Za domače potrebe kaj. (Žabjih (kurjih) oči se na veke ovarovati ali znebiti.) Te oči so le o t is ki, ktere napravlja čevelj, ki je pretesen ali ne po nogi vložen. Kamor tisi ali vedno pritiska, tam vterdi kožo. Roditelji žabjih oči so tedaj slabi čevlji, njih dedeki slabi čevljarji, ki ne vejo škorinj prav zmeriti ali narediti, njih prededi pa so slabi kopitarji, ki ne vejo čevljarskih kopit po človeški nogi prirezovati. To so glavni krivci. Vsem se mora v okom priti. Kako? Gle-daj sam, da si priskerbi tvoj čevljar za tvoje čevlje take kopita, ktere so po tvoji nogi, t. j.: 1. da so postavljene ali obernjene tako, kakor tvoja noga. Navadno so preveč preveč k pavcu obernjene, pri perstih pa jih ni; 2. da imajo pri perstih dovolj lesa. Navadno ga nimajo. Dovolj ga imajo, ako po njih narejene čevlje obuješ, stoje nanje gledaš in še kraj perstov saj nekaj podplata vidiš. Ga ne vidiš, ti silijo in tišijo persti čez podplat, hodijo poleg podplata skoro po usnji (ledni), bodi si gotov žabjih oči — tudi v najtanši obuvi. Kolikorkrat stopiš, ti tak čevelj per-ste pritisne. Ravno tako je preozek podplat in pretesen čevelj kriv, ako imaš žabje oči med persti. Jih imaš od-spodej na nogi, si jim pa sam oče, ded in preded. Vseh se ogneš in rešiš tedaj na veke: 1. ako si čevlje napraviš, kteri imajo dovolj podplata, so vložni po tvoji nogi in ne pretesni; 2. ako si omisliš za svoje čevlje, opanke — pridne rišpete (Stiefelholzer). To pa le bo, če si njih kopito sam pripraviš po svoji nogi, ker še ni kopitarja, kteri bi vedil nogo posneti in v posnetek kopito prikrojiti; le za čevelj 106 ga zreže. Sam tudi najbolj ves, kje te čevelj tisi in koliko. Pripraviš pa si ga tako: Kjer ti škornja dela otiske, kjer je tedaj kopita ali usnja premalo, tam mu pribij toliko kakšnega usnja in tako, da bo dovolj veliko. Postavim kraj perstov za 2 — 3—4 slame debelo in po potrebi široko; kjer je žabje oko, tam nabij za gumbec več — po podobi otiske, da mu bo ročna gnezdica. Potem namoči čevelj na dotičnih krajih, potisni ali zabij prav terdno rišpete va-nj in ga pusti se na njih posušiti. Po takem se usnje razpne, si napraviš za otiske dovolj prostora in čevelj te ne bo več tišal. Si si nogi primerne rišpeta in čevlje napravil, ne obuj nikol čevlja, kteri ni bil terdno napet na tvoje rišpete — in vesele ti bodo zdrave zahvalne nožice. Ob enem pa dozdajne otiske in žabje oči takole odpravljaj: Kopaj si noge po 2—3krat v tjednu v topli vodi ali moči saj s slinami otiske, jih z ostrim nožem sterži, pa varuj, da jih do kervavega ne raniš; — za to jih nikolj ne reži. V kratkem jih boš do zadnje pikice iziušil, in koža bo gladka ko mladega deteta. Ravno tako odpraviš otiske izmed perstov in spod podplatov. Umnejšega, cenejšega in zdačnejšega vračitva ni za to nadlogo. Pri dorašenih samo dvoje pravih kopit za čevljarja in za se ene same pridne rišpete. Kajti noga je pozimi in poleti tista. Kolikor pozimi debelejši žoki ali onuče več nauesejo, toliko poleti noga po toploti nakipi. Ž.