Sjpeo ja aoo. pest. il. gruppo
GLASILO
BENEŠKIH SLOVENCEV
Lit. 25.—	VIDEM,	1.	-	15.	JULIJA	1954.	Leto	V. — Štev. 92
UREDNIŠTVO ln UPRAVA via Maazini, 10 - Videm - Udine	Naročnina:	letna	500—	lir,	6	mesečna 300.— lir.
Oh, daj, zasijaj suit nam zore bajne, vstani, sonce zmage nam sijajne! Prikaži skoraj žarko nam se lice pogažene pravice!
Ivan Trinko
Vest o smrti našega narodnega buditelja in voditelja se je s Trčmuna naglo raznesla. Onemela je Benečija, zajokala za njim, ki je bil naš neustrašeni branitelj, naš dobri oče, pomočnik iin tolaž-nik, naša beneškoslovenska čast in slava!
Umrl je mož, kakršnih Benečani še nismo imeli, umrl ie mož, ki ga slovenski tiarod šteje med svoje najvišje vrhove. Zato je tudi vest o smrti našega dragega monsignorja globoko odjeknila v Gorici, Trstu in Celovcu, odjeknila v srcu Slovenije v Ljubljani ter tudi drugod Po svetu, koder bivajo naši rojaki, zlasti v Belgiji med našimi rudarji. Slovenski narod je zajela žalost, bridkost ob izgubi moža, ki je imel toliko talentov, kakor redko kdo.
Pa ta vrli mož ni živel zase, živel je naši nesrečni Beneški Sloveniji, živel vsemu slovenskemu narodu, obilno mu daroval od svojega globokega duha in zlatega srca.
Najprej je monsignor Ivan Trinko bil duhovnik, ki je za svoj narod veliko molil, potem je skoraj 60 let bil profesor -Vzgojitelj naše mladine, dvoje poklicev, ki sta terjala največ časa in njegovih moči, in vendar je nadarjeni in goreči Profesor vršil še dokaj drugih opravil, Predvsem izredno pridno sukal svoje pero. Napisal nam je lepo zbirko pesmi, napisal dragoceno knjigo črtic z naših beneških gora — Naše paglavce — ter dol-8o vrsto učenih, znanstvenih spisov, ne samo v slovenščini, marveč tudi v italijanščini. Razen tega je tudi slikal in Ustvaril veliko perorisb, igral na harmonij in klavir in uglasbil veliko, veliko pe-*mi. Tudi pevski zbor je vodil tam v Vid-*nu. Vedno pa je stal svojemu ljudstvu oh strani kot narodni voditelj in tolažili. saj je bil celo naš pokrajinski poslanec.
^se to, kar je ustvaril pokojni monsi-Bnor Trinko s svojim srcem in umom, umetnik (pesnik, pisatelj, glasbenik
DR. A. BUDAL, ZASTOPNIK SHPZ MED GOVOROM OB ODPRTEM GROBU
Imel je oster čut opazovanja in takoj spoznal tiste, ki so prihajali k njemu » ovčjih kožuhih, pa čeprav so bili včasih tudi njegovi duhovni bratje. Bil je globoko veren, znal pa je tudi ločiti, kaj lahko narodu koristi in kaj lahko škoduje.
Posebno je bičal tiste, ki so hoteli igrati pred »juškimi ljudmi«. potuhnjeno vlogo in jih je včasih bilo celo sram rodne matere. Tem je posvetil celo posebno pesem, kjer v gnevu do izdajstva tako-le pravi :
Od zore v mrak zasmeh, pomilovanje grenilo vam življenje bo vsakdanje.
Kot sramni vam pečat, ki ga pravica zločincem vžiga, stal vam bo na čelu, zaslužen si po delu, napis krvavo svetel: izdajica!
tNadaljevanje na 2. strani J
Ha zadnji poti našega pesnika in učitelja
Po cerkvenem obredu je govoril goriški duhovnik g. Mazora, ki je v svojem govoru prikazal kulturno poslanstvo Ivana Trinka in njegovo povezanost s Simonom Gregorčičem. Z njim je Beneška Slovenija izgubila velikega moža, »od katerega se po vsej pravici poslavlja s solznimi očmi.«
Dragi g. monsignor! Kot oče ste bdeli nad nami, veselili se z nami slehernega narodnega in kulturnega napredka! Vaš duh, vaš zgled bo z nami tudi poslej ! Seme, ki ste ga vsejali, je že vzklilo. Iz mnogih semen že vstajamo mi mladi Benečani in Benečanke, borben Trinkov rod! Mi gremo na delo za našo narodno pravdo bodro in pogumno, hot nam kliče Vaša pesem:
Umrl je Ivan Trinko
Kako velika osebnost je pokojni msgr. Prof. Ivan Trinko je pokazal veličasten žalni sprevod, ki se je vil izpred hiše žalosti pokojnika skozi ozke in strme vaške poti malega Trčmuna proti visoko ležeči cerkvici s pokopališčem, ki je vrh stožčastega hriba, od koder je prekrasen razgled na vse strani Beneške Slovenije. Tjakaj so položili Trinkove posmrtne ostanke, ki bodo vsem naokoli ob pogledu na ta trčmunski vrh, zadnje Trinkovo počivališče, vlivali zavest in pogum nadaljnji borbi beneških Slovencev za narodni obstoj in razvoj.
