^Hatopie	ttl.OVEVMKl ' r° P0'1' P°-
'« muki v	slan velja za
lek, in sr	ljl| TO T/ AL celo leto 2 fr.
fo^ u *o%i IL	|9) lili llJI 40 kr. za pol
a celo leto po W	® S « * 9 leta 1 fr. 20
■eta po i /r. berilo za obudo in omiko ,»<-
I »rebra.	jemlje zalo-
slovenskega duha. *».*. ' —
Lirf la. r Ce/>« 27. Suka	1850.
Obznana.
i
Slovenska čbela se še ni pridno po slovenskih dolinah ogledala, jo je že tudi nevsmilena osoda zadela, da mora dauas slovo vzeti od svojih, še živih &ster in bratov, slovenskih časopisov. Premalo število podpornikov ji ne dopuša uzgubo založnika dalje iiveti. Mirno bi ona to svojo ojstro osodo sprejela, ko ji ravno enaka osoda njene naj bolje slovenske sestre „S 1 o v e n i j e" u Ljubljani poslednje ure ne grenila. — Domorodci! s poslednjem svojem iz-, dihom vas „ s 1 o v e 11 s k a č b c I a" zaroti, da ji * »Slovenijo" živo ohranete; ona je vredna žive-- ti, ona je jediua slovenskih časopisov, ki spričuje, da j š» dihamo, da je še nekoliko živlenja u nami. Sloji »enci! ne spotikajte se na tim, ako je včasi komu golo resnico povedla, ktera se mu ne dopada. Kdor režhice poslušati ne more, ki jo brat bratu govori, hoče da bi družiš njim po temi tavali — da bi še dalje sramotni p#cat sužnega plazenja po prahu na sebi nosili. Ne delajte se staromodre, katerim vse novo priskuti, ki samo pretečenost hvalijo, in le za njo iwijo. Domišljajte se n prihodnost, kateri se naglo Mproti pomičemo.
100
ne^
Pokažite, da konci vaš duh ni u železne spone sužanstva vklenjen. — Ne gledite na to: kdo kaj piše, ampak kaj se piše.
Ne podpirajte tega, ki »e resnico govoriti boji, alj sramuje; podpirajte pa vse, kar na čast, slavo iu izveličenje slovenskega naroda meri. — Bog in Sloga naj bota vaše geslo. S Bogom.
S obznanoj nehanja „slovenske čbele", obzuaui podpisani urednik še enkrat vsim p. u. gg. prijemnikom tega lista, da jim je samo u uredniških, ne pa u ložnikovih zadevah odgovoren.
J. Drobnih.
Rajska tičica. (Poslal g. J. J. Vlaga.)
Oj stoji, stoji klošter nov, N« sredi Gradca nemakiga.
V kloštri menihov 3*demnajst, No osemnajsti je gvardjau bil.
Še m'ena tičca perleti, Na niskira oknicu posedi.
Začela je s kluucam pikati, Od raja nebeškiga pevati.
Na to počasi odleti,	•
Mladga meniha več v kloštri ni.
Oj odpri, odpri, vratar mlad ! De trudne noge počinejo,
P« kdo (i ti ? alj kaj si ti ? De tak poino če v klošter greš?
Oj vratar mlad! sim menih tist , Kje včeraj za tičcoj 's kloštra šol.
Menihi se vkup zbirajo. Stare bukve prebirajo.
Preteklo je že tristo lil , Oj tristo let in osemdeset, Kar je en menih 's kloštra šel.
Na to mi menili prebledi , En bel golobček nebo *'eti.
^ Gori nastavljena pesem katera je po slovenskim znana, me je vpotila njej podobno lepo povesti-co o menihu in rajski ptici tu napeljati, ki se na Rusovskim pripoveduje.
Neki menih je išel iz samostana smokvi (ug) ta domače omizje nabirat. Ko pride u sred loga, zasliši naenkrat čudno milo Ju zatravlivo (bezaubernd) petje. Ou posluša in posluša, da mu serce u neizmernim veselju plava, u katero se vse njegove misli zatopijo. Ko se sopet zdrami se poverne nazaj u samostan. Pa ko nazaj pride, glej čudo veliko ! Samostan je bil nov, — izbice druge, — drugi tovarši, kateri so ga začudjeui gledali. Praša jih kako se je za tako malo časa toliko spremenilo? Ali uni ki ga niso poznali ne razumili, ga odpeljajo k arkiman-dritu (Gvardianu). Arkimaudrit ga izprašuje kdo, in od kod da je?
Ko mu menih razloži, kar se je zgodilo, se arkimaudrit nekoliko pomisli, ter mu odgovori: Spomnim se, da sem u naših letopisih bral o bratu, ki je iz samostana u log izišel, pa se več iz njega ni po-vernil; alj od tiste dobe je že jezero let preteklo. Menih se prebledi in zavpije: „Jes sem rajsko tico slišal!" in ko hoče pripovedati sladost tega petja, se ■ertar na tla zverne.
