ptujski
GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA IN KOOPERANTOV MESOKOMBINATA PERUTNINA PTUJ LETO VII. ŠT. 1-2 FEBRUAR 1984
pex*utziixia>z*
Kako smo poslovali v letu 1983
V	teh dneh smo v Mesokombinatu »Perutnina« Ptuj obravnavali razporejali in odločali o poslovanju v letu 1983. Razprave so potekale v dveh delih, v prvem delu smo razpravljali o fizičnem obsegu proizvodnje, produktivnosti dela ter problemih komercialne in splošne službe. Zadnje dni v mesecu pa še o vrednostnih poslovnih kazalcih z delitvijo dohodka in čistega dohodka.
V	tem zapisu objavljamo glavne poslovne dosežke iz obsežnejših poročil o poslovanju za leto 1983.
PROIZVODNJA, ZAPOSLENOST IN PRODUKTIVNOST
	Proizvodnja v indeksih		Zaposl.	Produkt.
	na leto 82	na plan 83	na 82	dela na 82
Tovarna krmil	109	103,5	103	105,9
Perutninske farme	111	97,5	107	103,5
TOK	105	102	100	101,8
Mesna industrija	107	102,8	107	99,7
Transservis	102	105,1	102	102,7
Commerce	110	103,1	95	115,4
Ptujska tiskarna	101	91,1	103	97,8
Skupne službe	108	102	103	105
	108,4	102,4	103	104,8
Proizvodnja je v primerjavi s proizvodnjo v letu 1982 najbolj porasla v farmah, za 11 %, vendar načrt proizvodnje za leto 1983 ni bil dosežen. Rast 11 % je sicer pomembna, vendar
izhaja iz nizke ravni leta 1982. Zelo ugodni so kazalci v Tovarni krmil, kjer je povečanje tudi planirane proizvodnje doseženo s primerno rastjo produktivnosti dela.
V	Mesni industriji je opazna stagnacija produktivnosti dela, ki pa delno izhaja iz višje stopnje obdelave, kar je težavno vrednotiti. Manjše število zaposlenih je le v Commercu, kar je normalno glede na manjše količine za prodajo doma kot pred leti.
Raven fizičnega obsega proizvodnje iz leta 1984 smo na nivoju DO presegli za 8,4 %, planirano raven pa za 2,4 %. To proizvodnjo smo dosegli s 3 % več zaposlenimi, kar dokazuje rast produktivnosti dela za 4,5 %. Ob koncu leta 1983 imamo zaposlenih skupaj 1.497 delavcev.
To so dobri poslovni dosežki glede na stagnacijo in še večje probleme v letu 1982.
Tako smo v letu 1983 proizvedli 106.932 ton krmil, kar je
9.000	ton več kot leto poprej. V farmah je dosežena proizvodnja 43,579.000 kom jajc staršev, oz. preko 4,000.000 kom jajc več kot leta 1982, vendar za 2.400.000 kom manj od načrtovanih. Dan starih piščancev smo izvalili za 3.260.000 več kot v letu 1982, toda za dober odstotek manj od načrtovane količine.
Prireja broilerjev je v Perutninskih farmah večja za preko
1.000	ton.
V	TOK so proizvedli 33.874 ton piščancev, kar je za 1.711 ton več kot leto poprej in za 700 ton preko plana.
V	Mesni industriji je proizvodnja perutninskega mesa preko 29.100 ton. Proizvodnjo iz i. 1982 smo povečali za 1.551 ton, planirano pa za 261 ton. Nova kvaliteta je v proizvodnji kosa-
(Nadaljevanje na 2. strani)
13. marca bomo volili
samoupravne organe v delovni organizaciji, TOZD TOK in DSSS.
Istočasno bomo glasovali o sprejemu samoupravnega sporazuma in pravilnika o stanovanjskih zadevah
Um SMO POSLOVALI V LETU 1983
(Nadaljevanje s 1. strani)
nega perutninskega mesa, kjer ugotavljamo povečanje za 28 %. Podobno je v proizvodnji perut, izdelkov, pri katerih je proizvodnja večja za 16 %, načrtovana pa za 8 %.
Primerni so tudi fizični poslovni rezultati v Transservisu, Commercu in Ptujski tiskarni.
Če navedene količinske proizvodne kazalce ocenjujemo z vidika stroškov in normativov pa nismo zadovoljni. Na enoto porabljene krme bi lahko dosegli večjo prirejo, manjši pogin in večjo nesnost. Tudi z valilnostjo in stopnjo klavnosti v Mesni industriji nismo zadovoljni.
Glede doseganja proizvodnih normativov imamo še velike rezerve.
NOVE NALOŽBE
Po dvoletni stagnaciji v naložbeni politiki smo v letu 1983 pričeli s pomembnimi naložbami. Gradimo farme starih staršev v Forminu, Stojncih in Mali vasi ter novo valilnico. Pri kooperantih smo pričeli z gradnjo 25 objektov. Predračunska vrednost teh naložb je milijarda dinarjev. Poleg tega smo imeli nekaj manjših naložb v vseh TOZD.
IZVOZ
V	letu 1983 smo izvozili 10.731 ton perutninskega mesa, kar je za 2.207 ton več kot v letu 1982 oz. za 26 %.
Pri izvozu divjačine smo nazadovali. Izvoz se je več kot za polovico znižal. Valilnih jajc smo izvozili nekaj več.
V	izvozu predstavlja perutninsko meso 97 %. Normalno bi bilo, da bi 26 % povprečni količini sledil tudi ustrezen povečani devizni priliv. Žal so svetovne cene padle. Deviznega iztržka iz leta 1982 nismo dosegli za 274.000 dolarjev. Izvažati pa moramo! Očitno je, da se približujemo meji fizičnega izvoza, ker so svetovne cene nizke. Povečane potrebe za devizami bomo morali pokrivati z izvozom perutninskega mesa višje stopnje predelave, pa tudi izdelkov.
VREDNOSTNI POSLOVNI KAZALCI
Povečana proizvodnja glede na raven v letu 1982 in planirano za leto 1983, povečana produktivnost dela in izboljšanje proizvodnih rezultatov, posebno v reji piščancev in proizvodnji mesnih izdelkov, se odraža tudi v vrednostnih poslovnih kazalcih. Naj navedemo le glavne:	v 000 din
	Doseženo v letu 1982	Plan 1983	Doseženo 1983
Celotni prihodek	11,100.492	14,387.726	16,769.795
Družbeni proizvod	1,152.383	1,565.430	1,907.666
Dohodek	981.346	1,323.000	1,556.690
Čisti dohodek	729.403	949.453	1,075.573
Osebni dohodki	328.363	400.603	461.737
Prisp. SIS v občini	9.168	11.093	12.834
Za stanov, izgradnjo	17.769	16.407	22.569
Za skupno porabo v DO	15.834	19.159	24.220
Rezervni sklad	22.893	31.276	18.842
Poslovni sklad:			
—- razna posojila	57.399	90.000	110.875
— za poslov. TOZD	277.977	380.915	384.546
Celotni prihodek leta 1983 je v primerjavi s celotnim prihodkom iz leta 1982 večji za 51 %, planirani pa za 17 %. Tako povečanje izhaja iz rasti proizvodnje in višje ravni cen, kakor tudi iz boljšega poslovanja.
Uspeli smo, da so materialni stroški nekoliko počasneje rasli kot prihodki. Zaradi tega smo dosegli rast dohodka 59 % oz. v znesku din 1.556,650.000; planirano raven pa presegli za 18 %. Preseganje planiranega dohodka izhaja deloma tudi iz okoliščine, da smo v naših letnih načrtih računali z nižjo stopnjo inflacije.
Pri razporeditvi čistega dohodka smo spoštovali določbe posebnega družbenega dogovora in določbe lastnih samoupravnih aktov. Rast mase osebnih dohodkov je 41 %, poprečnega mesečnega osebnega dohodka pa 36 %. Poprečni osebni dohodek iz leta 1982 din 14.455 je v letu 1983 narasel na din 19.658. Ocenjujemo, da smo z doseženimi osebnimi odhodki lahko zadovoljni in da smo jih zasulžili.
Za potrebe SIS v občini za razvoj cest, vodovoda, obvoznice, SŠC in krajevnih skupnosti, smo prispevali skupaj din 12,834.000. V okviru tega zneska največ za vodovod in sicer din 3,500.000.
Za stanovanjsko izgradnjo je oblikovanih din 22,569.000. Enako kot lani smo za ta namen razporedili din 4,500.000 kreditnih sredstev iz čistega dohodka. Za potrebe skupne porabe v TOZD in DO je razporejenih din 24,220.000 oz. za 28 % več kot leto poprej.
Sredstva rezerv so oblikovana po zakonu. Zaradi izgub je stopnja rezerv povečana iz 2,5 % na 4 %. Povečanje je občutno. Dobršen del rezerv bomo združevali za pokrivanje izgub v občini in republiki.
Ostanek čistega dohodka so delavci razporedili v poslovni sklad, ki se sestoji iz dveh delov:
iz dela, ki ga TOZD združujejo za razvoj nerazvitih republik in AP Kosovo, ter razvoj gospodarske infrastrukture v SRS ter dela, ki ga bodo TOZD uporabljale kot povečanje materialne osnove svojega poslovanja. Prvi del, obvezna posojila, znašajo din 110,825.000 in so glede na obveze iz leta 1982 podvojena. V naši družbi smo se dogovorili za tako financiranje teh področij; menimo pa, da je naša obveza velika. V tem znesku gre za nerazvite republike in AP Kosovo, din 53,000.000, za ceste v SRS din 21,000.000, elektrogospodarstvo SRS din 13,000.000. To so le večje obveznosti.
Ostanek poslovnega sklada, ki ga bomo uporabljali za poslovanje znaša din 384,546.000. Nasproti takim rezultatom iz leta 1982 je večji za 38 % in le nekaj nad načrtovanim za leto 1983.
Za celovito oceno končnega poslovnega uspeha moramo upoštevati tudi obe amortizaciji. Zaradi potreb po normalnem nadomeščanju naše opreme in zgradb smo lani zopet uvedli pospešeno amortizacijo.
Tako sredstva za reprodukcijo skupaj znašajo:
v 000 din
	1982	1983	Indeks
Zakonska amortizacija	171.037	240.575	
“•ospešena amortizacija	—	89.166	
SsDslovni sklad iz skup. d.	—	52.772	
Poslovni sklad za TOZD	277.977	384.546	
Skupaj	449.014	767.059	171
Iz pregleda izhaja, da smo v letu 1983 dosegli 767,059.000 din sredstev za reprodukcijo, kar je za 71 % več kot leto poprej.
Brez dvoma, da gre za dober poslovni rezultat, ki pa je žal le za dobrih 10 % večji od rasti inflacije. Realno smo torej dosegli povečanje finančnega rezultata, ki ustreza rasti proizvodnje in produktivnosti dela.
ZASLUŽKI KOOPERANTOV
Vse ekonomske in druge probleme smo delavci in kooperanti reševali skupno in jih redno, uspešno rešili. Povprečni bruto zaslužki kooperantov so se v letu 1983 poprečno povečali za 40 %. Posebno dobre poslovne rezultate so kooperanti dosegali v zadnjih štirih mesecih. Rast zaslužkov kooperantov in delavcev (36 %) je približno enaka.