Kakor je že pred smrtjo Ivan Trinko s svojo močno osebnostjo znal navezati rojake nase, na svoio zemljo in slovenski jezik, tako je tudi mrtev privabil na svojo zadnjo pot prijatelje in znance, častilce in ljubitelje iz vseh krajev: prišle so delegacije tržaških, goriških in koroških Slovencev. Prisotni so bili tudi predstavniki vseh slovenskih političnih in kulturnih organizacij ter ogromno število Trinkovih stanovskih kolegov. Najbolj pa se je oddolžilo spominu svojega profesorja naše ljudstvo, ki je z vseh strani po večurni hoji prišlo v visoko ležeči Trčmun pod pobočjem ponosnega Matajurja. Ta naravnost plebiscitarna udeležba naših ljudi na tem nepozabnem pogrebu, ki je bil neke vrste vstajenje slovenskega ljudstva v Beneški Sloveniji, dokazuje, kako močno se zrasteta Ijud-
jesorja? Vsi smo ga dobro poznali in živeli z utripi njegovega dobrega slovenskega srca. V nas pa, ki smo še mladi, se je porodila včasih skromna želja, da bi imel danes naš profesor vsaj 40 let manj in da bi nam pomagal prebroditi vse težave, ki tarejo naše zapuščeno in omalovaževano slovensko ljudstvo Beneške Slovenije. Oklepali smo se ga do zadnjega njegovega diha in stali ob njem, kakor ob dogorevajoči sveči in se bali, da bomo brez njegove svetlobe ostali v temi, kateri ne sledi jutranje sonce. Danes stojimo ob mrtvih in izmučenih ostankih našega profesorja. Toda njegova sveča ni dogorela! Vsa tista njegova svetloba je prešla v naša srca in tvori po vsej Beneški Sloveniji velik ogenj hrepenenja po življenju in izobrazbi v domačem slovenskem jeziku. Njegova dela, njegove pesmi vstajajo šele danes žive pred nami in nam kažejo pot k svobodi, k tisti svobodi kulturnega življenja, do katerega ima pravico vsak narod pod tem božjim soncem.
Naš profesor je bil odkritega srca in odločne besede. Ljubil je svoje rojake in rodno zemljo in Še posebej svoj Trčmun, ki mu je postal tudi zadnje počivališče.
Odkrito je bil vesel vsakega izrednega dogodka v domači zemlji. Ko je izšel list »Matajur«, ga je skrbno prečital in podvomil — pozneje pa je postal naročnik in ko je list ponatisnil njegove »Paglavce« brez njegovega podpisa, je poklical urednika k sebi in mu ukazal, naj da k »Paglavcem« tudi ime Ivan Trinko. »Delajte v korist ljudstva — vrzite pravo seme, ker njiva je plodna,« je še opozoril urednika »Matajurja«.
Pred odprtim grobom je najprej spregovoril v italijanščini predsednik videmske pokrajine dr. Candolini, ki je govoril »o italijanstvu Beneške Slovenije in italijanskem duhu,« ki naj bi preveval pokojnega pesnika beneških Slovencev.
Govor zastopnika beneških Slovencev
V imenu beneških Slovencev se je od pokojnika poslovil Izidor Predan iz Grmeka s sledečimi besedami, ki so prisotne spravile v odkrit jok :
»Kakor blisk se je raznesla po vsej Beneški Sloveniji žalostna vest, da je umrl naš dobri profesor, naš dobri vladika, naš veliki učitelj msgr. Ivan Trinko • Zamejski. Kdo ni poznal našega dobrega pr o-
»Idi, idi, delaj ves vesel življenja/«
Vi, blagi gospod monsignor, pa nas tam v blaženi večnosti ne pozabite! Naj nas tudi od tam spremlja Vaša molitev in Vaš blagoslov!
