanavljanju TOZD bolj posvetile večje delovne organizacije, medtem ko manjše opazno zaostajajo. NE ZANEMARJAJ DISLOCIRANIH OBRATOV V večini zasnov samoupravnih sporazumov o združevanju TOZD zanemarjajo dislocirane obrate in jim ne priznavajo enakopravnega položaja. V mnogih delovnih organizacijah poskušajo ustanavljati formalne ali fiktivne TOZD in tako zadržati nespremenjeno stanje, tako pri odnosih pri delu kot pri odločanju o delitvi dohodka. V precejšnjem številu delovnih organizacij ne nameravajo ustanoviti TOZD in svoje nerazumevanje ali nestrinjanje skrivajo npr. z naslednjimi odgovori: organizacija in dejavnost podjetja tega ne omogočata; sprejeti razvojni programi terjajo koncentracijo sredstev; integracijski procesi; podjetje je premajhno; pomanjkanje strokovnega kadra; med organizacijskimi enotami ne moremo doseči sporazuma; dosedanja strokovna in politična aktivnost ni bila zadostna itd. Priprave za ustanavljanje TOZD še vedno potekajo samo v ožjih skupinah, predvsem strokovnih in vodilnih delavcev, tako da niti samoupravni organi niti družbenopolitične organi- Člani delavskega sveta zbrano poslušajo podatke o zaključni bilanci zacije, še mani na delavci, niso dovolj obveščeni in neposredno vključeni v vse faze ustanavljanja TOZD in oblikovanja samoupravnih sporazumov o povezovanju TOZD. Zaradi tega delavci niso dovolj usposobljeni za borbo proti odporom in deformiranju razredne vsebine TOZD ter za zavrnitev nesprejemljivih zasnov TOZD in predlogov samoupravnih sporazumov, čeprav analiza sindikatov o javnem mnenju delavcev ugotavlja dokaj visoko stopnjo splošne informiranosti o ustavnih dopolnilih. NAJUSTREZNEJŠE REŠITVE! Pri oblikovanju TOZD je premalo strokovnega snovanja in iskanja najustreznejših rešitev za posamezno delovno organizacijo, ki bi odražale posebnosti delovnih procesov in tehnologije ter odnosov pri delu in načina upravljanja delovnih procesov. Delovne organizacije tudi ne dobivajo tovrstne strokovne pomoči od zunanjih strokovnih dejavnikov, kot so: gospodarska zbornica, raziskovalni in drugi ustrezni zavodi ter izobraževalne ustanove. Aktivnost družbenopolitičnih organizacij - ZK, sindikati, SZDL — je sicer programirana znotraj posameznih organizacij, vendar premalo usklajena med seboj in organizirana, glede na ugotovljeno stanje v delovnih organizacijah pa tudi premalo intenzivna in povezana z organi skupščin. To velja tako za republiko kot za občine. Aktivnost ZK povsod ne ustreza obsegu in jakosti odporov proti ustanavljanju TOZD ter potrebam po osveščanju, organiziranju in usposabljanju delavcev za uveljavljanje njihovega interesa za samoupravno organiziranje TOZD. Premalo je bilo storjenega za indentitikacijo odporov, njihovo idejnopolitično oceno in diferenciacijo med člani ZK na tej osnovi. Zveza komunistov je skupaj s sindikati in SZDL premalo z neposrednim stikom z delavci tolmačila vsebino ustavnih dopolnil in njihovo razredno bistvo. V nadaljnji aktivnosti moramo največ pozornosti posvetiti navedenim ugotovitvam in pomanjkljivostim ter jih kar najbolj učinkovito odpravljati. V ta namen je potrebno: OCENITI ZASNOVE 1. Komunisti v delovnih organizacijah morajo z idejnopolitičnih izhodišč ZK oceniti zasnove o ustanovitvi TOZD in obliko-(Nadaljevanje na 11. str.) Dosledno uresničiti sklepe Delavski svet proizvodnje prikolic je na redni seji 1. marca 1973 ocenil delo proizvodnje prikolic in kritično spregovoril o pomanjkljivostih, ki se pojavljajo pri delu. Zavzel je stališče, da je treba sklepe delavskega sveta dosledno uresničevati, saj je doseganje planskih nalog v proizvodnji prikolic naloga vseh zaposlenih. Predsednik delavskega sveta Miha Jakobčič je povedal, da januarja nismo stoodstotno izpolnili plana, saj je bil v Novem mestu izpolnjen z 87 %, v Brežicah pa le s 30 %. V februarju smo v Novem mestu izpolnili plan 100 odst. v Brežicah pa 50 