POSLOVNI DOSEŽKI TOZD IN TOK	v 000 din
Celotni
	prihodek	83/82	Dohodek	83/82
Tovarna krmil	2,855.892	167	136.072	117
Perut, farme	1,161.264	149	291.932	168
TOK	2,499.887	132	75.298	223
Mesna industrija	3,923.691	141	578.191	197
Transservis	298.700	124	166.384	123
Commerce	5,744.437	163	232.330	147
Ptujska tiskarna	102.843	126	50.839	147
Poseb. finan. služba 76.386		429	13.277	75
Skupne službe	106.695	154	72.367	151
	16,769.795	151	1,556.690	159
(Nadaljevanje na 3. strani)
3&ktene ce&titke ob dneoa žena &ocLeLaokam in koopecantkam
VABILO
Komisija za kulturo pri konferenci sindikata DO Perutnina Ptuj je v okviru dneva žena organizirala gledališko predstavo ptuj' skega amaterskega gledališča in sicer Cankarjevo »Pohujšanje v dolini Šentflorjanski«. Želimo, da predstavo obišče čim več članov naše DO, zato vabimo vse delavke pa tudi delavce in njihove družinske člane, da si predstavo,
ki bo dne 9. 3. 1984 ob 18. uri ogledajo. Komedija je vedrega značaja, dala nam bo vsaj 2 uri užitka, nas razbremenila in naše misli vsaj za kratek čas popeljala izven rednega vsakdanjika.
Vstopnice, ki vam bodo podeljene je plačala konferenca osnovnih organizacij sindikata.
KOMISIJA ZA KULTURO
v 000 din
	Čisti doh.	83/82	OD	83/82	Posl. skl za TO	83/82
Tovarna krmil	51.820	63	22.763	139	4.227	
Perut, farme	195.743	150	64.511	145	90.050	141
TOK	44.091	214	12.668	132	22.694	294
Mes. industr.	403.294	201	150.952	146	169.323	274
Transservis	119.144	108	68.307	140	25.236	57
Commerce	168.553	141	68.519	129	68.848	145
Ptuj. tiskarna	38.142	146	25.078	139	4.168	144
Skupne službe	54.787	140	48.939	140	—	
	1,075.574	147	461.737	141	384.546	138
Pri dohodku, čistem dohodku in poslovnem skladu za TOZD Tovarna krmil je treba dodati posebej oblikovana sredstva poslovnega sklada iz združevanja sredstev v višini din 52,772.000. Brez tega podatki niso primerljivi. Pregled poslovnih dosežkov TOZD kaže enotne značilnosti, razen glede poslovnega sklada pri Transservisu. V tej TO so mehanične delavnice in hladilniki poslovali z izgubo, kar bo treba posebej analizirati, enako OD.
Nadpoprečen rezultat je v Mesni industriji zaradi dohodka pri mesnih izdelkih, na katerem bi morale biti udeležene tudi druge TOZD.
Skupne službe so poslovale v okviru planiranih sredstev.
SPLOŠNA OCENA
Iz splošne ocene izhaja, da smo v letu 1983 dosegli pomembno rast fizičnega obsega proizvodnje, povečali produktivnost in izvoz. Proizvodno problematiko obvladujemo bolj kot leto<Jve poprej, posebno v fazi reje piščancev. Nismo pa zadovoljni z odstopanji v proizvodnih normativih, v katerih imamo še precej rezerv.
Vrednostni poslovni kazalci nominalno kažejo visoko rast, vendar njihova realna vrednost mi večja kot je rast proizvodnje. To ugotovitev si velja zapomniti. Ne glede na to smo v letu 1983 primerno povečali materialno osnovo našega dela. S temi sredstvi in povečanjem učinkovitosti bomo morali biti kos težavnim pogojem poslovanja v letu 1984. Zaradi tega obračun za leto 1983 hkrati pomeni osnovo in spodbudo za realizacijo načrtov, ki smo si jih zastavili za leto 1984.	M. B.
Občni zbori sindikata so za nami
V letu 1984 se iztekajo mandati samoupravnih in družbenopolitičnih organov v delovnih sredinah in tako so v januarju 1984 zaključili dvoletno delo tudi sindikalni organi naše delovne organizacije. Vse TOZD in DSSS so opravile volitve novih sindikalnih vodstev za predstoječe dvoletno obdobje, predsedstvo konference OOZS pa je na pobudo IO OOZS pripravilo splošen zaključek oz. občni zbor za vse člane sindikata skupno z volilno konferenco, v Kidričevem. Žal so iz TOZD Mesna industrija bili prisotni le delegati, saj je ta TOZD zaradi številnega kolektiva morala opraviti občni zbor ločeno.
Zaradi pohvalno številne udeležbe ne bi kazalo opisovati poteka in vzdušja na občnem zboru v Kidričevem, saj je ocena posameznikov bila zadostno merilo o primernosti takšne oblike. V glavnem je bil odmev sicer pozitiven razen nekaterih posameznikov, ki so smatrali in še smatrajo, da je takšno srečanje, povezano z občnim zborom, zelo neprimerno. Ne glede na oceno se smatra, da je bila dana možnost kontaktiranja delovnih tovarišev iz različnih TOZD, pa ne le srečanje znancev iz dela, tu je bila
dana možnost spoznavati ljudi, ki pripadajo isti delovni organizaciji, katere sicer srečujemo na cesti, na javnih mestih, ne vemo pa, da smo vsi delček iste verige, ki dokaj uspešno prispeva k ustvarjanju dohodka in razvoja naše DO.
Na tem zboru so bili predstavljeni tudi delavci, ki so za svoje 10, 20 ali celo 30 letno delo prejeli jubilejne nagrade. Ni jih bilo malo in vsem še enkrat iskrene čestitke.
Občni zbor konference OOZS je torej za nami, ocenjevati primernost ali uspešnost delovanja v preteklih dveh letih in sam zaključek je možno še vsaj eno leto, ko bodo novi organi sindikata pred podobno nalogo, izvesti letne članske sestanke. Če je res bil občni zbor 20. januarja 1984 neprimeren, bodo sindikalni delavci imeli takrat lahko nalogo, to popraviti. Star pregovor še vedno drži in ga je možno uporabiti tudi tukaj: »na napakah drugih se je možno veliko naučiti.«
Pričakuje se torej dobro in uspešno delo novih organov Zveze sindikatov.
Član predsedstva
konference OOZS
ZAHVALA
Ob izgubi moje drage mame Alojzije Draškovič se iskreno zahvaljujem osnovni organizaciji sindikata in celotnemu kolektivu Ptujske tiskarne za darovani venec, izrečeno sožalje ter za vsestransko pomoč.
Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Marija Čeh
Predsedniki sindikata se vam predstavljajo
Konferenco OO ZSS v naši delovni organizaciji bo vodil Anton Pišek iz Tovarne krmil
Veliko bi se dalo napisati o delu sindikata, vendar smatram, da pisanje ni glavno temveč naše proizvodno in samoupravno prizadevanje.
Napačno mišljenje, da je delo sindikata odvisno le od aktivnosti predsedstva konference OOZS in izvršnih odborov po TOZD-ih, pri TOK-u in pri DSSS. Mi vsi, ki smo zaposleni pri DO Perutnina Ptuj predstavljamo sindikat, zato bo delo predsedstva konference in izvršnih odborov toliko uspešno, kolikor se bomo vsi delavci Perutnine Ptuj aktivno vključevali v delo sindikata.
Gotovo je primarna naloga sindikata čim večja angažiranost v samem procesu proiz-
ne organe,
—	zagotoviti delavcem, da lah-ho v procesu sprejemanja samoupravnih odločitev izražajo in u-veijavljajo svoja stališča,
—	skrb za učinkovito obveščanje članov osnovne organizacije sindikata,
—	skrbeti za uresničevanje ciljev gospodarske stabilizacije,
—- prizadevati si moramo za uveljavljanje načela delitve po delu in rezultatih dela,
—	učinkovito reševanje proizvodnih problemov — v zaostreni gospodarski situaciji si moramo prizadevati, da bomo dosegli planske naloge
vodnje. Mimo sindikata naj bi šlo nekaj, kar je bistvenega pomena za DO, kot npr. usmeritev dejavnosti ali razvoj DO.
Zavedajmo se, da smo dolžni vsak na svojem delovnem področju čim bolje izvršiti svoja opravila, kajti to je potem merilo, kako bomo zadovoljevali naše vsakdanje potrebe.
Za doseganje čim boljših proizvodnih rezultatov pa moramo omogočiti, da vsi delavci temeljito spoznamo dolgoročni program ekonomske stabilizacije in razumemo njegove bistvene cilje.
Seveda pa nas čaka v teku leta še veliko drugih, prav tako pomembnih aktivnosti, kot so razprave in sprejem pravilnikov o nagrajevanju po delu razprave o zaključnih računih, aktivnosti okrog evidentiranja, aktivnosti pri zagotavljanju socialne varnosti delavcev in njihovih družin, rekreacija itd. Te aktivnosti so še zlasti pomembne v sedanjem obdobju okrepljenih prizadevanj za uveljavljanje družbenoekonomskih odnosov, za stabilizacijo gospodarstva in za uresničevanje sprejetih planov.
Da bomo v našem dvoletnem mandatu lahko zadane naloge, uspešno izvajali, pozivam slehernega delavca Me-sokombinata Perutnina Ptuj, da pomaga in sodeluje pri reševanju tekočih nalog.
V Perutninskih farmah bo sindikat vodila Marija Glaser
—	veliko skrbi posvetiti za vključevanje mladih delavcev v samoupravljanje in z organizacijo zveze socialistične mladine sodelovati pri obravnavanju in reševanju problemov in interesov mladih delavcev,
—	spodbujati različne oblike rekreacije, kulturnega ter športnega življenja delavcev,
—	skrbeti za boljše delovne pogoje in humanizacijo delovnih mest ter družbeni standard naših delavcev.
V sodelovanju z drugimi DPO si bo sindikat prizadeval, da bo naše delo čimbolj uspešno tako z gospodarskega kot družbenega vidika. Potrebno bo tudi več odrekanja in upoštevanja ne le pravic ampak tudi dolžnosti ter razumevanja sodelavcev, kajti le tako bomo lahko uresničevali zastavljene cilje.
Anton Šafranko je postal predsednik 00 sindikata v TOK Hajdina
Zveza sindikatov je pomembna družbenopolitična organizacija delovnih ljudi, saj preko nje delovni ljudje usklajujejo svoje interese z interesi naše družbe. Nenehno je potrebno krepiti in razvijati socialistično delavsko samoupravljanje ter slediti interesom delavcev in jih usklajevati, kar pa ni vedno lahko, posebno še v času, ko nas pestijo gospodarske težave in neugodna politična situacija v svetu. Zavedati se moramo, da je naša osnovna nalogoa uresničevanje gospodarske stabilizacije, iz katere pretežno izhajajo obveznosti in naloge, ki smo si jih zadali.
Program dela, ki si ga je zastavil 10 OOZS TOK Hajdina:
—	analiza in obravnava zaključnega računa in redno spremljanje in analiziranje periodičnih obračunov,
—	redno spremljanje proizvodnih rezultatov in izpolnjevanje planskih obveznosti,
—	tesnejše sodelovanje med TOZD pri skupnem reševanju proizvodne problematike, kar je ena od osnov za doseganje planskih obveznosti in kvalitete naše proizvodnje,
—	dograjevanje in izvajanje sistema nagrajevanja po delu in skrb za večjo osebno in skupno odgovornost delavcev in kooperantov,
—	skrb za socialno varnost naših delavcev in za zadovoljevanje njihovih potreb po kulturnih dobrinah, rekreaciji in razvedrilu,
—	stalno izobraževanje in usposabljanje delavcev TOK
in kooperantov za proizvodnjo, za samoupravljanje in delovanje delegatskega sistema,
—• aktivno vključevanje delavcev in kooperantov pri evidentiranju in kadidiranju kandidatov ter izvedbi volitev v samoupravne organe TOK in DO,
— spremljanje in izvajanje nalog komiteja za SLO in DSZ v TOK in KS Hajdina.