O podpori za učence celjskega, gymnasija.
Učenci celjskega gymnasija se razveselijo lanskega leta podpore, kakoršne bi težko kje drugi deležni postali. Lavantinski milostivi knezoškofpre-častni Gospod Anton Martin Slomšek so namreč lansko leto svoje duhovne povabili bili, da bi z« vboge, pa pridne učence celjskega gymnasija vsaki po svoji zmožnosti kaj vložili.
Na to povabilo je vsa duhovšina te škofije vkup-no 310 fr. srebra zložila, kateri so častnemu gospodu Opatu u Celju izročeni.
Mnogo duhovnikov je menilo, da bi se iz teh denarjev nekoliko najboljih in najpotrebniših učen-cov popolno izderžavalo, pa takim željam bi se težko brez zamere zadovoliti moglo, ker bi vsaki da-rovnik za svojega priporočenca se obnašal; doklet se po sadajnim obračanju imenovanih denarjev vsa-kimu, ki je potreben in vreden u pravi sili priskoči Tako se je dozdaj za vboge učence
na kuplenje šolskih bukev	63 fl. 29 kr. srebr«,
,, bolane ,,	28 „ 4 „ stanovnino . . . 3 „ —
„ oblačila in obutelj .	13 „ 58
„ kruh . . .__L 2 „ 44 „
ukupno 111 „ 15 „
potrošilo.
Castitemu gospodu J. Grašicu gvmnasialnimu u-čeniku veroslovja ste skerb za take potrebne učence in računovodba imenovanih potroškov izročeni.
Prepričan, da bo častivredna duhovšina tudi u naprej svoje blagodarne roke rada u to lepo in pohvale vreJno pomoč vbogim učenCom odpirala, menim, da sem misli vsih slovenskih darovnikov zadel ako rečeni, da bi se ta učeucoin namerjena pomoi za naprej samo tistim vrednim potrebnim udelovali
u
kateri se tudi u nauku slovenskega jezika dobro ob-t-naša jo. To opomniti se mi toliko potrebniše dozdeva, ker so više oblasti naučenje slovenskega jezika »opet I učencom na voljo spustile.
I-
V domorodnih zadevah.
Gosp. Leopold Kordeš, bivši vrednik nemškiga Ljublj. časopisa, je v ravno tistim časopisu imenitno reč za povzdigo in omiko našiga domaeiga jezika sprožil, namreč: de bi se u L j u b I j a n i slovensko glediše (teater) s stanovitnimi igravci vstanovilo, kteri bi včasih, posebno poleti, tudi v <■ druge krajnske mesta in tudi na Štajarsko, Goriško, Teržaško itd. igrat šli. Vsi narodi avstrijanskiga ce-» sarstva imajo glediša v svojim jeziku, zakaj bi ga Slovenci ne imeli ? De je poželjenje po igrah v domačim jeziku že staro, nam kaže „Ž u p a n o-y a Mick a", Matiček se žen i", v kterih so irifenitni gospodje in gospe, kakor naš slavni L i n-v h a rt, grof France Hohenvvart, Dr. P i 1 a r in več d nizih že v letu 1792 igrali. Gotovo ni močnejši podpore domorodniga duha in omike jezika, kakor so gledišne igre, —to nam spričuje zgodovina vsi h narodov. De pa gledišne igre, ki od te strani velik dobiček narodski omiki prineso, od druge strani ljudstvu ne škod jej o in lepiga zaderžanja ne žalijo, je pa pri gledišnih igrah zvesto na to gledati, de se le take igre igrajo, ki nimajo nič pohujšljiviga v sebi, kar se posebno pri Slovencih ne sme nikoli v nemar ustiti, ker slovenski narod je večidel čistiga in po-ožniga duha. De se pa dajo slovenske igre za glediše tako napraviti, de ne žalijo nobenega pošteniga čjoveka, spričujejo sosebno tiste igre, ki jih je do-sibmal slovensko družtvo v Ljubljani igrati dalo.
Ker tudi g. Kordeš to potrebo v svojim nanilu spozna, se sme pričakovati, de bo njegos povabilo od vsili omikanih rodoljubov z velikim v« seljein sprejeto.	,
Misel je gotovo lepa, prav v domorodnim duhu — ali izpeljanje ne bo brez težav. Glediše mora do-b r o biti, če se hoče obderžati, — scer je boljši, de se nič ne začne.
Kdor lioče začetik te naprave podpirati, naj so vdeleji z eno ali več akcij, ena akcija velja 10 gld. Če se 100 akcij speča,**) misli gosp. Ko rdeš,de bi bila šuma dovelj za začetek. Nam se ta znesek veliko premajhni zdi.^Vsaki, ki ima eno ali več akcij, je deležnik gledišnega kapitala. Rodoljub, mislimo, ne bo na dobiček gledal, če se le dobra ii stanovitna r e č na noge spravi.