odst. Na zadnji seji DS, kije bila 9. februarja, smo se dogovorili, da izostanek iz januarja nadoknadimo v februarju in da februarski plan izpolnimo stoodstotno. Zato smo uvedli določene ukrepe, ki so vplivali, da smo izpolnili februarski plan v Novem mestu. Za naslednje mesece, do konca sezone, imamo v načrtu v Novem mestu 1400 prikolic na mesec in v Brežicah 300 prikolic na mesec. Na DS smo se dogovorili, da moramo plan izpolniti, za izpolnitev pa bodo po- trebni veliki napori vseh služb, ki so vezane na proizvodnjo prikolic, in slehernega člana kolektiva proizvodnje prikolic. Ugotavljali smo, da disciplina v proizvodnji prikolic ni taka, kot bi morala biti. Delavci odhajajo z delovnih mest, predčasno končujejo delo, na delovnem mestu se ne zavzamejo za to, da bi izpolnili planske naloge. Še večji problem je odnos do materiala in delovnih pripomočkov. Ne zavedamo se, da gre plačilo za uničeni material na prikolicah iz naših žepov! Na koncu seje smo sprejeli naslednje sklepe: 1. Mesečne in dnevne plane moramo izpolnjevati. Zato mora sleherni član kolektiva napraviti tisto, kar zahteva tehnološki postopek in kar mu daje Uresničevanje ••• (Nadaljevanje z 10. str.) vanju samoupravnih sporazumov o povezovanju TOZD in na teh izhodiščih doseči idejno diferenciacijo in sprejeti ustrezne sklepe. 2. V občinski organizaciji ZK je potrebno takoj pripraviti oceno doseženih -rezultatov pri ustanavljanju TOZD, aktivnosti ZK in vseh drugih družbenopolitičnih dejavnikov ter konkretnih odporov, ki se pojavljajo na njihovem območju pri ustanavljanju TOZD in samoupravnem sporazumevanju ter sprejeti ali dopolniti ustrezne sklepe. 3. Občinski komiteji ZKS naj skupno z organizacijami ZKS v delovnih organizacijah začno s pripravami za ustanovitev osnovne organizacije ZK povsod, kjer obstajajo pogoji za ustanovitev TOZD. 4. Povezati vse družbenopolitične organizacije in dejavnike na republiški ravni v koordinacijsko skupino, da bi uskladili delovne programe, poenotili stališča in organizirali učinkovito aktivnost s konkretnimi akcijami. Koordinacijska skupina naj deluje pri republiški konferenci SZDL. 5. Komisija CK ZKS za samo- upravljanje v združenem delu naj bo nosilec sprotnega idejnopolitičnega razčiščevanja odprtih vprašanj ter pobud za aktivnost komunistov pri ustanavljanju TOZD in oblikovanju samoupravnih sporazumov o povezovanju TOZD. 6. Za konkretnejšo vsebinsko in sprotno informiranje delavcev morajo poskrbeti samoupravni organi in družbenopolitične organizacije v organizacijah združenega dela in v družbenopolitičnih skupnostih. Za to nalogo se morajo ustrezno usposobiti tudi izobraževalne in strokovne ustanove, angažirati strokovna društva, sredstva javnega obveščanja pa morajo težiti k vsebinsko kvalitetnejšemu, dostopnemu in razumljivemu obveščanju o vsebini ustavnih dopolnil in o akcijah ter izkušnjah pri uresničevanju ustavnih dopolnil v organizacijah združenega dela. 7. Vse organizacije ZK so dolžne sproti in konkretno identificirati odpore proti uresničevanju ustavnih dopolnil, o njih informirati delavce in jih premagovati v sodelovanju s samoupravnimi organi in družbenopolitičnimi Organizacijami in z neposredno aktivnostjo delavcev. predpostavljeni. 2. Vse službe, ki so vezane na proizvodnjo prikolic, morajo narediti vse, da bo proizvodnja lahko normalno potekala. 3. V sezoni bomo delali vse proste sobote. 4. Disciplina v vseh oddelkih se mora izboljšati. Delati je treba 8 ur, s tem da je vmes 30 minut odmora. Začetek dela je ob 6. uri (14. uri), konec dela pa ob 14. uri (22. uri). 