Zastavljene naloge niso majhne niti lahke. Zavedati se moramo, da jih bomo uspešno reševali le, če bomo pri izvajanju bolj odločni, bolj dosledni in da se ne bomo zanašali na druge, temveč na lastno aktivnost in skupne napore.
Predsednica 00S v Tovarni krmil je Cvetka Drevenšek
V 10 OOS TOZD Tovarna krmil smo bili izvoljeni Žnidar Jože, Javernik Irena, Kostanjevec Alojz, Began Franc, Gajser Albin, Valentan Franc, Herga Milan in Drevenšek Cvetka.
Glede na dejstvo, da je bilo delo IO osnovne organizacije ZS v TOZD Tovarna krmil v prejšnjem obdobju zelo uspešno, se bo moral sedanji odbor in vsi člani kolektiva, še toliko bolj truditi, da bomo vestno izpolnjevali sprejete naloge.
IO se je moral takoj po izvolitvi aktivno vključiti v delo, saj so pred nami volitve v samoupravne organe ter aktivnosti pri sprejemanju zaključnega računa. IO se je povezal z ostalimi DPO v temeljni organizaciji ter vodi razpravo pred sprejemom zaključnega računa.
Še naprej pa bomo čimbolje izpolnjevali sprejete stabilizacijske ukrepe, saj se zavedamo, da je eden temeljnih interesov ZS, bitka za uresničevanje politike gospodarske tabilizacije.
Kakor prejšnji odbor, bo tudi sedanji še naprej skrbel za utrjevanje samoupravnih socialističnih odnosov, za čimboljše pogoje, družbeni standard in za zagotovitev socialne varnosti delavcev.
Upamo, da bomo z vestnim delom uspeli izpolniti zaupane naloge in da bo naše delo govorilo za nas.
V	Perutnini Ptuj sem zaposlena že 19. leto v TOZD Perutninske farme. Vsa ta leta sem sodelovala pri delu sindikata in v samoupravnih organih. Mesto predsednika IO OOS mi je zaupano že drugo mandatno obdobje. Zavedam se, da s tem sprejemam odgovorno nalogo, kajti v osnovni organizaciji sindikata delavci izražajo in usklajujejo svoje interese in težnje v okviru samoupravnih organizacij.
V	obdobju, ki je pred nami, si je novoizvoljeni 10 OOS zadal sledeče naloge:
—	organizirati delo OOS in usmerjati delo sindikalnih skupin,
—	organizirati kandidacijski postopek v pripravah na volitve, ter zagotoviti demokratično določanje kandidatov za samouprav-
Predsednik največle sindikalne organizacije — Mesne industrije je Miran Podgoršek
V	TOZD Mesna industrija sem se zaposlil leta 1980. Pred tem sem delal v manjšem kolektivu, vendar sem se hitro vživel v ta veliki 500-članski kolektiv. Pred izvolitvijo v izvršni odbor sindikata sem deloval v samoupravni delavski kontroli.
Delavci v izvršnem odboru, ki jim je potekel mandat, so dobro delali, novoizvoljeni izvršni odbor bo pa z zastavljenim delom in nalogami nadaljeval.
— Nakazal bom samo nekaj pomembnih nalog:
— Hočemo učinkovito reševanje proizvodnih problemov, večjo storilnost in gospodarnost, ki bi naj bila plod dobrega sodelovanja med strokovnim vodstvom in osnovno organizacijo sindikata.
— Pri uporabi novega pravilnika o nagrajevanju po delu moramo težiti k temu, da bo čimbolj dosledno uporabljen, da bodo merila realno postavljena, razne napake ali nesorazmerja pa čimprej popravljena in upoštevani premišljeni predlogi.
— Prizadevati si moramo za izboljšavo delovnih pogojev, ki so na nekaterih mestih še zelo slabi.
— Skrbeli bomo za čim večjo enotnost, dobro razumevanje in počutje med delavci, v posebnih primerih tudi za tovariško pomoč.
— Na kulturnem in športnem področju bi se glede na število zaposlenih delavcev v Mesni industriji morali bolj angažirati, kar pa otežuje dvo-in ponekod troizmensko delo.
V	sedanjem času, ko se slabšajo življenjske razmere zaradi ekonomskih in političnih kriz v svetu, pa tudi zaradi domačih problemov, bo potrebno precej dobre volje in dela ter podpore članov, da bo izvršni odbor izpeljal zastavljene naloge in pomagal k utrditvi ugleda sindikata.
Franc Turnšek bo vodil sindikalno organizacijo v TOZD Commerce
V DO Perutnina Ptuj sem zaposlen od leta 1970. Do leta 1982 sem bil zaposlen kot mesar — sekač v prodajalni na Trgu svobode v Ptuju. Od oktobra istega leta sem zaposlen kot vodja prodajalne v Lackovi ulici. Do sedaj sem samo enkrat sodeloval v organih samoupravljanja in to kot član delavskega sveta TOZD Commerce.
Na letošnjem sindikalnem občnem zboru pa so me izbrali za predsednika IO OOS TOZD Commerce. Zavedam se, kakšna naloga mi je zaupana, kajti naloge sindikata niso lahke, saj je sindikat važen nosilec izvajanja in uresničevanja nalog samoupravnega sistema.
Sindikat mora biti s svojo organiziranostjo in s svojim delovanjem čimbolj usmerjen k problemom konkretnega položaja delavca in delovnih ljudi. Povsod, kjer gre za uveljavljanje interesov delovnih ljudi, morajo sindikati delovati kot del samoupravnega političnega sistema. To pomeni, da moramo veliko več napraviti za to, da se okrepi položaj in odgovornost sindikata, kar pa seveda ni lahko, posebno v današnjem času, ko nas pestijo gospodarske težave in nelahka politična situacija v svetu.
Kljub temu se bomo zavzemali:
—	za povečanje produktivnosti dela in zmanjševanje stroškov,
—	za izvajanje sistema nagrajevanja po delu in rezultatih dela,
—	za uspešnejše izvajanje go-sopodarske stabilizacije,
—	za uveljavljanje samoupravnega planiranja, varstva samoupravnih pravic delavcev in za razvoj delegatskih odnosov v družbenopolitičnem sistemu,
—	za uveljavljanje resničnega in sprotnega informiranja delavcev,
—	za rekreativno dejavnost in oddih, ki naj bo omogočen čim večjemu številu delavcev,
—	za razvijanje in uveljavljanje kadrovske politike v zvezi z zaposlovanjem delavcev ter usmerjenim izobraževanjem ob delu in iz dela.
Delo sindikata v TOZD Commerce je zelo težavno, kajti naša prodajna mesta so raztresena po vsej Jugoslaviji, vendar upam, da
bom s pomočjo ostalih članov izvršnega odbora ter vseh članov organizacije dosledno izpolnjeval naloge, ki so mi zaupane.
Janko Bedenik bo vodil sindikat v Trans-servisu
.Funkcija predsednika OOS nalaga veliko odgovornosti pri delu, posebej v današnjem času, ko se temeljito spoprijemamo z zahtevnimi nalogami za uresničitev stabilizacije.
Bremna stabalizacije bi se morala enakomerno porazdeliti na ramena vseh delavcev, torej mora tudi sindikat odločneje zastopati njihova hotenja. Izvajanje stabilizacijskih ukrepov se v naši TOZD odraža predvsem:
—	pri nadomeščanju uvoženih rezervnih delov z domačimi—prihranek deviz
—	upoštevanje koristnih predlogov zaposlenih delavcev in vzpodbujanje k inovacijam
—	z manjšo porabo goriva in s težnjo organizirati povratni tovor.
Organiziranost sindikata v TOZD Transservis je naslednja: poleg IO OOS imamo še sindikalne skupine po delovnih skupinah, katerih predsedniki so člani IO OOS. Le-ti prenašajo informacije do svojih sodelavcev na delovnih mestih.
Informiranost poteka tako obojestransko zelo dobro, čeprav je velko naših delavcev — šoferjev razkropljenih pri svojem delu.
Sindakat je pobudnik mnogih akcij, od tistih bolj prijetnih, kot so izleeti in športna tekmovanja
pa do uresničevanja stališč, ki smo jih sprejeli ha kongresih sindisata. Aktivnost sindikalnih skupin moramo v bodoče še bolj vzpodbujati in tako omogočiti vsem delavcem možnosti za vsestransko sodelovanje in odločanje. Prav tako ne smemo zavrniti sodelovanja z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami, saj le s skupnimi močmi uspešno rešujemo vse zastavljene naloge in probleme za dobrobit vseh nas.
V Ptujski tiskarni so za novega predsednika IO ZSS izvolili Bogdana Muzeka
Prav tako kot ostale 00 ZSS se je tudi naša organizacija, predvsem pa novo izvoljeni izvršni odbor, že na samem začetku svojega dela znašla pred zelo odgovornimi nalogami. Tu mislim predvsem na aktivnosti okrog volitev in akcijo ob sprejemanju zaključnega računa.
Volitve zahtevajo od nas, da z veliko mero odgovornosti pristopimo k nalogam, ki so pred nami. Potrebno je pripraviti zelo nehvaležno stvar, ki se ji reči kandidacijska lista. Nehvaležno mislim predvsem zato, ker je zadnje čase opaziti, da se delavci neradi odločajo za dodatno delo oz. zadolžitve. Zato je zelo težko najti človeka, ki bi bil pripravljen prevzeti nase odgovornost do dela v samoupravnih organih v TOZD in v delegatskem sistemu. Vendar pa mislim, da oklevanje ne bo predolgo trajalo in da bo nam uspelo evidentirati vestne in prave ljudi na prava mesta. Seveda pa ne smemo dovoliti, da bi se ta del priprav opravil le formalno, da samo zapolnimo prosta mesta, pač pa se moramo vsi skupaj potruditi, da nam bo z novimi ljudmi uspelo doseči dobre rezultate pn utrditvi sistema socialističnega samoupravljanja, delegatskega sistema in pa seveda dobre rezultate na gospodarskem in političnem področju. Aktivnosti tečejo tudi okrog volitev na občinskem in republiškem nivoju.
Za nas sindikaliste pa je zelo pomembna tudi akcija v zvezi z zaključnim računom. Prizadevamo si, da nam bodo strokovne službe pripravile
(Nadaljevan)e na 6. strani)
(Nadaljevanje s 5. strani)
temeljita poročila in gradiva in da nam bodo nazorno prikazala vsa področja, ki jih obsega zaključni račun. Razen tega pa želimo, da nam bodo poročila pravočasno predložena in da skupaj s samoupravnimi organi predvidimo ukrepe gospodarjenja in damo oceno o odgovornosti poslovodnih in drugih delavcev za rezultate poslovanja. Mi v izvršnem odboru bomo storili vse, da bodo s temi poročili seznanjeni vsi zaposleni in da bodo na zbor prišli pripravljeni s svojimi vprašanji in stališči.
Ko bo vse to za nami, se bomo morali angažirati seveda tudi pri izvajanju nalog, ki jih pred nas postavljajo občinski svet ZSS, konferenca na nivoju delovne organizacije in program, ki smo si ga zastavili sami.
Naj naštejem nekaj najvažnejših. 10 OOZS mora biti pobudnik vseh akcij za dosega-
Sindikat v DSSS bo vodila v tem mandatu Anica Stopinšek
Delavci združeni v zvezi sindikatov se vse bolj zavedamo svoje pomembne politične vloge pri uveljavljanju pravic delavcev in zagotavljanju pogojev dela. Doseči moramo, da bo vsak član našega kolektiva neposredno preko dela v sindikatu utrdil svoj samoupravni "in družbeno ekonomski položaj. Terjamo pravičnejšo razdelitev bremen stabilizacije na vse udeležence našega sistema. Zavedati se moramo, da je stabilizacija naša stalna naloga. Ne smemo pa tudi zanemariti utrjevanja samoupravnih socialističnih odnosov, skrbi za čim boljše delovne pogoje in družbeni standard. Sodelovali bomo z drugimi družbeno-političnimi organizacijami in prispevali delež k hitrejšemu razvoju našega samoupravnega sistema.