NA ZADNJI POTI IVANA TRINKA - ZAMEJSKEGA t
V soboto popoldne, 26. junija, je nehalo biti srce očeta naše beneškoslovenske domovine, za večno je zatisnil oči naš dragi prof. mansignor Ivan Trinko v 92 letu starosti. On, ki je živel skoraj en cel vek in doživljal najtežje čase v naši be-neškoslovenski zgodovini, ie odšel v večnost k svojemu Stvarniku, ki naj mu bo milosten sodnik in bogat plačnik.
in slikar) in kot učeni znanstvenik, vse to je ustvarjeno za naše beneško ljudstvo in ves slovenski narod, je njegova dota nam, njegovim učencem in častilcem, pa tudi njegov sveti testametn. V svoji zadnji knjigi »Naše molitve« iz leta 1950 pravi v uvodu:
»Ljudstvo moje drago! Tebi sem živel. Tebe so spremljale moje skrbi in zate je tuklo m.oje srce. S Teboj sem delil lepe in bridke dneve in Tvoja usoda je bila moja usoda! Ljudstvo moje! Kakor do zdaj tudi v bodoče LJUBI SVOJO ZEMLJO IN OHRANI VERO SVOJIH OČETOV! To naj Ti bo moja oporoka in testament/«
Tudi iz svežega groba nam naroča veliki pokojnik: »Ljudstvo moje drago! Ljubi svojo zemljo in svoj materni jezik, ohrani vero svojih očetov!« Ljubiti jezik svojega očeta in svoje matere, biti zaveden Slovenec in zavedna Slovenka, to je rajnemu monsignorju bila vzvišena, sveta stvar! Saj ie vendar to tudi četrta božja zapoved! Zakaj če kdo odpade od jezika, v katerem sta ga oče in mati učila moliti, ne spoštuje svojih staršev, marveč jih žali.
Rajnega monsignorja so spoštovali vsi pošteni Furlani in Italijani, saj je bil tudi njim dobrotni učitelj v šolah in v svojih, v italijanščini pisanih knjigah ! Rajni monsignor ni sejal narodnega sovra-
zvon, oglasili pa so se tudi zvonovi iz drugih vasi. Tudi tisti beneški Slovenci, ki zaradi preobremenitve z delom niso mogli pospremiti Trinka na zadnji poti, so se ob zvonjenju ozrli proti Trčmunu, kjer je ljudstvo polagalo v zemljo člove-
IZIDOR PREDAN GOVORI OB ODPRTEM GROBU V IMENU BENEŠKIH SLOVENCEV
ka, ki je bil z njo zvezan vse življenje, ki je zanjo delal in zanjo tudi umrl.
BENEŠKI SLOVENCI SPREMLJAJO SVOJEGA PESNIKA IN UČITELJA NA
NJEGOVI ZADNJI POTI
štva in zaničevanja, kot ga je bil sam deležen, marveč je želel le ta, da bi drug drugega poznali in drug drugemu priznavali slavno zgodovino in kulturo, jezik in vse narodnostne pravice! Terjal ie tudi za svoj narod pravico, kakor jo je priznaval sosedom.
Po tej poti, blagi g. monsignor, bomo hodili in se borili tudi mi! Na Vaš grob bomo romali venomer, ta.m pri vašem mrzlem truplu prisegali z vašo pesmijo:
»čemu, čemu vaš hrup in divja sila, oj severni in južni naši vragi?
Vsa vaša moč zdrobila se vendar bo ob mali pa nepremični skali!
stvo in dušni pastir, kadar je ta res v službi ljudstva, kadar ga ta vodi po pravilni narodni pioti.
Pred krsto so nosili številne vence, ki so mu jih poklonili beneški Slovenci, ZSPD iz Gorice, SHPZ iz Trsta, duhovniki iz Beneške Slovenije, slovenski srednješolci, slovenski krščanski socialci in razne ustanove in predstavništva oblasti. Ko se je žalni sprevod približal cerkvici na trčmunskem hribu je v lini zadonel
Stran 2
-..MATAJUR«
■Štev. 92
AHTEN
Od Subida do Maline ne bomo mogli preče uoziti nančej s karjolo
Pravi dan pregovor, de usak ulači vo-rio na suoj mlin. Naš šindik se zdi, ko ne pozna tega pregovora. On o ne ulači vode na suoj mlin. Zak’ bal to ne bo itako o bi tóu pensati kej več za Malino, k’ to je njega vas. Te, k’ o pride tu našo vas an k’ o vidi cjesto, k’ iz Maline na peje tu Subid o nam čč dati sigurno ražon.
Te rjes, k’ kumun o njema tekaj sou-te za popraviti use cjeste, ma tuo maio k’ o ma, naj razdeli tu proporcjon. Ta na plane, ejtu k’ komoditadi so buojše, cjeste so ljepo inglerjane. Od Subida tu Malino, ejtu k’ judje no muorejo se mai-trati za živiti desatkrat več kuj ta na plane, no maió no cjesto, k’ na straši.
Šjor šindik, interesajte se še za nas kàj, ulačite vodo še na suoj mlin, tej k’ o pravi pregovor, saj Malina to je vaša Vas! če to pusti še no màr timpa to cjesto tu tjeh kondicjonah, no bomo mogli po njej uóziti nančej s karjolo.