5. Odnos do materiala in pripomočkov se mora izboljšati. Vsi, ki uničijo material, bodo kaznovani po pravilniku DS. 6. Vodstvo proizvodnje prikolic se pooblašča, da po potrebi organizira nadurno delo v smislu izpolnitve plana. Te sklepe smo na seji DS enoglasno sprejeli in podprli ter se zavzeli, da jih je treba brezpogojno izpolniti. Po zapisniku DS proizvodnje prikolic Pred odhodom še en pregled Dokončana prikolica, ki zapusti montažni trak in končno kontrolo, doživi še vrsto premikov in manevrov, preden prispe na razkladalni prostor nekje v Zahodni Evropi. Prikolico prestavijo iz traku najprej na odlagalni prostor proizvodnje, nato jo prepeljemo na skladišče prodaje in odpreme, kar je včasih pravo „žonglerstvo“, saj je novomeški most ozek, promet pa zelo razgiban. Za konec sledijo še premiki na nakladalni rampi in nakladanje. Možnosti za poškodbe torej obstajajo. Slabo vreme in zimsko obdobje možnost poškodb še povečajo. V novembru 1972 smo ravno zato, da bi vse poškodbe in druge nepravilnosti odkrili in odpravili pred odpremo prikolic, organizirali kontrolo naloženih prikolic s pomočjo izhodne kontrole. Z dodatno nalogo, ki jo je s tem dobila že tako maloštevilna izhodna kontrola, smo sicer nekoliko ohromeli njeno delo v proizvodnji, vendar pa rezultati kažejo, daje bila takšna odločitev pravdna in koristna. Kontrolorje, ki so zadolženi za pregled naloženih prikolic, smo v dogovoru in s pomočjo vodstva železniške postaje Novo mesto poučili tudi o preventivi za osebno varnost. Razen tega, da pravočasno odkrivamo poškodbe, navzočnost stalne kontrole povečuje budnost in pazljivost vseh, ki sodelujejo pri prevozih in nakladanju prikolic. S tem je tudi dosežen namen kontrole, ki jo bomo v bodoče še bolj razvijah in izvajali še večjo odgovornostjo. BRANKO ŠVAJGER, servisna služba Zarodek obrata IMV Semič je nastal pred 20 leti. Kakor marsikje, je bil tudi tu začetek težak: brez orodja, brez prostorov, izdelovali pa so pohištvo po naročilu. Žilavost majhnega kolektiva je premagala vse težave in proizvodnja je rasla z leta v leto. S samoodpovedovanjem so zgradili delovne prostore, nakupili modernejše stroje in po nekaj reorganizacijah in pripojitvah je bila delavnica leta 1969 pripojena skupaj z „Zoro“ Črnomelj k IMV Novo mesto, kjer tvori samostojni obrat. Ob pripojitvi k IMV Novo mesto je bilo še veliko ročnega dela, izdelovali pa smo galanterijo: obešalnike in ročaje za mizarske žage. Prvo pohištvo, ki smo ga začeli izdelovati v IMV, so bili vsi tipi kuhinjskih blokov. Preusmeritev proizvodnje je bila zahtevnejša. Po nekaj mesecih smo začeli serijsko delati kuhinjske bloke in tako zagotovili zadostno količino teh elementov proizvodnji prikolic Novo mesto. Z manjšo preureditvijo proizvodnih prostorov obrata in ob opustitvi proizvodnje galanterije smo vključili v proizvodnjo viseče omarice nad kuhinjskim blokom, tako da imamo sedaj celotno proizvodnjo usmerjeno na izdelavo notranje opreme prikolic. Pri delu se pojavljajo težave. Največji sta: premajhni prostori in zastareli stroji. Nekateri novi stroji so že naročeni in jih kmalu pričakujemo. Po perspektivnem načrtu IMV Novo mesto se bo v prihodnjih letih močno jrovečala proizvodnja prikolic. Ce ne bomo povečali delovnih prostorov in izboljšali strojnega parka, bomo postali ozko grlo proizvodnje stanovanjskih prikolic in s tem ogrozili uresničitev celotnega načrta proizvodnje IMV. Ob pripojitvi k IMV Novo mesto je bilo zaposlenih v obratu 62 delavcev, zdaj pa nas je 85. Delovna sila je z izjemo mojstrov in vodilnega kadra vsa nekvalificirana, vendar priučena Kot lansko leto tako je bilo tudi letos tekmovanje v veleslalomu delavcev avtomobilske industrije Slovenije. Organizator tekmovanja je bilo podjetje SATURNUS iz Ljubljane. Prizorišče tekmovanja je bila Kranjska gora. Sindikalna podružnica IMV je tudi letos omogočila svojim članom udeležbo in jih finančno podprla. Prevoz za tekmovalce je bil z avtobusom, kot tudi za ostale člane kolektiva, vendar je bila udeležba skromna. Na tekmovanju, ki je bilo v soboto, 20. 1. 