V tem mandatnem obdobju, ki je pred nami, si bomo prizadevali, da bodo čimbolj aktivno zaživele sindikalne skupine.
Naloge in delovne usmeritve za delovanje OOS v letu 1984 izhajajo iz obveznosti statuta ZSS,
nje čimbolj učinkovitega dela na vseh področjih, tako pri pripravi gradiva, pri odločanju in še zlasti pri izvajanju sprejetih odločitev. Aktivirati hočemo vso ustvarjalnost naših ljudi za doseganje čim višje produktivnosti dela, za varčevanje na vseh področjih ter za doseganje dobrih rezultatov. Kolikor bo potrebno, bomo poskrbeli za socialno varnost najbolj ogroženih delavcev in za zaščito pravic delavcev.
Potrebno bo tudi veliko truda za doseganje pravičnega in stimulativnega nagrajevanja po dejansko opravljenem delu.
Nalog, ki jih bo morala opraviti sindikalna organizacija, je še veliko. Uresničevati jih bo mogče le s prizadevnim delom vseh članov 10 OOZS in vseh delavcev naše temeljne organizacije.
Želim si in verjamem, da nam bo uspelo.
Bogdan Muzek
programa dela občinskega sveta ZSS in naših usmeritev. V teh usmeritvah je treba dati prednost zlasti naslednjim nalogam:
— Uveljavljanju stabilizacijskih načel in obravnavanju uresničevanja stabilizacijskega programa ob periodičnih in zaključnih računih
— Uveljavljanju in utrjevanju samoupravnih in družbeno političnih odnosov
— Dopolnjevanju in krepitvi sistema dohodkovnih odnosov in svobodne menjave dela — Uveljavljanju načel delitve po delu in po rezultatih dela — Spremljanju gospodarjenja ter obravnavi periodičnih obračunov in zaključnega računa — Prizadevanju za izvajanje politike gospodarske stabilizacije — Doslednemu izvajanju samoupravnega planiranja in spremljanju izvajanja srednjeročnega plana 1981—1985 — Usklajevanju in dopolnjevanju samoupravnih splošnih aktov — Spremljanju delovanja delegacij ter usmerjanju le-teh pri delu
— Uveljavljanju celovitega sprotnega in razumljivega informiranja
— Krepitvi in podružbljanju SLO in družbene samozaščite — Zagotavljanju zdravih, varnih in humanih delovnih in življenjskih razmer delavcev
— Izobraževanju in družbeno političnemu usposabljanju
— Še bolj skrbeti za življenjske in delovne razmere delavcev, ter razvijati kulturo, telesno kulturo, rekreacijo in oddih.
Iz predvidenega programa je razvidno, da večina nalog leži na izvršnem odboru osnovne organizacije. To pa ne pomeni, da se ostalim članom sindikata ni potrebno vključevati v delo. Predvideni program bo mogoče realizirati le, če se bomo vsi vključevali v delo ter prispevali po svojih močeh k njegovi uresničitvi.
Transport - pomembna režijska dejavnost
Tako bi lahko rekli vedno, kadar razmišljamo o usklajenosti in o nemotenem delovanju posameznih poslovnih funkcij, to je nabave, proizvodnje in končno prodaje, pa naj gre za proizvodne ali le trgovinske organizacijske enote. Tako skrbi notranji transport za reden odvoz surovin v proizvodnjo ter odvoz proizvodov v skladišče gotovega blaga ali direktno na transportna sredstva. Naloga zunanjega transporta pa je prepeljati blago h kupcu ali direktno h končnemu potrošniku. Da se ta pretok blaga nemoteno odvija, imajo vse večje organizacije transportno službo. Tudi naša DO, ki šteje skupno z vsemi temeljnimi organizacijami vključno s TOK — Hajdina okrog 1510 zaposlenih ter okrog 360 rednih kooperantov, ima organizirano transportno enoto to je temeljna organizacija TRANSSERVIS, kamor sodi DE transport. Ta obračunska enota zaposluje 96 delavcev, katerih največji del je voznikov motornih vozil. Kot je razvidno, smo režijska dejavnost, ki nismo sami sebi namen, temveč opravljamo usluge, to je transportne storitve, drugim TOZD, predvsem v proizvodnji. Tudi nismo tisti, ki bi sami odločali, kam in kdaj prepeljati posamezne tovore. Tu je prodajna služba, saj je le ona tista, ki kontak-tira s kupci in izbira optimalne rešitve vseh vprašanj iz naslova njene funkcije. Ne bi se poglabljali v prodaj nepolitični instrumentarij, nedvomno pa je zaupanje kupcev eden njegovih pomembnejših sestavnih delov. Tu pa seveda poleg kvalitete izdelkov in konkurenčne cene ne smemo prezreti dobavnih rokov in točne dostave. V tem je prodaja nujno povezana s transportom.
Naš prodajni trg pa ne obsega le domačih odjemalcev,
saj vemo, da je ime naše delovne organizacije dobro poznano tudi zunaj naših meja. Dejstvo, da nas vodijo poti ne le po vsej naši domovini, temveč tudi na tuje, dovolj jasno kaže na težavnost vozniških opravil. Dogaja se, da je voznik, ki gre na daljšo relacijo po več dni zdoma in da so tu velikokrat zajeti tudi prazniki in nedelje. Pa vendar naši vozniki to opravljajo z veliko mero razumevanja, zavedajoč se, da vse to pripomore k boljšemu uspehu. Prepričan sem, da bi marsikateri voznik kljub stimulaciji mnogokrat raje ostal doma kot pa šel na pot sredi noči ali zvečer, se vrnil ponoči ali v nedeljo ali na praznični dan ipd. Pa vendar imamo v naši sredini delavce, ki so kolektivu zvesti že dolga leta, nekateri med njimi so celo takšni, ki so prevozili že cel milijon tekočih kilometrov z istimi avtomobili brez večjih oz. generalnih popravil. Ne bi na tem mestu našteval njihovih imen, saj so o njih pisali že v prejšnjih številkah našega glasila, vsekakor pa zaslužijo posebno pohvalo. Kako neprijetna je včasih njihova služba in s kakšnimi težavami se srečujejo na terenu, je lepo prikazano v sestavku »Menjava ob 2.06« v 11. št. glasila Perutninar. V njem se pisec sprašuje, zakaj se pošilja blago prav na prazničen dan. Poudarja, da je bil navzoč pri eni od takšnih voženj (gre za dan od 31. oktobra na 1. november — dan mrtvih) in da so na vsej relaciji srečali le nekaj tovornih avtomobilov. Prav gotovo je njemu kot vsem drugim dobro poznano, da je bil takrat praznični dan le v Sloveniji in da so povsod drugod normalno delali. In tisti, ki normalno delajo, zahtevajo tudi takrat, ko praznujejo, izpolnitev pogodbenih obveznosti.
Morda je to marsikomu jasno, morda pa nekaterim še vendarle ne. Adolf Brglez
Predvsem z rastjo produktivnosti in z zmanjševanjem stroškov do planirane akumulacije
V	finančnem planu za leto 1984 predvidevamo skoraj enak delež akumulacije v dohodku kot je bil realiziran v I. 1983. Zaradi velikega porasta materialnih in ostalih stroškov, bodo morala biti naša prizadevanja za večje delovne in poslovne uspehe večja kot prej, saj se mora nominalna stopnja akumulacije povečevati, če hočemo slediti družbenim usmeritvam letošnjega stabilizacijskega leta.
ALI JE MOŽNO POVEČATI PRODUKTIVNOST?
Gesla v naslovu so res izrabljena, vendar premalo prisotna v vsakdanjem delu. Jemljemo jih preveč površno in enostransko. Zlasti produktivnost! V razgovorih je slišati, da v naši DO ni mogoče več povečevati produktivnosti. Predvsem nekateri ustvarjajo klimo, da planiramo togo, preveč varčno, da bi lahko več in kvalitetnejše proizvajali z večjim številom delavcev, zlasti priučenimi. Morda so tudi takšni primeri, vendar je na splošno takšno mnenje ekstenzivno in škodljivo. Večja produktivnost ne pomeni samo, da mora vsak več delati! K večji produktivnosti prispevajo številni činitelji! To je širok, kompleksnejši pojem, najtežje vprašanje družbe, ki se rešuje dolgoročno in kratkoročno. Med dolgoročne vplive štejemo predvsem vlaganja v znanje in v vse vrste kadrov, zlasti v visoko šolske kadre, v modernizacijo proizvodnje. Nekatere naše TO zlasti Perutninske farme, Mesna industrija, Commerce, Kooperacija in tudi v razvojni službi zaostajajo s pridobivanjem in vzgojo visokošolskih kadrov za razvojem obsega in tehnologije proizvodnje. Tudi odnosi, pošteni in delovni, pravilno motivirani med delavci ter izpolnjevanje organizacije dela ter urejevanje discipline vplivajo na našo produktivnost. Preseganje planskih normativov! To so pa že kratkoročna reševanja večje produktivnosti, ki ne potrebujejo denarja, zahtevajo pa veliko potrpežljivega dela, potrpljenja in smisla za kolektivno delo. Samo nekaj primerov nam lahko da pozitiven odgovor na postavljeno vprašanje. Produktivnost je naloga stalnica, potrebna pozornosti zlasti v perutninarstvu.
ZNIŽEVANJE MATERIALNIH STROŠKOV
V	planu predvidevamo visoko rast stroškov, materialnih celo za 63 %. Bistveno podražitev v kalkulacijah predstavljajo koruza, uvozne komponente in energija. Koruza celo za 85 %, energija 40-50 %. Manjša poraba krmil na enoto proizvoda, napori v nabavi in upanja na manjšo rast cen, kot je upoštevano v planu so elementi na katere računamo
pri planiranju dohodka in akumulaciji.
Ker ima produktivnost velik vpliv na zniževanje stroškov, oboje pa na dohodek, moramo tema devma najvažnejšima ekonomskima kategorijama posvetiti največjo pozornost. Samo od pozitivnih premikov bo odvisna realizacija finančnega plana in delitev dohodka.
CELOTNI PRIHODEK
Plan realizacije oz. CP predvideva 60 % rast, torej nižjo, kot rast materialnih stroškov. Tako visoka rast CP bazira na znanih elementih in na predvidenih predpostavkah. Osnova je sprejeti plan fizičnega obsega proizvodnje, storitev in izvoza, ter pričakovani dvig cen v drugem polletju. Plan bo uresničen če bomo dosegli planirano proizvodnjo, produktivnost in če bo cena perutninskega mesa povišana v drugem polletju na cca 290 din/ kg.
Zaradi zamrznitve cen in visokega porasta naših stroškov do konca leta 1983 bomo prvo polletje poslovali pod težkimi pogoji in brez akumulacije. Zato tudi ni pričakovati nobenih sprememb pri OD in pri obračunih v kooperaciji.
STROŠKI REKLAME, REPREZENTANCE IN DNEVNICE
Zaradi novih rešitev našega designa in celostne grafične podobe DO se predvideva večje povečanje stroškov reklame, kot običajno. Tudi stroški reprezentance so večji, zlasti zaradi povečanja izvoza, povečanje prodaje kosanega blaga in neuravnovešene proizvodnje, prodaje in nabave reprodukcijskega materiala DSP,. Predvidevamo tudi padanje povpraševanja po naših proizvodih. Skladno s temi problemi so planirani tudi višji stroški dnevnic in potovanj doma (56 %) in v tujino (upoštevana rast deviznega tečaja).
