\arava in človek v svoji pravi složnosti. Spisal Živkov. (DalJO K Š t ~ f a n o v o m u .1 a k o b u prileti' na polji truina divjih golobov. Lovci namerijo na nje, on pa zaprosi, naj ne streljaju , ker je on njih varuh. Golobje, kakor bi ga bili razumeli, se mu na vse strani zeld prilizujejo, da se lovci ne niorejo načuditi; kaj podobnega se pri njem večkrai nameri. Do teh golobov je iniel tako moč, da so prileteli in se mu na rame usedali, kakor hitro jih je zaklical. Prečiidne reči pa se zastran (e.ga bcrejo od Jožefa Kopertinca. Njega so tiči na lanko vbogali, na njegovo povelje cel<» druge. Te, ki so mu všli, je lahko od daleč nazaj skllcal, pokregal in podučcval, ila so mu se obnašali čisto po njpgovi volji. Pred njini ni tiček \x gnjezda zbešal, lemuč se mu da miren šlalali. Enkral nese v pešici nekaj smeti; prelep tič, kakoršnega ni poprej, ne pozneje tij bilo, mu sede na roko, zobanja iskaje. Jožef ga nekaj časa gladi, i zopet izpusti. Mimo zapertega okna leti kos. Oh ga pokliče, in lič lioče šipo prekljuvati, da bi noier mogel. Nek inlad žlahtnik Iiioneli niu prinese mlado konopljenko. Prišlemu mu na drevo uide. Veli' ji na Jožefovo povelje nazaj v tičnico zleteti, kar koj stori. Li.šico spnsli Jožef pod tem, da sklicana mu pride pomagat Boga hvalit. Ptica je vedno v bližnera verlu, in k<» jo pozove, prileti in pnje ž njini. NTunam Klaricam v Koperlinu obljubi tičico, ktera 11*111 bo poiuagala Bogti livalili. In kolikokrat na dan zapojo svoje molitve, prileti iz hoste ptica, in poje ž njimi. Enkrat se dve novakinji prepirate. Ptica zleti med nji, in ji hoče plahotaje med njima razpraviti. Pa cna jo šligne in odžene. Na to odlet/ in se ne vrača več. Poprosijo svetnika, naj bi jim jo zopet spravil, kar obljubi. Zares priletuje zopet v klošter, teka pu hodih, in poje ž njinii. Pozneje ji enkrat za šalo kreguljec na nožico pripnejo. Zopet odide. Na njihovo ponižno prošnjo jim jo Južef zopet spravi, pa pristavi, da jo je poslal za petja in ne za škergetanja voljo. Pevske šivali. Blagi dar pevske žile ni samo dika in radost človeška, temuč tudi živalska. Izmed narodov so Lahi in Slavjani pervaki pevcev, izmed živali pa tiči, in kakor pri Ijudeli, je tudi pri njih eden izverstnpji, ali slabeji ppvec od drugega. Skušnja priča stotero, da glazba živali niika, vabi, raduje in s teni poterduje starodavne pravljice od začaranili peseiii Orfejevih in Arionovih #) *) Na velikem tergu ptujskega inesla stoji marmoren rimsk spominik. Na njem poje in brenka Orfej takn mičmi, da primika vso zvec in pitann žival, ktera zabi svojo divjost in plahost, in ga pazljivo sluša v blagi zložnoBti. i>i..