1973, smo častno zastopali barve matičnega podjetja in dosegli lepe uspehe. Iz šestih slovenskih podjetij je nastopilo 60 tekmovalcev in tekmovalk. in dokaj uspešno opravlja svoje delo. Naj navedemo samo to, da smo pri 27 odstotnem povečanju zaposlenih uspeli povečati fizični obseg proizvodnje za dve petini, ter se je tako tudi naš obrat vključil v stabilizacijska prizadevanja celotnega kolektiva. Zadnje čase še posebej varčujemo z materialom in nižamo vse druge materialne stroške ter izmet. Pred nekaj leti je bila družbena prehrana pri nas kamen spotike. Na pobudo sindikalne organizacije obrata smo uredili prostore za družbeno prehrano Veleslalom je bil dolg okoli 900 m in je imel 30 vratič in višinsko razliko 130 m. Ženski veleslalom pa je bil 200 m krajši. REZULTATI: Ženske: 1. Darinka Kerznar (Saturnus) 47,5 4. MAJDA REBERNIK (IM V) 61,2. Moški (nad 35 let): 1. Alojz Šalecl (TAM) 56,6 6. LADO MAROLT (IMV) 68,0, 12. ANTON ČEFARIN (IMV) 132,5 Moški (do 35 let): 1. Sašo Kralj (Saturnus) 54,0, 2. JOŽE TURK (IMV) in Vito Polanec. (Saturnus) 54,5, 8. ANDREJ KOVAČIČ (IMV) 58,1, 12. MATIJA VILHAR (IMV) 64,4, 13. ZDENKO DULAR (IMV) 64,6. in tako prišli do urejene jedilnice in kuhinje. Razen teh uspehov so v obratu tudi pomanjkljivosti, ki pa jih skušamo odpraviti. Delni vzrok za te pomanjkljivosti je objektivnega značaja (prostori, strojni park), del pa subjektivnega značaja. Obrat ima svoj pravilnik o disciplinski odgovornosti delavcev, priznati pa moramo, da smo ga bolj malo uporabljali. S splošnimi prizadevanji za stabilizacijo gospodarstva bo moral ta pravilnik stopiti bolj v veljavo! Ekipno je zmagal SATURNUS med ženskami, med moškimi nad 45 let je bil zmagovalec SATURNUS, od 35 - 45 let AVTOMONTAZA Ljubljana in do 35 let SATURNUS, pred TAM in IMV (TURK, KOVAČIČ, VILHAR). V skupni uvrstitvi je bil ponovno najboljši SATURNUS, ki je imel najbolj popolno ekipo, in je s tem ponovil lanskoletni uspeh. Na sestanku predstavnikov sodelujočih podjetij je bilo izbrano za organizatorja naslednjih zimskih iger (že tretjič po vrsti) naše podjetje. Upamo, da bomo dobri gostitelji vseh sodelujočih _ tekmovalcev v letu 1974 v Črmošnjicah. V nedeljo, 4. 2. 1973, je občinski sindikalni svet razpisal sindikalno prvenstvo občine Novo mesto v veleslalomu v Črmošnjicah. Tudi tu smo dosegli vidne uspehe. V ekipni razvrstitvi so rezultati naslednji: 1. KRKA, 2. IMV, 3. PIONIR. Med posamezniki so rezultati sledeči: ženske (do 25 let): 1. Tatjana Golob(Krka); (nad 25 let): 1. Meta Wachter (Krka). Majda Rebernik (IMV) je bila diskvalificirana. Moški (do 30 let): 1. Peter Turk (Krka), 4. ZDENKO DULAR (IMV), 7. RAJKO ŠARMAN (IMV). Moški (30-40 let): 1. JOŽE TURK (IMV), 2. ANDREJ KOVAČIČ (IMV), 5. MATIJA VILHAR (IMV), 12. LADO MAROLT (IMV). Moški (nad 40 let): 1. Alojz Serini (GG). Za te uspehe se zahvaljujem v imenu tekmovalcev vodstvu podjetja in sindikalni podružnici, ki sta nam opogočila sodelovanje na teh prireditvah. JOŽE TURK referent za šport in rekreacijo CIRIL PUSTOVRH Uspeh smučarjev IMV ruiiuviiu v SUISKI Klopi Če vas pot zapelje v večernih urah ob torkih in četrtkih na Grm, boste videli, da je nova osnovna šola vsa razsvetljena. Vendar v šoli ob tem času ni otrok, ampak so tu matere in očetje zrelih let, ki se učijo ali pa rekreirajo v telovadnici, ki jo osnovna šola daje na razpolago zaposlenim. Kdo so ti delavci in delavke, ki dostikrat poslušajo mlajše predavatelje kot so sami? Od kje so prišli ti starejši ljudje, ki so se celo po 25 letih, odkar so zapustili šolske klopi, ponovno odločili, da se vključijo v šolo? Odgovor je enostaven: to so zaposleni delavci, ki se v večernih urah izobražujejo in si tako izpopolnjujejo znanje za sedanja delovna mesta. Številni delavci med temi „učenci11 so člani našega kolektiva. Izpopolnjujejo si znanje v tujih jezikih, pripravljajo se za varilce in se izobražujejo za skladiščno poslovanje. V učilnicah osnovne šole so tečaji za naše skladiščnike, v katere je vključenih 68 delavcev