DRUŽBENI PRODUKT, DOHODEK IN CENE ZA ZAČASNI OBRAČUN
Zaradi planiranih in pričakovanih visokih materialnih stroškov je planirana nižja rast družbenega produkta — nove vrednosti z amortizacijo. Minimalna amortizacija v višini 330 milj. din ima rast 37 %, družbeni produkt v višini 2,530 milj. din pa 32 %. Iz preostalih sredstev skupnega dohodka v višini 2,200 milj. din moramo pokritit vse ostale stroške, kot so dohodek za druge OZD, obresti, zavarovalnine, pl° niramo še s pospešeno amortizacijo in stroške DSSS (ki imajo rast 46 % in so v CP z nižjim deležem kot v I. 1983). Cene za začasni obračun imajo vkalkuli-rani pričakovani dohodek II. So zelo visoke v primerjavi z I. 1983.
Nekaj primerov:
Vrsta proizvoda	Enota mere	Plan 1983	Plan 1984	Indeks
Krmilo BRO S	kg	19,8—20,0	44,6—45,6	225
Krmilo BRO F	kg	18,7—29,5	39,4—40,4	210
NS vql	kg	18,2—19,0	39,1—40,1	215
DSP BRO	kom	18,5	33	178
VAL. jajca BRO	kom	11,9	22	185
živi brojlerji-Fa	kg	83,5	158	189
živi brojlerji-Ko	kg	65,9	127,9	194
Perutn. meso	kg	108,4	202,9	187
SREDSTVA ZA OD IN SKUPNO PORABO
Iz čistega dohodka, katerega rast planiramo za 29 % moramo pokriti OD, prispevek, SIS in sklade.
Letošnje omejitve izplačil OD in SSP (razen regresa za prehrano) so enake. Bistvo omejitve pa je dvojna: ne smejo porasti, če se zmanjšuje delež akumulacije v dohodku in ne, če niso doseženi tudi boljši poslovni in delovni uspehi. Dohodek torej ni več edino družbeno merilo, ali * 1 2 3
porast cen ne sme biti najpomembnejši prispevek k rasti OD. Sredstva za OD in SSP planiramo v porastu skupne mase za 33 %. Kar je v skladu z rep. resolucijo. Delež akumulacije bo nekoliko nižji, venedar bodo naši napori pri izvozu tolikšni, da lahko planirane OD opravičimo tudi s planiranimi kriteriji, kateri so bistveni, pri planiranem dohodku. Po DD o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v I. 1984 je pot kriterijev, katerih vpliv svobodno planiramo. Tako predvidevamo naslednje vplive:
D	Produktivnost	45—50 %
2)	Dohodek na del.	30 %
3)	Delež fizič. izvoza	20 %
4)	Rentabilnost	3 %
5)	Ekonomičnost	—
ali	za	15—16	ind. točk
ali	za	10	ind.	točk
ali	za	7	ind.	točk
ali	za	1	ind.	točk
SKUPAJ 100	33 ind. točk
V času pisanja članka so kriteriji že v razpravi. Vpliv produktivnosti je najvišji, dohodek na del. je planiran nižji kot je bil realiziran v zadnjih treh letih, zato je zanesljiv. Pri uvozu računamo na 12 % fizično rast. Rentabilnost — donosnost — razmerje med akumulacijo in povprečno porabljenimi sredstvi je manj zanesljiv kriteerij, vendar računamo s krajšanjem vzrejnega časa in znižatnjem konverzije krmil in izboljšanjem vseh ostalih normativov. Ekonomičnost ni siguren vpliv, paradi večjega porasta kot realizacije.
PLAN NALOŽB
Je globalen in prilagojen možnostim. Naložbe so razvrščene v tri skupine:
1)	Prioritetne naložbe po srednjeročnem planu
q) Naložbe, kjer računamo na lastna sredstva	277	milj.
in	na kredite bank	287	milj.
Skupaj 564	milj.
b) naložbe z lastnimi sredstvi 248 milij.
2)	Naložbe po predlogu TO
257 milij.
3)	Sofinanciranje v plinovod
in	kanalizacijo	33	milij.
Skupaj 1.120	milij.
Prioriteta bo odvisna od odobrenih investicijskih programov oz. kreditov. Naših lastnih sredstev
pa ne bo več kot cca 450 milijonov, s tem da se amortizacija obračunava celo leto.
REBALANSI
Istočasno s finančnim planom so v razpravi trije predlogi rebalansov:
a)	za celotno DO — popravek planirane rasti proizvodnje od 7,3 na 6,8 % in produktivnosti od 3,7 na 4 % (zaradi ocenjene proizvodnje v oktobru),
b)	za TO Commerce — povečanje realizacije od 6,812 milj. na 8.569 milj. zaradi predvidevanih višjih cen in
c)	v DSSS sprememba organizacije RPS v Plansko .analitski sektor in v investicijsko razvojno službo, ter spremembe potrebnega dela. Kljub reorganizaciji ostane število delavcev za leto 1984 nespremenjeno.
ZAKLJUČEK
Čeprav nas čaka izredno težko poslovno leto, bo v planiranju finančnih in poslovnih rezultatov ne gledamo temno. Zavedamo se, da delamo v panogi, katera je izredno zahtevna, občutljiva, vendar družbeno koristna. Iz izkušenj pa vemo, da ima vsak delavec kooperant na proizvodnjo ter rezultate izredno velik vpliv. Zato pričakujemo, da bomo tako kot doslej dosegli tisto kar smo sprejeli kot nalogo in s tem koristili sebi in družbi.
Slavko BRGLEZ
Odločitev je bila-vztrajati
BOUŠA IZOLACIJA STROPOV V NOVIH HLEVIH SE ŽE OBRESTOJE Z MANJŠIMI STROŠKI OGREVANJA PRI KOOPERANTIH
Kooperantka Marija iz Slovenskih goric
Pred dvajsetimi leti sem prišla na možev dom, kjer smo skupaj z njegovimi starši obdelovali srednje veliko kmetijo. Leta so tekla in v zakonu so se nama rodili štirje otroci. Mož je bil samouk. Bavil se je s pavšalno obrtjo avtomehanika, nad vse pa je ljubil zemljo. Želel je, da naša kmetija napreduje. Vzeli smo nekaj zemlje še v zakup in skušali povečati čredo. 15 km od doma smo imeli star vinograd še kar v dobrem stanju. Primanjkovalo je delovne sile za ročno obdelavo in zato smo se odločili, da bomo vinograd obnovili in speljali na žični sistem, da bo možna strojna obdelava.
Bilo je lepo novembersko jutro. Mož se je na vse zgodaj odpravil na to parcelo regolat. Malo pozneje za njim, sva se odpravili na parcelo še njegova mati, jaz in trije otroci. Nekako nemo sem preživljala ta dan. Imela sem občutek neke groze. Ko se je sonce začelo nagibati v zaton sem se morala odpeljati domov, da opravim pri živini. Prosila sem ga,
Marija med »svojimi novorojenčkih
naj ne dela v noč, da se mu kaj ne zgodi. Potolažil me je, da se naj ne bojim. Prisedel je k nam v avto. Vzel je v naročje najmlaj" šo punčko, ki je tisti dan dočakala 8 mesecev, dvojčiči pa še nisti imeli 5 let. Odšli smo. V srcu sem čutila neki strah, neko grozo. Njegov oče je bil takrat v bolnici.
Doma nas je dočakal 8 letni sin, ki je pravkar prišel iz šole. Opravili smo pri živini, zakurili peč, da se mati in mož lahko vrneta na toplo. Pa ni bilo tako, bilo je drugače. Okrog osme ure je potrkal nekdo na vrata. Šla sem odpret in bil je miličnik. V roki je nosil bel kos papirja. Vprašal me je po možu. Povedala sem mu, da se namerava vrniti in da me je strah, da se mu ne bi kaj zgodilo. Ta hip me je prijel za roko in ob stisku roke dejal: »Moje sožalje.«
Bilo je nemogoče, pa vendar je bilo res. Izgubili smo dobrega moža, in očeta štirih majhnik otrok. Izgubili smo vse. Nepopisno trpljenje, nepopisna žalost, muka, dolga zima in neprespane noči. Vse to je bila temna zavesa, ki je ogrnila naš dom. Prišla je pomlad. Začelo se je delo. Delati je treba in to delo nam je dajalo moč in pogum. Usedla sem se na polomljeni traktor, na traktor, ki je pod seboj pokopal mojega dragega moža. Njive sem zaorala in skupno z njegovo materjo sva obdelovali to kmetijo. Čez par let je umrl tudi njegov oče. Bil je težji invalid.
Otroci so začeli hoditi vsi v šolo. Potrebno je bilo več denarja, treba se je bilo odločiti za nekaj. Večkrat sem razmišljala o perutninarstvu, o vzreji brojler-jev. Nekako nisem upala izraziti te želje. Pustila sem te misli nekaj časa na stran. Čes čas sem se srečala zopet s kooperanti. Izražali so zadovoljstvo pa tudi probleme s katerimi se srečujejo. V tem nisem videla problemov,
Gradbeni načrti hlevov za rejo piščancev pri kooperantih so bili doslej projektirani za stropno izolacijo s 4—5 cm samogase-čim stiroporom. Danes ko je strošek za ogrevanje izredno porasel, poleg tega pa moramo z energijo izredno varčevati, smo pričeli v hleve na stopove vstavljati boljšo izolacijo. To je zaenkrat stiropor debeline 8 cm, ki je ovit z aluminijevo folijo.
takrat sem videla samo zadovoljstvo. Doma sem za to dejavnost navduševala druge. Peljali smo se na ogled brojlerskih farm. Nasprotja ni bilo. Obrnila sem se na TOK KOOPERACIJO HAJDINA. Zaprosila za kredit, ki so nam ga dokaj hitro in ugodno rešili in v tem članku bi rada TOK KOOPERACIJI HAJDINA in celotni Perutnini izrazila besedo HVALA. Kakor vsi kooperanti vem, kako težko je priti do takšne gradnje, koliko je truda. Hlev je namreč zgrajen za 14000 kljunov. Koliko poti in pri nas še je mogoče to bilo malo težje. Odločitev je bila vstrajna in uspeli smo.
Danes sem ponosna na to, da se je želja uresničila. Moram pa povedati čisto po pravici, da tudi vzreja piščancev ni lahka, je zelo zahtevna. Terja mnogo truda in živčnih naporov. Neizenačenost piščancev, kar je zelo pogo-stsi pojav, razni bolezenski pojavi, neenaka krma, to vse lahko privede do slabih rezultatov. Ko pa so vsi pogoji dani in dosežemo dober rezultat, smo toliko bolj zadovoljni. To nam spet da voljo za prihodnje, za nove načrte, za srečnejše življenje. Še in še bi se dalo pisati pa bi zmanjkalo prostora.	Marija
Prve izkušnje že kažejo prihranek na porabi goriva za ogrevanje. Opisal bom porabo pri dveh kooperantih in sicer:
a)	Peršuh Jože, Župečja vas in
b)	Bezjak Janko, Gajevci
Oba sta hleva zgradila v letu
1983 v izmerah 64 x 12 m, nadstropni, vsak ima 1.440 m2 vzrej-ne površine.
Vhlevila sta decembra 1983 skupno 56.482 piščancev in januarja 1984 oddala 96.805 kg ter dosegla povprečno težo 1,80 kg pri vzrejnem času 48,5 dneva in 5 % manjku. Torej dobri proizvodni rezultati.