Gosp. Kordeš ali gosp. Babnik prejemat^ podpise za imenovane akcije; denar se pozneje vloži. — Prav željni smo dalje zvediti, kako se bo ta reč naredila; zvedili bi pa tudi radi uatanjčnisi načert (plan) cele naprave. Deležnikov potem gftO« vo ne ho manjkalo, ne le na Krajnskim, teuiuč tudi v bližnjih slovenskih deželah.
K. Novice.
Kako se lepo bere.
Med lepiin, razumnim branjem iu pa dolgočasnim kvakaujem je velik razloček. Lepše je godce poslušati, kakor pa žabe reglati. — Samo brati zadosti ni; treba je gladko in prijetno brati znati. —
Ako naše navadne šole.po kmetih obišemo iu učence brati slišimo, hitro po branju spoznamo, koliko šola velja. Eni kričijo, kakor bi vrabce podili, eni lajajo, kakor bi zajce gonili, eni krožijo enoglas-
*) 80 akcij je neki ie tpecanih.
f
i,:
i, kakor kolovrat pozimi. Malogde učeuci tako le-in razločno berejo, da bi jih bilo veselje posluša-Kjer pa znajo učenci prav lepo brati, tam gospod inik in učeuci pohvalo zaslužijo. — f Prav lepo iu razumno brati, je treba ločnice krav razločiti, pa tudi glas po vsakem znamenju o-»eraiti. Pri vsaki ločnici pa se manj ali več po-'Jilnie, glas se povzdigne ali pade. Gospod učenik vam bodejo to reč bolj uatanjko razložili. Za branje irelja vodilo: Beri ravno tako, kakor se lepo ovori. Drugači zavije človek glas, kedar vpraša, jači, kedar odgovori, drugači kedar se začudi, kteri to dobro vedo, pa se sramujejo tako brati. |Ji jo krožijo enoglasno, kot kolovrat pozimi. Ta-fcfanjfe je nemarno. Pri takem branju se lahko Ije, kakor pri kolovratu. Še enkrat tedaj, do-naj si vsaki zapameti: Beri ravno tako, or ■ e (lepo) govori.
(Po Drobtinicah 1850.)
11 ,	Kra/kočasnica.
Ni rfvno dolgo, kar je bil prišel neki kmet na Ljub-itki kolo d*v o r, kjer vozovi železne ceste ostajajo. VMiin lazi kot mačka
okrog vrele kaše okoli h I a p o n a, to je mašine, ki vleče s pomočjo sopara na enkrat po 20 in Več velikih vozov za saboj. Eden izmed čuvajev to vi-diti, vpraša kmeta, kaj da bi rad. „Xc zamerite, odgovori, tiato hudobo, ki pravijo, da po železnici vozi." — Le po-glejte jo, pravi čuvaj in odpre kotlova vratica. Kar polu-ka skozi nje černa glava. Kmet tclebne straha znak. Pa na-(f!o sa sopet pobere in brusi pete. Ne upa se ogledati. Čuvaj pa se mu smeje, da mu hoče trebuh pokniti. — Slu-je namreč ravno pepel iz ognišča pod velikem kot-J*( jameUl. Ko je čuvaj kotlova vratica odperl, se to po-nčlavcu čudno -zdi, in pogleda z vmazano glavo skozi nje, k^ mu kdo hoče. Nevedni kmet pa je mislil, da je res r o« f ati, ih se tako neizrečeno vstrašil.	(Vedel)
Zagledali smo sopet novo slov«nsko slovnico, kate je g. Matia Majar spisal in a Ljubljani natisniti dal. Šte' 51 strani, in stoji 10 kr. srebra. Kar slovnice in molitve nike zadene, smo hvala Bogu s njimi za voč let dobro založeni, pa čitank nam manjka: čitank, katere bi ^le po tvorilu nemških sostavljene, u katerih se proza in poezija verstite. Scer smo u Sloveniji letos brali, da se imamo na-dati tak zaklad iz Ljublane dobiti, ako bo visoko minister« sivo ga ii Ljubljani založiti dovolilo. Brez zamere moramo izreči, da bi nam ljubše bilo, ako bi se kaj takega iz za-, loge šolskih bukev u Beou pričakati smelo, ker cmo presj pričani da bi se po takem bukve cenje dobivale.
Složno.
*
Složno, složno, bratjo mila
Po Slaviji slavnoj Nek nas vodi naša vila	, ^ .
K zori obečanoj. Korak, korak za korakom, Slavjan žurno') za Slovjakom, Na bojišta za dom mili, Ajdmo, ajdmo proti sili,	■ ,
Na bojište za dom mili Ajdmo, ajdmo do boje,
Napred, napred, ajd' Slavjane
•fe duboke trni ne, Danak nama beli svane.
Sva opakost mine. Korak, korak za korakom itd.
[ker te ta petem pogosto na Slotentkim prepeva tmt jo tukaj namestili)
-M
* iT* ]
H
iurno — urno,
Odgovorni urednik J. Drobnic. Natiskar in saloznik J, K, J#retin.