iz naših zunanjih obratov: Mirne, Črnomlja, Brežic, Šentjerneja in skladiščniki iz centralnih ter proizvodnih skladišč iz Novega mesta. Odločitev zaposlenih za izobraževanje ni bila lahka, saj je marsikateri skladiščnik že dvomil v samega sebe. Današnji čas pa zahteva vedno več znanja in usposobljenosti. Kdor bo šel v korak z'zahtevami proizvodnje, bo vedno ustvarjalen člen v verigi proizvajalcev; kdor pa bo stal ob strani in ne bo aktivno spremljal razvoja in tehnike ter se usposabljal, se bo sam postavil na slepi tir negotovosti. Podjetju je veliko do tega, da se delavci izobražujejo in izpopolnjujejo na delovnih mestih, ki jih zasedajo. V času izgradnje čestokrat ni bilo časa za učenje in načrtno izobraževanje. Sedaj pa je nastopil čas, da se kolektiv uredi in strokov- no usposablja. Podjetje vlaga ve-denarja v izobraževanje. Dolžnost zaposlenih delavcev vseh kategorij je, da se nenehno usposabljajo in si izpopolnjujejo znanje v skladu z zahtevami delovnega mesta, ki ga zasedajo. Vsem tečajnikom želimo, da Naši skladiščniki na tečaju bi bilo njihovo učenje uspešno, da bi uspešno opravili izpit, da si pridobijo znanje ter utrdijo spoznanje, da še niso za odpis... Mladim delavcem, posebno delavcem na priučitvi in vajencem, dajemo te delavce za pri- mer, kako se sprejemajo in izvršujejo delovne obveze, čeprav je izobraževanje kot delovna obveza veliko bolj zahtevno od rednega dela. Sedanja generacija je veliko vložila v izgradnjo tovarne in je ustvarila mladini lepe pogoje za učenje in za bo- dočnost. Zato pričakujemo od mladih delavcev, da upoštevajo te dosežke in se še bolj učijo in pripravljajo za prevzem dolžnosti proizvajalcev in upravljal-cev. SLUŽBA ZA IZOBRAŽEVANJE DELAVCEV Sekretar za delo o ustavnih dopolnilih Osnovna organizacija ZK je v ciklus predavanj o delavskih amandmajih vključila tudi predavanja dipl. pravnika Pavla Ganteija na temo: konstituiranje in združevanje temeljnih organizacij zdru- ženega dela. Ustavna pravica do samoupravljanja združenega dela se kot samoupravna politična pravica uveljavlja v organiziranju temeljnih organizacij združenega delaa. Pri dosedanjem uresničeva membami. V razpravi se je tov. nju ustavnih dopolnil, zlasti Ganter dotaknil organizacijsko takoimenovanih delavskih ekonomskih vprašanj, ki se po- amandmajev XXI., XXII. in XXIII. k ustavi SFRJ, ustreznih ustavnih dopolnil k republiškim ustavam, se pojavljajo številna vprašanja, ki jih je potrebno nenehno reševati v praksi. Kljub široki politični podpori, ki jo imajo ustavna dopolnila za nadaljnji razvoj samoupravnega sistema, pa v praksi nastajajo težave in vrsta nejasnosti. Posebno se to odraža pri ustanavljanju in organiziranju temeljnih organizacij združenega dela, kot osnovnih družbenoekomskih celic. Nedvomno je potrebno ustavno dopolnilo uresničevati na podlagi vseh vidikov družbenoekonomskih ciljev, ki bi jih radi dosegli z ustavnimi spre- javljajo pri konstituiranju TOZD, in med drugimi posebej poudaril: Ustanavljanje temeljne organizacije združenega dela ne more mimo nekaterih organizacijskih zakonitosti, ki so pogojene z opravljanjem dela v posamezni delovni organizaciji. Te zakonitosti so zelo specifične glede na vrsto delovnega procesa in vlogo delovne organizacije na trgu. Ko opravimo analizo poslovanja, zlasti posameznih funkcijskih delov podjetja, nam bo to omogočilo, da delovni proces razdelimo na dele, ki imajo nekaj skupnega z.drugimi deli delovne organizacije. Tako lahko v konkretnih raz- merah delovnega procesa vsake delovne organizacije glede na njegove funkcije oblikujemo TOZD. Brez dobre analize delovne organizacije kot celote in njenih posameznih delov ne moremo ustanavljati temeljnih organizacij združenega dela. Pri tem je potrebno izpolnjevati še pogoje za ustanovitev TOZD, ki jih določata ustavna dopolnila XXI. k zvezni ustavi in ustavno dopolnilo XXVII. k ustavi