Stroški ogrevanja so sledeči
Skupno sta porabila 6500 I gorilnega olja ali 6,7 dkg za kg prirasta. Po sedanji ceni 34 din/ kg znašajo stroški din 2,28 po kg piščancev. Ostali kooperanti porabijo v povprečju 9 dkg gorilnega olja za kg prirasta, kar pomeni 3,06 din. Razlika prihranka znaša 2,3 dkg oz. 0,78 din po kg piščanca ali 26 %. Na skupno' oddano količino sta prihranila 2.226 kg gorilnega olja v vrednosti 75.684 din, od tega cca vsak polovico, kar znaša 37.842,00 din.
Poleti bo razlika seveda manjša. Manjši pa bodo tudi problemi vsled prodora vročine skozi stiropor.
Že iz navedenega sledi:
—■ da bo v bodoče pri gradnji hlevov potrebno vgraditi dobre izolacijske materiale
— da bo pri obstoječih hlevih že v letošnjem letu potrebno vložiti sredstva za obnovo izolacije stropov.
Finančne možnosti obstajajo. Pomagali si bomo s sredstvi združene amortizacije.
Tudi tehnične možnosti so in to:
1.	Kjer je še obstoječi stiropor (4—5 cm) dober, bi na njega pritrdili še eno plast stiropora iste debeline, vendar v prečni smeri tako, da bi bili stiki v obeh plasteh zamaknjeni.
2.	Če je obstoječi stiropor dotrajan in ga je potrebno zamenjati v celoti, ga lahko nadomestimo s:
a)	stiroporom debeline 8 cm,, ovitim z aluminijevo folijo, ali še boljša varianta
b)	na šperovce najprej namestiti ravni salonit in PVC folijo, nanjo pa položiti 2 x 5 cm ter-vola z zamaknjenimi stiki. Ta sistem je seveda trajnejši, ne na-dajo ga glodale! (podgane, miši,, itd). Izolacija je zelo dobra.
Tisti ki se bodo odločili za obnovo izolacije na stropu ali druge večje obnove hleva, naj pošljejo vlogo na TOK. Službe nato ugotovijo potrebo, vrsto in ceno materiala ter možen sistem financiranja. Največ časa je v zimskem obdobju za pripravo, v letnem pa za izvedbo. Ves potreben material se nabavi po ceni brez prometnega davka.
Jože Reismam
Kako delamo?
pa tu in tam še kdo, ki obljubljeni prispevek vedno pripravijo. Skoda le, da so zaradi onih manj disciplinirani taki prispevki večkrat zastareli.
Uredniški odbor Ptujskega pe-rutninarja je sprejel sklep, naj bi vsi izvršilni organi delavskih svetov podali za Perutninarja poročilo o dvoletnem delovnem obdobju. Kakšen je bil odziv, je razvidno na naslednji strani. Res je, da so se nekateri opravičili, ker so bili zaradi nujnih del ob inventurah, izvozu ali urejanju dokumentacije za zaključni račun preobremenjeni z delom in poročil niso uspeli pripraviti, vendar so bile to redke izjeme. Večina sploh ni reagirala.
No tudi sam dajem poročilo kot predsednik uredniškega odbora Ptujskega perutninarja, in sicer za področje informiranja in obveščanja. Že v poročilu k zaključnemu računu za delovno organizacijo smo zapisali, da je bilo neposredno informiranje in obveščanje o poslovnih in drugih zadevah organizirano prek zborov delovnih ljudi, na raznih sestankih, sejah in konferencah. Dalje smo ugotovili, da so bila gradiva ob zaključnih in periodičnih obračunih vedno pripravljena v vsem razumljivi obliki in pravočasno za temeljito razpravo pred odločanjem o sprejemu le-teh. Najbrž smo s tako obliko in načinom neposrednega obveščanja o proizvodnih zadevah in zadevah okrog gospodarjenja kar zadovoljni, vendar se premalo čuti pri informiranju delo političnih organizacij, saj je od njih odvisna pobuda za temeljite razprave. Ponekod tudi v resnici so.
Nikakor pa ne moremo biti zadovoljni z drugo, to je posredno, obliko informiranja. Taki način se odvija prek glasila Ptujski perutninar, kadar gre za zadeve pomembne za celotno delovno organizacijo in za medsebojno spoznavanje delavcev, kooperantov in drugih. Kadar gre za problematiko TOZD, TOK ali DSSS pa prek okrožnic, obvestil in oglasnih omaric, izjemoma pa prek razglasnih postaj (ozvočenj), kjer je le-to urejeno.
Če trdim, da s tem načinom obveščanja ne moremo in ne smemo biti zadovoljni, potem mislim predvsem na glasilo. Čemu? V letu 1984 so izšle le 4 enojne in 4 dvojne številke glasila. Z glasilom so izšle še 3 priloge vštev-ši koledar za leto 1984. Pri tem pa ugotavljamo, da so mnogo premalo sodelovali strokovni in vodstveni delavci, še posebej iz proizvodnih TOZD, kjer nastaja in se razrešuje proizvodna problematika.
Poglejmo, kako »pridni« smo bili. V minulem letu je sodelovalo skupno 43 avtorjev, kar velja pohvaliti glede števila sodelujočih, vendar le z 98 prispevki, kar pa je vse prej kot dovolj. Še bolj graje je vredna razdelitev po posameznih enotah (tabela).
Ugotovimo torej, da je le slaba tretjina prispevkov iz vseh TOZD in TOK, kar je res krepko premalo. Najbrž pa je narobe tudi to, da je urednik tako po številu kot po obsegu prispevkov zapolnil kar eno četrtino časopisa. Res
1 avtor 1 avtor
Tovarna krmil Perutninske farme TOK Hajdina
Mesna industrija Transservis Commerce Ptujska tiskarna DSSS
Drugi (zunanji) sodelavci 6 avtorjev in urednik
1	prispevek
2	prispevka
4 avtorji	10 prispevkov
od tega 2 kokoperanta z 2 prispevka
4 avtorji
2	avtorja
3	avtorji 2 avtorja 19 avtorjev
8 prispevkov 3 prispevki 4 prispevki 2 prispevka 34 prispevkov 6 prispevkov 28 prispevkov
je, da vsak reče: »Ti piši, ti si novinar«. Škoda, da ti ne vedo, da je novinar poklic, služba pa referent za informiranje. V to delo pa menda spada od organizacije in zbiranja gradiva, fotografiranje, urejanje, tehničnega oblikovanja, do organizacije tiska, prevzema in razdelitve vse. Menda je tako prav, čeravno je marsikje drugače. Tu je še obračunavanje avtorskih honorarjev skrbi za arhiviranje, pa tudi mnoge druge naloge od raznih prireditev delovne organizacije do sodelovanja ali priprave reklamnih predlog in še marsikaj.
Vse to sicer ne bi bilo tako težko, če bi se dogovorjenih nalog držali tudi drugi. Poglejmo samo, koliko prispevkov smo prejeli od strokovnih služb, ki problematiko najbolje poznajo in imajo tudi največ informacij na razpolago. Koliko je bilo prispevkov iz katerih bi podrobneje spoznali njih prizadevanja? Še bi se dalo naštevati.
Kadar pri teh »tečnarim« za prispevke, mnogi radi reko: »Ti si za to, ti piši.« Žal, mnogi niso niti pripravljeni sodelovati, ko povem, da želim pogovor snemati na magnetofon. Seveda se najde tudi obilica drugih izgovorov, da bi zakrili svojo nepripravljenost za sodelovanje.
V uredništvu smo poskušali tudi tako, da smo posameznike, za katere je bilo znano, da posedujejo določene informacije, pismeno obvestili, da od njih pričakujemo vest. Brez uspeha! Celo več! 18. sklep 20. redne seje odbora za gospodarstvo (od katerega ni poročila v tej številki glasila), ki je bila 2. septembra 1983, glasi: »Izvozno-uvozna služba se zadolži, da pripravi članek o izvozno-uvoznem poslovanju, kateri bo objavljen v Ptujskem perutninarju. Iz članka mora izhajati dejstvo, da še moramo več izvažati, če želimo normalne-je poslovati.« Podobne sklepe o sodelovanju pri obveščanju so sprejele tudi partijske in sindikalne organizacije, vendar ni nihče razmišljal o tem, zakaj sklepov ne izvajajo. Mnogo je pomembnih stvari in dogodkov, ki bi morali najti pot v Perutninarja, pa ne izvemo za njih. Na farme sem recimo hodil dvakrat na povabilo namensko fotografirat, da bi popestril prispevek, katerega so obljubili, ki pa ga ni bilo.
Razen Kooperacije je tudi izjema, da bi me kdo na kakšen pomemben dogodek vsaj opozoril. Lahko rečem, da so pri tem postali aktivnejši v Transservisu in investicijski službi.
Morebiti še to. Za številko, ki jo imate v rokah sem začel prispevke prositi po dopustu konec januarja. Do 15. februarja bi naj ti prispevki prispeli v uredništvo, da bi do 25. časopis lahko izšel. No prvi prispevki so res prispeli okrog 20. februarja, poslednji pa 27. in to od novoizvoljenega predsednika IO ZSS. Za večino zbranih prispevkov je bilo treba vsaj štirinajst dni moledovati vsak dan. Sedaj bi bilo lepo slišati nasvet, kako pravočasno izdati glasilo. Predlagamo, da v prihodnje objavimo namesto ne-prispelega prispevka ime zadolženega avtorja.
Ko prispevki končno prispejo, začnem boj s časom, saj bi časopis že moral biti stiskan. Najprej sledi prepričevanje v tiskarni, korekture in oblikovanje pa po navadi opravim v nočnih urah. Menda ni treba poudarjati, da je to idealna možnost, da se prikradejo neljube napake, katere najrajši iščejo tisti, ki najmanj prispevajo k obogatitvi obveščanja.
Ob tem je vsekakor potrebno opozoriti, tudi na izjeme, kot so Reisman, Berden, Slavko Brglez, Marica Pešec, Krajnc, Bauman,
Novinarske race so marsikaj krive
Mnogo še bi lahko naštevali, vendar mislim, da je nanizanih dovolj primerov, iz katerih je razvidno, da s takim stanjem ne moremo biti zadovoljni. Da je temu tako, je edini vzrok verjetno tudi v načinu honoriranja, na kar je bilo danih že precej pripomb. Uredniški odbor je zato pripravil predlog za novi način honoriranja, ki ga bo dal skupaj s tem poročilom v razpravo in sprejem delavskemu svetu delovne organizacije, ki je izdajatelj glasila.
Končno! Smo v času volitev novih vodstev političnih organizacij ter delegatov v organe upravljanja in v delegacije, zato naj bo to poročilo (skupaj uredniškega odbora in organizatorja obveščanja) pobuda, da bodo svoje družbenopolitično delo in naloge usmerili tudi v to, da bo informiranje res spodbujevalna in usmerjevalna akcija, ne pa beleženje minulih dogodkov.
Pričakujemo veliko več pomoči, da bo Ptujski perutninar postal res naš časopis. Sodelujte vsi pa bo bogat po vsebini in lep po obliki.
Urednik
Račke v naravi so prijetne. Račke na plesišču so zabavne. Račke v novinarstvu so krive za vse, kar jim gre in kar ne. Račke v prometu pa so lahko zelo nevarne. Predvidevajmo torej tudi taka presenečenja.
Stanovanjske zadeve in
standard
Odbor za stanovanjske zadeve in družbeni sandard je kot izvršilni organ delavskega sveta DO v sestavi 9 članov v dvoletnem mandatnem obdobju na 16. sejah obravnaval v skladu s statutom zadeve iz svoje pristojnosti.
