GLASBENA MATICA V LJUBLJANI. XV. leto rednih društvenih koncertov. Sezona 1905./06. V soboto, dne 12. maja 1906. zvečer ob 8. uri v zqornii veliki dvorani „Narodnega doma" KONCERT pod vodstvom gospoda koncertnega vodje M. Hubada. Sodelujejo: g. Karel Jeraj, c. kr. dvorni glasbenik in član orkestra c. kr. dvorne opere na Dunaju; g. Josip Prochäzka, pianist in učitelj „Glasbene Matice“; pevski zbor „Glasbene Matice" in oddelek moškega šolskega zbora. 0 0 VZPORED: 1. a) Dr. Gustav Ipavec: Oblaček. j Moški zbori. Poje moški zbor „Glas- b) Emil Adamič: Franica. bene Matice“ in oddelek moškega c) Hrabroslav Vogrič: Lahko noč. J šolskega zbora. 2. Wieniawski: Fantazija na motive iz Oounodove opere ,,Faust" za gosli s spremljevanjem klavirja. Svira gosp. Karel Jeraj, spremlja gosp. J osip Prochäzka. 3. a) „Vozle rečki, vozle mostu“. Ruska narodna za mešan zbor, harmoniziral I.iadow. b) Oskar Dev: Zarja. Mešan zbor. c) St. St. Mokranjac: Kozar. Nov srbsko - makedonski mešan zbor. Poje pevski zbor „Glasbene Matice“. 4. a) Josip Prochäzka: Iz klavirskih skladb op. 21. „Balada“. b) Bedrich Smetana: Koncertna fantazija na češke narodne pesmi. Na klavir svira g. J o s i p Prochäzka. 5. A. Kircht: „Oj čudovito krasna je!“ Peteroglasen moški zbor. Poje moški zbor „Glasbene Matice“ in oddelek moškega šolskega zbora. (j. Smetana -Ondriček: Fantazija na motive iz opere „Prodana nevesta“. Za gosli s spremljevanjem klavirja. Svirata gospoda Karel Jeraj in Josip Prochäzka. 7. a) Josip Prochäzka: Ljubezen. b) Josip Prochäzka: Izpremenjeno srce. c) J. Brahms: Dekle. Besede po srbski narodni pesmi. Mešani zbori. Poje pevski zbor „Glasbene Matice“. 8. J. Herbeck: Radost — ljubici! Mešan zbor. Poje pevski zbor „Glasbene Matice“. o @ 0 NB. Vse pevske skladbe se izvajajo prvikrat v koncertu „Glasbene Matice". Slovenske nove skladbe so: „Zarja", „Franica". „Ljubezen". „Izpremenjeno srce". Srbska nova: ,,Kozar". 0 0 0 ----- Začetek točno ob 8. uri. -....... © 0 @> Cene prostorom: Sedeži po 4, 3 in 2 K, stojišča po 1 K 40 h, za dijake po 40 h se dobivajo v trgovini g. J. Lozarja na Mestnem trgu in na večer koncerta pri blagajni. o o Programi z besedilom se dobivajo istotam. o o Besedilo zborom. m © E3 l.fl) OBLAČEK. (BESEDE NENADOVE.) Pod nebom gre oblak, Oblak ko ptič legak, Čez goro, čez doline Podi ga sever jak. Oblaček beli moj, Pač plul boš nad vasjo), V dolini tam globoki Postoj, nad njoj postoj! Postoj nad hišo mi, Nad hišo sred vasi! Nemara, da tam nekdo Na klopi zdaj sedi. Ce videl boš obraz V okviru zlatih las, Glej, v duše bolečinah Obraz ta nosim jaz! b) FRANICA. (Romanca po narodnem motivu. .IOSIP RUSIN.) „Oj, dobro jutro, mamica! Pa kje je Vaša Franica?“ „„Oj bolna Franica leži, Pri njenem srcu zdravja ni. Ko si slovo na vojsko vzel, S teboj je šel njen čas vesel; Nemirna in pa žalostna Od tega dne je le bila. In pisemca je čakala In skrivaj tiho plakala. Pa pisemca ji bilo ni In bolna Franica leži; Leži že bolna sedem dni, Pri njenem srcu zdravja ni.““ „Oj mamica, brž v sobico, Da vidim jo, ubožico! Ce ona res umrla bo, Gotovo pojdem jaz za njo.