SRS glede na konkretne razmere v delovni organizaciji, v .kateri ustanavljamo temeljne organizacije združenega dela. Tov. Pavel Ganter je govoril še o pomembnosti postopka in da je potrebno uresničiti ustavna dopolnila strokovno in v roku, ki ga določa zakon, ki je sedaj pred izidom. Po končanem predavanju si je republiški sekretar za delo v spremstvu generalnega direktorja ogledal podjetje in se pogovarjal o aktualnih problemih, ki spremljajo uresničevanje ustavnih dopolnil. Namen kontrole kakovosti je toviti kakovost končnega izdel-ločiti slabo od dobrega in žago- ka v proizvodnji avtomobilov. Problem je rešen! Pot od proizvodnje prikolic do novega postajališča avtobusa je moč prehoditi v 4 minutah, seveda če ni vmes kakšen „Vino-toč“ ... Zahteve po spremembi odhodov so neopravičene. Novo postajališče je edina možna in ugodna rešitev. Že dalj časa pereč problem-ustrezno postajališče za naše avtobuse, je sedaj dokončno rešen s prestavitvijo postajališča na prostor pred halo avtomobilske proizvodnje. Dosedanje postajališče, kakršno vidite na sliki, je predstavljalo stalno nevarnost za delavce, ki se vozijo na delo in z dela, pa tudi za pešce in prevozna sredstva, ki so v prometu na Zagrebški cesti. Imeli smo tudi več nesreč, ki pa le niso terjale življenj. Delavci, ki hodijo na sedanje postajališče iz starega dela tovarne, imajo dostop do postajališča skozi dvorišče servisne službe. Ta pot je najkrajša in zato ni potrebno hoditi po Zagrebški cesti, ker je na tej cesti velik promet, na cesti pa ni pločnika. V bližnji prihodnosti bo ta pot še skrajšana z zgraditvijo prehoda iz starega dela tovarne. Čeprav se po sedanji poti pride na postajališče v nekaj minutah, pa opažamo, da nekateri delavci iz starega dela tovarne odhajajo z delovnega mesta še pred koncem delovnega časa. Ker avtobusi odhajajo 15 minut po izteku delovnega časa, ni • verjeti, da so predčasni odhodi pogojeni s strahom, da bi zamudili avtobus! Če je ta strah upravičen in se bodo predčasni odhodi z delovnega mesta nadaljevali, bo vsekakor potrebno odhode avtobusov pomakniti za 5 ali 10 minut. Delovni čas na delovnem mestu traja do 14. oz. 22. ure in v ta čas pa ni mogoče všteti še pot od delovnega mesta do postajališča. Zato je kontrola kakovosti organizirana v vseh oddelkih avtomobilske proizvodnje, to je: kontrola odpreškov v preserni-ci, kontrola mehanske obdelave, kontrola surove karoserije, kontrola lakirane karoserije in kontrola montaže vozila. Kontrola kakovosti pregleda vse izdelke v proizvodnji po tehnični in delovni dokumentaciji, katera je večkrat nečitljiva zaradi umazanije in pomanjkljivih navodil za kontrolo kakovosti. Tu so mišljeni tehnološki postopki, ker ni predpisano, katere namenske kote je treba kontrolirati in kakšna merila naj se uporabljajo. Pri pregledu izdelkov večkrat opazimo izpuščene delovne operacije ah veliko količino izmeta, ki je nastal v začetnih operacijah. Pri takšnih primerih zelo pogrešamo statistično ali medoperacijsko kontrolo. Tak način kontrole kakovosti po operacijah je sedaj prepuščen nastavljavcem in preddelavcem. Kontrolo kakovosti surove in lakirane karoserije opravljamo tako rekoč brez ustrezne dokumentacije. Kriteriji prevzema surovih in lakiranih karoserij še niso dokončno uveljavljeni, so tudi pomanjkljivi, zato se najdejo posamezniki, ki blatijo kontrolo kakovosti, češ da je zaviralec proizvodnje. Dostikrat tudi ne upoštevajo pripomb na slabo kakovost. Večkrat tudi kontrola kakovosti odpove zaradi pomanjkanja kontrolorjev, posebno v zadnjem času, ko se povečuje obseg proizvodnje v avtomobilski proizvodnji. Kontrolo kakovosti montaže vozila opravljamo po tehnoloških postopkih in s kontrolnimi kartoni. Kontrolni karton je nastavljen že v oddelku ob sestavi podsklopov in spremlja karoserijo vse do predaje vozila v skladišče gotovih izdelkov. Tako kot v drugih proizvodnih