Naloge, ki so določene v statutu, je odbor zadovoljivo izpolnjeval s povdarkom na področje pridobivanja pravic delavcev ter skrbi za rekreacijo in oddih. Odbor je bil tudi angažiran pri dopolnjevanju in sprejemanju ustreznih samoupravnih aktov.
Združena sredstva sklada skupne porabe za kreditiranje pri novogradnjah in adaptacijah so bila v letu 1982 razdeljena med 100 delavcev za novogradnje in 23 delavcem za adaptacije stanovanjskih hiš v skupni višini 5.000.000 dinarjev. V letu 1983 pa je 89 delavcev prejelo sredstva za novogradnje in 44 za adaptacije stanovanjskih hiš v skupnem znesku 7.000.000 dinarjev. Število kandidatov za kredit za adaptacije se je v letu 1983 povečalo, zato je bilo nujno pristopiti k dopolnitvam in spremembam samoupravnega sporazuma in pravilnika o reševanju stanovanjskih zadev delavcev. Praksa je pokazala, da sredstva za adaptacije niso bila vedno namensko razdeljena. Delavci bodo na referendumu v marcu glasovali za spremembe in dopolnitve aktov, ki bodo dajali prednost prosilcem, ki živijo v slabših življenjskih razmerah.
Stanovanjski fond 30 najemnih stanovanj smo v dveh letih povečali za 24 stanovanj, ki obsegajo 14 novih, 4 adaptirana, 2 kupljeni stanovanji, 3 stara in 3 stanovanja, iz katerih so se izselili naši delavci po dograditvi lastnih stanovanjskih hiš. Za leto 1984 pa je kupljenih 6 novih stanovanj.
Potreba po najemnih stanovanjih je v ospredju. Prednostna lista za leto 1982 je zajemala 35 prosilcev, leta 1983 pa 30 prosilcev. Potrebe zadovoljivo pokrivamo v okviru finančnih možnosti z nakupom najemnih stanovanj, predvsem po zaslugi ustreznih organov in vodstva DO.
Razdelitev najemnih stanovanj je bila izvršena po vsakoletni prednostni listi. Vendar imajo zaradi visoke lastne u-deležbe delavci z nižjimi osebnimi dohodki manjšo možnost dobiti stanovanje.
Zato so zainteresirani za stara adaptirana stanovanja, ki pa jih ni dovolj na razpolago.
Pomembna je tudi vsakoletna izraba dopustov. Poslovnik o koriščenju počitniških kapacitet delavcev PP je na pred; logo odbora sprejel delavski svet DO v aprilu 1982. Počitniške kapacitete v Vodicah, Zadru, Cresu, Umagu, Fijesi, Čatežu in Medulinu so v letu 1982 omogočile letovanje 212 delavcem^ družinskimi člani.
v letu 1983 z dodatno kapaciteto Biograd pa 263 delavcem. Ob zadovoljivi oskrbi za letovanje delavcev jih je izostalo le manjše število, predvsem zaradi zanje neugodnih terminov.
Delavcem je letos prvič o-mogočeno tudi zimsko letovanje s smučanjem, tako da bo v prvih treh mesecih 35 delavcev z družinskimi člani letovalo v najetih kapacitetah pri Treh kraljih na Pohorju.
Reševanje stanovanjskih zadev delavcev ter skrb za letni in zimski oddih bo tudi v bodoče prioritetna naloga odbora ne le z upoštevanjem realnih možnosti za ohranitev sedanjega stanja temveč tudi z iskanjem pogojev za nadaljnje izboljšanje standarda delavcev.
Martin Mlakar
O delu odbora za delovna razmerja v DSSS
Odbor za delovna razmerja je bil konstituiran 19. 4. 1982. Sestavljen je bil iz sedmih delegatov, ki so zastopali vse delovne sredine v delovni skupnosti skupnih služb.
Do sredine februarja 1984 je imel odbor 20 sej, na katerih so bili obravnavani primeri, ki jih je pripravila strokovna služba.
Pri svojem delu odbor ni imel posebnih težav. Sklepi, ki so bili na odboru sprejeti, pa so v glavnem realizirani.
V celotnem mandatnem obdobju je bila v zvezi s sklepi odbora vložena ena pritožba na delavski svet, vendar je ta potrdil sklep odbora.
O delu odbora so bili na vseh sejah vodeni zapisniki, sklepi pa so bili objavljeni na oglasni deski.
Delo odbora je potekalo v skladu z zakonskimi predpisi in z našimi samoupravnimi akti.
Odbor pri svojem delu ni imel posebnih težav.
Tone Čeh
Poročilo o delu samoupravne delavske kontrole v DSSS
Odbor samoupravne delavske kontrole delovne skupnosti skupnih služb se v svojem preteklem obdobju ni srečeval z nobenimi večjimi problemi.
Sestajali smo se ob koncu posameznih obračunskih obdobij periodov. Spremljali smo v glavnem tekoče zadeve in sprotno opozarjali na prekoračitve posameznih stroškov, ki so se izkazali po periodičnih obračunih.
Udeležili smo se seminarja o samoupravljanju in predavanj, ki so bila v tem obdobju organizirana.
V mesecu juniju 1983 leta smo se udeležili sestanka z inšpektorji Službe družbenega knjigovodstva, podružnica Ptuj o kontroli zaključnih računov delovne organizacije in posameznih temeljnih organizacij združenega dela.
V mandatnem obdobju smo posredovali nekatere pobude za odpravo manjših nepravilnosti, katere pa žal v celoti niso bile realizirane.
Pri delu v mandatnem obdobju nismo naleteli na posebne probleme. Prav pa bi bilo, da bi služba samoupravljanja informirala odbor samoupravne del. kontrole s sklepi organov samoupravljanja. Edine informacije s tega področja nam je sproti dajala disciplinska komisija delovne skupnosti skupnih služb.
Klotilda Letonja
Aktivnost odbora za delovna razmerja v TOZD Commerce
Delna preusmeritev prodaje blaga iz domačega trga v izvoz zmanjšuje možnost širitve lastne maloprodajne mreže in s tem večjo zaposlenost. Temu primerna je bila dejavnost odbora za delovna razmerja v naši temeljni organizaciji. Letni načrti nam iz leta v leto predvidevajo zmanjševanje delovne sile, ki pa jih je težko izpolnjevati zaradi dislociranih enot in s tem premestitev delovne sile v druge temeljne organizacije naše in drugih delovnih organizacij.
V	času naše mandatne dobe smo na dvanajstih sejah v glavnem obravnavali in reševali razne premestitve in zaposlitve za določen čas, predvsem za nadomestitev prodajalk na porodnem dopustu in le delno za letne dopuste. V enem primeru pa smo izrekli suspenz zaradi odtujitve blaga, ki ga je pozneje disciplinska komisija in pritožbeno sodišče združenega dela potrdila. Kljub problemom, ki se pojavljajo v oddaljenih enotah glede zmanjšanja delovne sile, smo v času naše dejavnosti skrčili zaposlenost od začetnih 235 na 216 delavcev in smo edina temeljna organziacija v naši delovni organizaciji, ki je zmanjšala število zaposlenih.
Odbor
Poročilo o delu samoupravne delavske kontrole TOZD Commerce
Samoupravna delavska kontrola TOZD Commerce je spremljala delo samoupravnih organov pri obravnavanju najpomembnejših odločitev v TOZD in tudi sodelovala pri izvajanju kontrole s strani SDK Ptuj.
V	preteklem mandatnem obdobju odbor samoupravne delavske kontrole ni naletel na pomanjkljivosti ki bi terjale določeno razpravo razen primera v Reki. Pri disciplinskem postopku se je izkazalo, da v maloprodajni mreži v Reki ni omogočeno, da bi prodajalka lahko pri prevzemu blago stehtala. Hkrati smo ugtovili, da je v postopku nabava tehtnic s čimer je bil primer uspešno rešen.
Med letom smo spremljali kontrole SDK Ptuj v zvezi z izvajanjem kompenzacijskih obračunov za sveže meso in
ob zaključnem računu za leto 1982. Pri obeh kontrolah ni bilo ugotovljenih pomanjkljivosti oz. nepravilnosti pri poslovanju.
Zaradi razdrobljenosti in specifičnega poslovanja naše TOZD nam velike razdalje mnogokrat onemogočajo izvajanje neposredne kontrole uresničevanja sprejetih samoupravnih odločitev ter kontrole varstva samoupravnih pravic delavcev in družbene lastnine.
Mirko Bauman
Samoupravna delavska kontrola TOZD Ptujska tiskarna
Dveletno mandatno obdobje samoupravne delavske kontrole Ptujske tiskarne zaključujemo z ugotovitvijo, da smo razpravljali o nekaterih zadevah iz svoje pristojnosti, da pa o marsičem nismo rekli ničesar. Pobude za razpravo o posameznih točkah dnevnih redov naših sej so dali individualni poslovodni organ, SDK Ptuj, disciplinska komisija delovne organizacije, nekaj pa smo obravnavali tudi samoiniciativno. Naše razprave niso odkrile nič senzacionalnega, pokazale pa so na to, da nepravilnosti ne gredo mimo nas, da o njih ne molčimo.
Že na prvih sejah v začetku mandata smo razpravljali o najbolj kočljivi zadevi, ki je nismo uspeli rešiti in ki meče senco na ves kolektiv. Gre za manjko papirja, vozovnic in vstopnic. Kljub velikim naporom predvsem vodstva TOZD, da bi krivce odkrili nam to ni uspelo, pa čeprav je bila podana prijava na UJV. Ob tem se lahko zamislimo o naši samoupravljalski zavesti in samozaščitnem obnašanju. Nikakor ni prav da ščitimo krivce, ki se na tak način okoriščajo s skupnimi sredstvi. Do podobnih primerov odtujevanja pozneje ni več prihajalo.
V tem obdobju smo razpravljali tudi o treh kršiteljih discipline, ki so bili v postopku pred disciplinsko komisijo delovne organizacije. Izrečeni disciplinski ukrepi so primerni teži prekrška. Delavci se niso pritožili, ponovni prestopkov pa tudi ni bilo. Velja pa splošna ocena, da je delovna disciplina dobra, da se naloge v redu izvršujejo. Tudi tovarištvo in sodelovanje je na primerni ravni.
Odbor samoupravne delavske kontrole je razpravljal tudi o periodičnih in zaključnih računih, na katere ni imel pripomb. Tudi gradivo za razpravo je bilo vedno pravočasno pripravljeno.
Nekatere manjše pripombe pa je imela SDK. Iz obrazložitve in razprave je razvidno, da gre za manjše tehnične napake in da ni govora o kakšnem osebnem okoriščanju.
Ne moremo reči, da je delavska kontrola razpravljala o vseh problemih in nepravilnostih. Bolj ali manj aktivno delo je odvisno predvsem od članov odbora, njihove sposobnosti in zavzetosti za delo. Seveda tudi od članov kolektiva, ki na različne nepravilnosti opozarjajo in pomagajo delavski kontroli pri njenem delu.
Jože Klemenčič
VTISI S XIV. ZIMSKIH OUMPIISKIHIGHIV SSBilEVO
Naša smučarska reprezentanca v Perutnini leta 1980. že takrat so vse oči zrle v Jureta
»ZEati« jure Franko s srebrno medaljo
V okviru Marketinga Radenske nas je 55 članov smučarskega kluba Ptuj prisostvovalo 3 dni olimpijskim igram v Sarajevu.
Ogledali smo si moški smuk na Bjelašnici, ženski slalom na Jahorini in skoke na 90 meterski skakalnici na Igmanskem Malem Polju.
