VEČNO ČAKANJE
O pomanjkljivosti in deficitarnosti v zobozdravstveni službi go-vorimo že vrsto let. Kritiki je podvržena ta služba iz različnih vzrokov. Glavni je bržkone ta, da občani ne morejo dobiti pravo-časnega in ustreznega zdravljenja v zobozdravstvenih zavodih. Razen pri prvi pomoči in akutnfli obolenjih zob morajo bolniki zelo dolgo čakati na vrsto in tudi vmesna doba zdravljenja je na-vadno zelo dolga.
Iz analize zavoda za zdrav-stveno vaistvo Ljubljana za leto 1971 je razvidno, da je samo 1/8 prebivalstva na leto kom-pletno zdravljena, medtem ko kar 75 odstotkov bolnikov ni mogoče sprejeti v redno zdrav-ljenje. Po že omenjeni analizi sodeč,  javna  zobozdravstvena
dužba lahko krije le 30 % vseh potreb. To pomeni, da si mora preostalih 70 odstotkov Ljub-ljančanov poiskati zobozdrav-stveno pomoč drugje. Toda kje?
Ce je verjeti statistiki, potem mora zdravstveni dom Ljublja-na  oskrbovati  281.000  obča-
nov. Od teh je okoli 71.000 otrok in mladine od 3. do 18. leta starosti. Vseh zobozdrav-stvenih delovnih mest v Ljublja-ni pa je 95 - za mladino in za odrasle. To pomeni, da odpade na enega zobozdravnika 2.600 odraslih in 1.500 otrok. Študij in praksa pri nas in v tujini pa kažeta, da lahko oskrbi terapevt na leto približno 1.000 starejših bolnikov in 800 otrok.
Zaradi težav zobozdravstvene službe pa se po drugi strani veča  število  zobozdravstvenih
(Nadaljevanje na 3. strani)
(Nadaljevanje s 1. strani)
delavcev, ki delajo na črno. Ta oblika se je zelo razširila zlasti v zadnjem času. Pristojni dejav-niki pa menijo, da je legalna za-sebna praksa v zobozdravstvu možna le izjemoma kot dopol-nitev družbene zdravstvene de-javnosti, kajti širjenje zasebne zobozdravstvene prakse ustvarja prav gotovo tudi nove razsež-nosti socialnega razlikovanja ' tako med prebivalstvom kot tudi med zdravstvenimi delavci. Na podlagi stališč in priporo-čil mestne konference SZDL Ljubljana za akcijski program v ljubljanskem zobozdravstvu sta svet za zdravstvo in družbeno varstvo pri skupščini mesta Ljubljana in zdravstveni dom Ljubljana sprejela naslednja skupna stališča:
-  povečati je potrebno de-lež izdatkov za zobozdravstve-no varstvo v okviru skupnih iz-datkov   za  zdravstveno  dejav-nost;
-  možnosti za hitrejše zado-voljevanje potreb prebivalstva je treba iskati v intenzivnejši zapo-slitvi na delovnem mestu in več-ji izkoriščenosti zobozdravstve-ne opreme ter odgovornosti zo-
bozdravstvenih delavcev pri iz-vajanju službenih navodil o sprejemanju bolnikov in poslo-vanju celotne zobozdravstvene službe;
-  zagotoviti ]e potrebno vse ukrepe  za polno angažiranost zobozdravstvenih kapacitet, ker so podatki, da je na območju ljubljanskih občin v sklopu jav-ne  zobozdravstvene  službe še približno 50 delovnih mest, kjer bi lahko takoj začelo z delom 50 zobozdravstvenih ekip;
-  pripraviti je treba ustrezen sistem — pravilnik o nagrajeva-nju zobozdravstvenih delavcev, z ustrezno materialno stimula-cijo za čimvečje število spreje-tih in dokončno obdelanih pa-cientov in ob zagotovitvi kako-vosti izvršenih del;
-  zo ozdravstvena     služba zdravstvnega   doma   Ljubljana naj v letu 1973 zagotovi ustrez-no    zobozdravstveno    varstvo tudi delovnim kolektivom, in si-cer s pogodbenimi odnosi med gospodarskimi organizacijami in zdravstvenimi institucijami gle-de financiianja zobozdravstve-nega varstva otrok in mladine, ne gledc na to, da bo zobo-zdravstveno varstvo odraslih s tem prizadeto:
- zaradi prioritetne skrbi, ki jo posveča skupnost zobozdrav-stvenemu varstvu otrok in mla-dine, bo potrebno opozoriti starše in vzgojno-izobraževalne zavode na njihove dolžnosti pri vpisu otrok v prvi razred osnov-ne šole, ko mora biti predlo^ ženo potrdilo od zdravnika in zobozdravnika. S tem bi zago-tovili izdatnejšo skrb staršev za otrokove zobe že v predšolski dobi, ko je otrok v WZ ali v mali šoli.