oddelkih pride tudi na montaži vozilo do kontrolorja z neopravljenimi operacijami in brez kontrolnega kartona. Vse take malomarnosti ovirajo ekspeditiv-nost kontrolorja pri prevoznem vozilu. Kako pomembna je kontrola kakovosti in kako nujno je upoštevati njene zahteve in navodila, se vidi pri predaji vozil izhodni kontroli. Zato se zavedajmo, daje kakovostni izdelek zadovoljstvo našega kupca! FRANC KOTNIK .... «— : kj£ j Staro postajališče (na fotografiji) je bilo nevarno za promet in za delavce. _7i teliš Varilec pri delu Izdelava sklopov v Novem mestu Skladno z načeli o uresničenju stabilizacijskih ukrepov sm0 začeli iskati možnosti za Pocenitev proizvodnje in transporta polizdelkov med posameznimi obrati. Tako je ugotovljeno, da se je potreba po transportu zaradi stalnega povečanja proizvodnje avtomobilov med Novim mestom in Brežicami občutno povečala. Tehnološka rešitev izdelave v Brežicah Predvsem tistih sklopov, ki jih Začnemo izdelovati v Novem rnestu in nato nadaljujemo v Brežicah, ni bila več smotrna in ?mo zato pričeli iskati rešitve za tzdelavo v NoVem mestu. Prehod na novo podvozje v Proizvodnji prikolic od standarde varjene izvedbe šasij na no-v° vijačeno izvedbo je bila Realna priložnost za uresničitev teh teženj. Če upoštevamo, d večino sestavnih delov že tako in tako izdelajo v proizvodi avtomobilov (rude, vezni kotniki, ojačevalne pločevine Jtd.), smo prešli' še na varjenje v j'Ovem mestu. Pri tem smo nadeli na vrsto težav od začasnih rešitev prostorov, problemov skladiščenja polizdelkov do pomanjkanja varilcev, ki bi znali variti v zaščitnem plinu C02. Kavno zaradi tega je določene dle, to je vzdolžne nosilce, pri-~.el izdelovati naš kooperant Kovinar Novo mesto. V tem mesecu pa bomo s tem, ko smo obili stroj za rezanje HOP prodov, celotno izdelavo elemen-°v za šasije osvojili v proizvodnji avtomobilov. Če omenimo > da nato vse te sestavne dele asij prikolic lakiramo v elektro- foretskem laku, ki predstavlja eno najboljših površinskih zaščit, lahko ugotovimo, da smo s prenosom izdelave delov šasij sposobni zadostiti najzahtevnejšim pogojem. Drug pereč problem je bil pri izdelavi kesonov za dostavne avtomobile. Po prejšnji tehnologiji smo sestavne dele v Novem mestu transportirali v Brežice. Tu so izdelovali kesone, ki so nato morali biti zaščiteni — konzervirani — ter dostavljeni v Novo mesto, kjer smo lakirali in nato vgradili. Če niti ne upoštevamo tega, da smo v Brežicah kesone izdelovali v neprimernih prostorih, so stroški občutno narasli. Zato smo 15. januarja prenesli celotno izdelavo kesonov v Novo mesto. Pri tem smo strmeli za tem, da omogočimo izdelavo kesonov po boljši in modernejši tehnologiji, organizacijsko pa v obliki določenega traku. V ta namen je bilo potrebno kupiti nekaj nove opreme, izdelati novo instalacijo — predvsem za plin, ter prilagoditi sestavno pripravo novim pogojem dela. Vse te priprave smo opravili ob stalnem, skoraj normalnem teku proizvodnje kesonov, saj smo v zelo kritičnem času celotno izdelavo popolnoma osvojili. Z manjšimi izboljšavami, predvsem po priučitvi ravnalcev, ne bo težko izdelati tudi več kot 6 kesonov na dan! Prav tako smo ob koncu januarja preselili izdelavo nogic za prikolice iz Brežic v Novo mesto. V zelo kratkem času smo uspeli popolnoma zadostiti dnevnim potrebam v proizvo- dnji prikolic ter tudi nadoknaditi zaostale količine. Pri celotnem prenašanju delov, predvsem varjenih sklopov, se je pojavil problem varilcev — po novi tehnologiji — v zaščitnem plinu C02. Ta problem je bil hitro in uspešno rešen skupno s službo izobraževanja, ki je organizirala dva tečaja za varilce s teoretičnim in praktičnim delom. Tako smo omogočili nemoten potek proizvodnje, hkrati pa pripravili možnosti za nadaljnje osvajanje izdelave delov in sklopov v proizvodnji avtomobilov. IVO ŠTEBLAJ r DELOVNI PROGRAM MLADINE 1. Spremljanje