“ In šla sta v tiho sobico, Je videl bolno Franico. Naproti mu skočila je, Ga srčno poljubila je, Na prsi skrila mu obraz In zdrava bila je ta čas! c) LAHKO NOČ. (I. ZUPAN.) Lahko noč, dekle sladko! Mirno le zapri oči, Rože glavce so nagnile, Glavca ti je že zaspana, Ptice v gozdu potihnile, Delo pesem sta končana, Mrak ogrnil je zemljo. Sladko spavaj brez skrbi! Lahko noč, ljubo dekle! Ak’ se moj obraz ti sanja, Naj ga duša ne odganja, V dno srca naj ga zapre! Lahko noč, ljubo dekle! 3. a) „Vozle rečki, vozle mostu“. (RUSKA NARODNA.)*) Vozle rečki, vozle mostu Trava rasla. Trava rasla šolkavaja, Muravaja, zeljonaja. I ja v tri kasi kasila Radi druga daragova, Radi druga, radi gostja. b) ZARJA. Zarja spava za gorami, Drobne ptičke jo bude: „Daj predrami se In osveti nam polje! (Poleg reke, poleg mostu trava rasla. Trava rasla svilnata, sočnata, zelena. In jaz v tri kose kosila radi druga dragega, radi draga, radi gosta.) (O. ZUPANČIČ.) V nočni temi že si liste Nežne razklenile so, Z biseri jih rose čiste Lepo okrasile so!“ *) Tekst po izgovarjavi. Cvetke nas poslale pote Odpre zarja lahna vrata, Daleč s temnih so poljan, Svetli žarki venkaj vro, Čakajo tako željno te, Lije se svetloba zlata Da privedeš beli dan! Čez nebo in čez zemljo. „Dobro jutro, cvetke moje!“ Zarja jim v pozdrav hiti. „Dobro jutro, dobro jutro!“ Njej zveni od vseh strani! c) KOZAR. Ajdede! Otud ide ludo Mlado neženjeno, Kapata mu od jazovec, Opinci mu od rešeto, Pravo preči u selo. Ajdede! Cenile go seljani Bili malo bil’ mnogo, Cenile go kozara. Ajdede! Cenile go seljani, Ajde, davaše mu goveda, Neče momče goveda, Davaše mu kozice, Oče momče kozice. Ajdede! Birale go svi seljani, Birale go za kozara, Dadoše mu tri kozice. Tri otera, dve dotera, Pa se čudi, koja nema, koja de. Popela se kozica Na dva, na tri glogovca, Pade koza te umre, Stade momče, da reve: Lelele, lelele, kozice, Moja vita rogušo! Ci! ci! ci! kozice, Moja vita rogušo! Kad ja tebe nakormim, Čabar mleko nadojitn Te svi momci naranini. Lelele! (MAKEDONSKA NAKODNA.) (Ajdede! Od tod [od nekod/ ide neumen mladec neoženjen, kapa mu je od jazbeca, opanke mu od rešeta, da naravnost pride v selo. Ajdede! Cenili so ga seljani bodi malo, bodi mnogo, cenili so ga kožarja. Ajdede! Cenili so ga seljani, ajde, dali so mu goveda; nečc fantič goveda, dali so mu kozice, hoče fantič kozice. Ajdede! Izbrali so ga vsi seljani izbrali ga za kožarja, dali so mu tri kozice. Tri odžene, dve prižene, pa se čudi, ktere ni, ktera je. Popela se je kozica na dva na tri glogovce, pade koza ter umre, začne fantič rjoveti *): Lelele, lelele, kozica, moja vitka rogidja! Ci! ci! ci! kozica, moja vitka rogidja! Kadar jaz tebe nakrmim, čeber mleka namolzem ter vse fante nahranim. Lelele !) Dobesedno: Začne fantič, da rjove. 5. „OJ, ČUDOVITO KRASNA JE“. (REDWITZ-ZUPANČIČ.) Oj, čudovito krasna je Ljubezen dveh bitij! Saj duši, zvesto združeni, Ne more nič ločiti! In slaj in jad in srečo, bol, Vse. si ljubo delita. Od prvega poljuba do smrti V ljubezni plamenita. (R. MAISTER.) „Prijaši z vrancem, fantič moj! Pšenice mu nasujem, Studenčnice srebrne dam In z zlatom ga podkujem!“ „Kako naj jašein, ljubica? Cez goro burja piše, Prezebel v ostrem mrazu bi Do tvoje bele hiše!“ Prijaši, dragi fantič moj! Jaz skrbno te odejem In z vročo srčno te krvjo Prezeblega ogrejem. Prijaši, fantič moj!“ b) IZPREMENJENO SRCE. (S. JENKOVE.) Saj ptica peva v jednomer, Kot nekdaj je, veselo, Nebo od zvezdic se blišči, Kot nekdaj je bliščelo. Vse tako je kakor poprej, Bliščeče in veselo, Le ti, srce, le ti; srce, Le ti si mi zbolelo!