Ne bom opisoval športnih rezultatov, ker je o tem bilo dosti napisanega in izrečenega, ampak bom opisal moja doživetja in vtise. Doživetja so enkratna in neponovljiva. Prve vtise so name in na vso našo skupino napravili ljudje, s katerimi smo se srečali. Povsod sem srečal prijazne, vljudne in odprte ljudi; obenem pa ponosne na vse kar so napravili za olimpijado.
Iz Ptuja smo odpotovali 15. februarja zvečer. Drugi dan ob 4. uri zjutraj smo prispeli v »Odma-ralište Željezare« Zenica, Bistri-čak pri Zenici, kjer nas je kljub zgodnji jutranji uri sprejel sam direktor in nam izrazil v imenu kolektiva dobrodošlico. Ta romantičen kraj je ležal pod debelo snežno odejo in tako smo se počutili kot doma. Ker v bližini Sarajeva ni bilo mogoče dobiti prenočišča za tako veliko skupino, so nam poslovni prijatelji iz Zenice, katere oskrbujemo s piščanci in klobasičarskimi izdelki, omogočili prenočišče v domu ze-niških železarjev. Še isti večer nas je v domu obiskalo celotno vodstvo naših poslovnih sodelavcev »Zmajevac« Zenica na čelu z direktorjem mag Draganom Zecem. Seveda so razgovori takoj nanesli na olimpijske igre. Ljudje so tiste dni živeli samo za olimpijado. Prišli smo ravno po osvojeni Frankovi srebrni medalji in čutili smo, da je BiH z nami vred eksplodirala od sreče in ponosa. Direktor Dragan nam je pripovedoval, kako se je njegova 83 let stara mati, ki se nikoli ni zanimala za šport razjokala ob srebrni Juretovi medalji. Enak odnos smo čutili v lokalih, trgovinah, na tekmovalnih terenih. Čeprav je je bilo precej miličnikov, ki so
skrbeli za red in varnost, nismo zasledili izgredov, ali neprimernega odnosa. Po skokih na Igmanu, ko se nam je izgubila ena iz med naših tovarišic, so nas miličniki tolažili z domačo slivovko.
Izredni vtis na vse nas so napravile naravne lepote in objekti, kjer so se odvijale olimpijske tekme. Že prvi dan, ko smo si ogledali moški smuk, je na nas napravila izreden vtis Bjelašnica. Obsijana od sonca, obdana z debelo snežno odejo, pod katero so ječale stoletne smreke, je Bjelašnica zaživela v polnem sijaju. Poleg domačih jezikov, kjer je bila slovenščina zelo v ospredju, so se mešali jeziki vseh mogočih narodnosti, zlasti angleščina. Mladina vsega sveta je bila pomešana. Jezik in sneg nista bila prepreka, da ne bi ob zvokih »Edijeve« harmonike zaplesali polko skupaj z nami. »Klara« pa je bil tisti, ki je dal pobudo, da smo skupaj zaplesali Kozaračko kolo. Pa tudi naš korant, ki je sicer bil osamljen, je krepko pozvanjal.
Jahorina je žal bila zavita precej v meglo. Škoda, da tisti, ki še niso bili na Jahorini, niso doživeli lepote te večkrat »divje planine« kot je imenujejo domačini. Ker je ta dan izpadel pravi tekmovalni »štimung«, smo člani smučarskega kluba izpolnili vrzel s harmoniko, transparenti z gesli Radenske, Zlatoroga in Perutnine — ob zabavnih vložkih preko megafona Boruta Bernhar' da. Takoj so se nam pridružili Italijani, ker je ta dan zmagala Magonijeva; in nekoliko razočarani Švicarji, ki pa so kljub temu visoko nosili transparent za Moni' ko in Eriko Hess. Njihovi 15 kilogramski zvonci so zamolklo doneli in nekam žalostno pozvanjali Švicarskim tekmovalkam, katere ta dan niso imele sreče.
Zadnji dan smo si ogledali skoke na 90 meterski skakalnici.
25. februarja 1984 je bilo v prostorih Krambergerjevega doma občinsko tekmovanje za pokal maršala Titi v šahu. Tekmovanja se je udeležilo 10 ekip iz celotne ptujske občine. Vrstni red po devetih kolih je bil naslednji:
1.	Gimnazija	30,5
2.	PERUTNINA	28,5
3.	AGIS	28
4.	Žetale	26
5.	Moškanjci	18,5
6.	OŠ Gorišnica-pionirji 13,5
7.	OŠ Gorišnica-pionirke 11
8.	Podlehnik	10
9.	M1P	9,5
10.	Rezerve	4,5
Zbrana je bila množica navijačev, predvsem pa domačinov. Kot je Planica pod Pancami enkratna; tako bo tudi držalo, kar izjavljajo inozemci, da imajo skakalnice na Malem Polju pri Igmanu enkratno lego. To je ogromen amfiteater, ki ga obdajajo s smrekami obraščeni hribi.
Tudi mesto Sarajevo je dobilo povsem olimpijsko podobo. Dobil sem vtis, da je mesto dobilo praznični izgled. Pročelja starinskih stavb so dobila novo podobo, ulice so bile čiste, turški del mesta z znano Baščaršijo pa je postal pravi turistični biser. Poleg teh osnovnih stvari je bilo zgrajeno nešteto športnih in turističnih objektov: novi del Skenderije, Zetra, bob steza, olimpijsko naselje, hotel Holiday Inn, televizijski center, pošta, skupščina in vrsta poslovnih objektov.
Posebno doživetje pa je bilo v jugoslovanskem sky-poolu srečanje z našimi olimpijci, kateri so našo delovno organizacijo obiskali že v letu 1980. Imeli smo priliko videti, kako pester in naporen program so imeli tekmoval-
Ekipa Perutnine si je z uvrstitvijo na drugem mestu zagotovila pravico udeležbe na regijskem tekmovanju. Odločilen je bil dvoboj z AGIS-om dve koli pred koncem, ki ga je po velikem boju dobila Perutnina s 3,5	: 0,5.
Omeniti še je treba, da je Perutnina poleg Gimnazije edina ekipa, ki ni izgubila nobenega dvoboja.
Za Perutnino so nastopali in dosegli naslednji uspeh Gavez Mirko 8'/2 točke, Sedlašek Branko in Žlender Boris 8 točk, iz devetih kol, Šeruga Milan 3 točke iz štirih kol in Rakuš Alojz 1 točko iz petih kol.	B. Ž.
ci na čelu z Tonetom Vogrincem. Bili smo med redkimi, ki smo lahko osebno čestitali Juretu Franku in mu izročili darilo KK Ptuj TOZD Slovenskih goric buteljko letnik 1962 — letnik njegovega rojstva. Darilo je sprejel z nasmehom, ki je samo njemu lastsen in pristen. Povsem drugačen je bil izraz Bojana Križaja, kateremu smo v imenu smučarskega kluba Ptuj izročili maskoto Ptuja — kurenta; z željo, da mu prinese naslednji dan srečo na olimpijskem slalomu.
V spomin na olimpijado so nam na kartice, znamke in celo dežnike dali avtograme: Križaj, Franko, Ulaga, Benedik in Kuralt.
Mnogokaj bi še lahko opisal, vendar je težko prenesti na papir vse, kar smo videli in doživeli.
Da je naš obisk olimpijskih iger uspel; se moram v imenu smučarskega kluba Ptuj zahvalit tudi Perutnini za njene izdelke, s katerimi smo nadoknadili energi" jo, ki smo jo potrošili kot navijači na smučiščih na višini 1500 m pri temperaturi —14° C.
Andrej KOVAČ
KRESNIČKA
»Kresnička« ni le zakon, »kresnička« je vaša varnost
Občinsko tekmovanje za pokal maršala Tita
Dopolnitve samoupravnega sporazuma
Delavci temeljnih organizacij in delovne skupnosti bomo na referendumu dne 13. 3.	1984
sprejemali spremembe in dopolnitev navedenih SaS je bil dan v novanjskih potreb delavcev in spremembe in dopolnitve Samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za delitev sredstev skupne porabe namenjenih za stanovanjsko izgradnjo.
Osnutek sprememb in dopolnitev navedenih SSa je bil dan v javno obravnavo že v decembru 1983. Obravnava je bila v vseh osnovnih organizacijah sindikata, na odboru za stanovanjske zadeve in družbeni standard ter na zborih delavcev. Na osnovi teh razprav je bil izoblikovan predlog.
Bistvene spremembe zgoraj navedenih aktov so naslednje:
— delovna doba v delovni organizaciji in izven DO se enako vrednoti in sicer vsako dopolnjeno leto delovne dobe z 1,5 točk,
— kot pogoj za dodelitev stanovanjskega posojila se določi
II.	gradbena faza in da prisilec gradi stanovanjsko hišo na območju občine Ptuj, oz. izven območja občine Ptuj največ 30 km od sedeža DO oz. organizacijske enote, kjer dela, če ima omogočen vsakodnevni prevoz na delo,
II. gradbena faza in da prosilec noti s 5 točk.
—	spodnja limita za stanovanjsko posojilo se zviša pri novogradnjah na 5 povprečnih neto OD, pri adaptacijah na 3 povprečne neto OD v SRS za preteklo leto,
—	prosilci imajo možnost ugovora zoper prednosti vrstni red in zoper odločbo o dodelitvi stanovanja oz. sklepa o dodelitvi posojil. Rok za vložitev ugovora je 30 dni.
—	prosilcu ne more biti dodeljeno družbeno stanovanje, če stanuje v primernem stanovanju v skladu s stanovanjskimi standardi in če je lastnik stanovanja ali stanovanjske hiše, ki je primerna in v njej lahko stanuje in ga to ne ovira pri prihajanju na delo.
Določijo se novi kriteriji pri adaptaciji:
Za prenovo ali preureditev stanovanjske hiše ali stanovanja štejejo vsa dela s katerimi se poveča stanovanjska površina oz. število stanovanjskih prostorov v okviru stanovanjskih standardov določenih v 35. členu pravilnika ali s katerimi se izboljšajo stanovanjske razmere z uvedbo ali posodobitvijo sanitarne opreme v hišah in stanovanjih ter obnova ali zamenjava gradbenih konstrukcij.
Za gradbeno konstrukcijo se šteje popravilo nosilnih zidov, ostrešja razen, kadar gre samo za zamenjavo kritine.
Posojilo za adaptacijo se lahke dodeli graditelju individualne hiše šele po 15 letih od vselitve.
— doslej so se ločila sredstva za novogradnje, adaptacije in nakup stanovanj z vsakoletnim planom, odslej pa jih loči odbor
za stanovanjske zadeve in družbeni standard po razpisu,
— stimulira se čimprejšnja izpraznitev družbenega stanovanja last DO.
Če se imetnik stanovanjske pravice pogodbeno zaveže izprazniti takšno družbeno stanovanje v roku 5 let se mu dodeli 40 točk.
Pravna služba
PTUJSKI PERUTNINAR, glasila delovnega kolektiva in kooperantov Mesokomblnata Perutnina Ptuj, Izdaja delavski svet OZD. Glasilo ureja uredniški odbor: Mirko Bauman, Franc Bezjak, Jakob Butolen, Lojze Cajnko, predsednik, Milivoj Cimerman, Jože Klemenčič, namestnik predsednika, Anton Medved, Zoran Milovanovič, Marija Pešec, Glavni Urednik Lojze Cajnko, odgovorni urednik Jakob Butolen. Naklada 1950 Izvodov, uredništvo in uprava Ptuj, Potrčeva 8. Rokopisov In fotografij ne vračamo. Glasilo je oproščeno temeljnega prometnega davka, na podlagi mnenja Sekretariata za informacije pri IS SR Slovenije, štev. 421-1/72, z dne 5. 12. 1977. Tiska TOZD
Ptujska tiskarna, Ptuj.