ustavnih sprememb in prispevanje k njihovem uresničevanju (predavanja skupaj z OOZK IMV) 2. Izdelava načrta za udeležbo v akciji OK ZMS NM „Po poteh osvoboditve" 3. Začetek priprav na srečanje „TAM-TOMOS-IMV" APRIL: 1. Nadaljevanje priprav na „srečanje" 2. Predavanja o TOZD 3. Izdelava programa za proslavo meseca mladosti MAJ: 1. Praznovanje meseca mladosti 2. Sprejem mladih v ZK STALNO: 1. Sodelovanje z družbenopolitičnimi organizacijami v podjetju 2. Objavljati prispevke mladih v KURIRJU 3. Kadrovska politika 4. Stanovanjska problematika 5. Šport, rekreacija, izleti j Planirati in naročiti Zaposlen sem v centralnem skladišču prodaje rezervnih delov, po poklicu sem ekonomski tehnik. Delo v skladišču je zanimivo in tudi precej zahtevno, ker je ozko povezano z IMV servisi, ki nabavljajo rezervne dele. Skladišče je dokaj dobro založeno z rezervnimi deli, tako da vsaka IMV poslovalnica ali IMV servis dobi zaželeni rezervni del. Kljub temu pa se zgodi, da občasno zmanjka kak rezervni del, predvsem za dostavna vozila in to del, ki je proizvod lastnega ali kooperantskega izvora. V tem primeru je zelo težko prepričati kupca, da trenutno ne more dobiti potrebnega rezervnega dela, ker gleda na to iz drugega stališča kot pa podjetje, ki se srečuje z raznimi težavami pri oskrbi z rezervnimi deli. Če se zavedamo, da po Jugoslaviji kroži na tisoče naših dostavnih in osebnih vozil in da odjemalci pridejo po rezervne dele iz vseh krajev Jugoslavije (celo 2/3 in sosednjih republik), je res hudo, če jim ne moremo nuditi želenega dela. No, pripomniti moram, da v večini primerov le najdemo pot da ugodimo partnerju, da dobi željeni material. Hvalevredno je, da je večina IMV servisov zadovoljnih z načinom poslovanja našega centralnega skladišča rezervnih delov, saj smo po njihovih trditvah eden izmed redkih proizvajalcev, kjer dobijo v najkrajšem času naročene rezervne dele. Nenehno vplivamo na odgovorno osebje naših lestnih poslovalnic — prodajalen, naj pravočasno planirajo vse potrebne rezervne dele, predvsem tiste, za katere je povpraševanje največje. Žal prevečkrat pridejo stranke same iskat rezervne dele v Novo mesto, ker jih niso dobile v naših prodajalnah na terenu. Pogosto ugotovimo, da je neki rezervni del na zalogi, le da ga prodajalna ni planirala ter naročila. Takih primerov je preveč, zato jih moramo najhitreje odpraviti, saj dajejo slabo ime našemu podjetju in poslovanju! Dolžnost nas vseh je, da strankam čimbolj solidno nudimo usluge! Samo tako bomo prispevali k še večjemu uspehu in ugledu našega podjetja. ADOLF TRPLAN centralno skladišče rez. delov — 15. marca 1973 IMV KURIR Stran 15 Zdaj je čas, da pred dopusti in prazniki prodajalci prikolic kupcem kar najbolj temeljito predstavimo svoje izdelke in njihove prednosti. Po večjih mestih v Zapa- la ADRIA udeležena na vseh teh razstavah v organizaciji trgovca, ki je za to področje tudi pristojen za prodajo. Poudariti velja, da so te razstave prodajnega značaja. trgovci so s tem uspehom zelo zadovoljni. Od 9. do 14. februaja je naša firma IMV ADRIA VVOHNVVAGEN, VER-TRIEBS G. m. b. H., Muen- tik ob glavnem vhodu v razstavno halo, kjer se je vsak obiskovalec najdlje zadrževal. Na sejmu je bilo prodanih največ naših prikolic, priča- Z rastave prikolic v Miinchnu i * dni Nemčiji, kot na primer v Hamburgu, Kielu, Frankfurtu, Essnu in Muenchnu, so bile januaija in februarja 1973 pokrajinske razstave prikolic. Kot običajno je bi- Ob tej priložnosti veliko trgovcev proda skoraj polovico letne prodane količine. Na letošnjih razstavah je bila po številu prodanih prikolic ADRIA na prvih mestih in chen, razstavljala vse tipe ADRIA in JUNIOR prikolic na razstavi v Muenchnu na razstavnem prostoru 300 m2. Slika prikazuje razporeditev prikolic na prostoru kujemo pa, da bo med kupci turi precej tistih, ki se na sejmu še niso mogli dokončno odločiti. S. BLATNIK