NOVA MLEKARNA U SUBIDU
U Subidu so inaugurali, po dougem čar su, novo mlekarno. Mlekarna je moderno nareta an je koštala 1,500.000 lir. Par tjem ni štjeto djelo, ker so ga domačini opravili brezplačno. Sada bo mlekarna predjelovala približno 6 kuintalu ml jeka na dan, imamo pa trošt, de ga bo drugo ljeto več, ker ljudje boju redil več krau. Do sada so ljudje daržali malo krau mljekaric, ker njeso mogli sfratati dobro mljeko..
Ser naret par hiši ni biu simpri dobar an te bo težko ga prodati. S senom, ki se ga pardjela u Subidu, bi se lahko redilo še enkrat več krau, kot jih redijo donàs.
TAJPANA
TALE MJESAC BOJU N APE J ALI VODO U BREZJAH AN VISKORŠI
Dne 28, junija je bla na sedežu našega kumuna licitacija (ašta) za preuzem dje-la za graditeu viškorškega an brješkega vodovoda.
Djelo je zlicitirala čentska djelouska koperativa, katjera bo muorala začeti z djelom tale mjesac. Skupni znesek za graditeu tjeh vodovodou znaša 12,000.000 lir. Takoviš judje iz Brezej in Viskorše končno boju mjeli dobro pitno vodo.
VZPENJAČA BREZJE - SREDNJE BRDO-REP
Tvrdka Ivan Kormons iz Platišč je u Brezjah postavila horé vzpenjačo (telefe-riok), ki bo služila judem za pardjelke prenašati iz Srednjega Brda an iz Repa. Ker so judje muorli iz tjeh kra.jeu prenašati use brjemana na ramanah, od-njetà boju Brežani ošparali dosti fadije anu časa. Tvrdka Kormons je vzpenjačo horé postavila na lastno pobudo an na store plačati 100 lir za usak kuintal mar terjala, ki pride po vzpenjači prevožen.
NA »PONTE VITTORIO« BOJU ODPRLI KUNPIN
U kolikor nam je znano so začeli razgovori med italijanskimi in jugoslovani-
IZ NAŠIH VASI
skimi autoritadi za odprjeti blok na kun-finu u »Ponte Vittorio«, če bo tuo zarjes paršlo, judem našega kumuna bo zlo pomagalo, ker boiu itako mogli kupovat an prodajat u Breginju an Kobaridu.
Do ljeta 1945. so judje našega kumuna, posebno tisti iz Brezej, Platišč an Pro-snida, hodili simpri u te kraje kupčije djelat. Kar so nardili nou kunfin, so te
vasi, ki gravitirajo na kobariški kot, ostale odrjezane od svojega naturalnega izhodišča an zatuó njih ekonomija je propadla. U te kraje so naši judje hodili tud na djelo. Zatuó to bi tjelo beti ljepo, k’ naše autoritadi no se tožita dakordo z jugoslovanskimi, za dati možnost našim djeloucem iti u te kraje na djelo.
NEME
POPRAVILO CJEST
|!lll!lllll!l!lllll|ll!l!IIIIIIIIl!l!lllil!|lliiejllillllllM!lllll!lllll!lll!IIII!lll»1lll!l!i;i!lll!IIIIII IH I I 11 lil 11 II II I > ■ I t 2 I I I I I I ! I I I I I I 1 I I i I 1 11 1111.
REZIJA
Beòa in brezposelnost
če primerjamo Rezijo z drugimi občinami videmske pokrajine Udirne, da ima naša občina največ brezposelnih z ozirom na število prebivalstva. Rezija šteje 3200 duš in od teh ie skoraj 400 brezposelnih ne da bi pri tem šteli ženske, ker te ne pridejo v poštev.
Po Furlaniji ni mogoče zapos'iti naših ljudi in seveda še manj v notranjosti Italije. Edini izhod je emigracija v inozemstvo to še ta je postala zadnje čase zelo težka. Razumljivo je, da pri nas ni kvalificiranih delavcev, ker v Reziji in niti v njeni bližini ni strokovnih šol. Prav zaradi tega so neštete prošnje naših, ki bi radi šli v inozemstvo na delo, zavrnjene, ker tam ne zaposlujejo navadnih delavcev. Zadnje čase je več naših mož napravilo prošnjo za emigracijo v Kanado in Francijo, a zavrnjene so bile prav vse.
Gospodarsko stanje je zaradi tega zelo težko, saj je Rezija ena najbolj revnih občin cele pokrajine. Tu ni nikakih dohodkov. Zemlja je tako kamenita, da se na njej ne pridela več kot za dva meseca na leto in zato se mora ostali živež kupiti. Kaj naj torej storimo, če v Italiji ni mogoče najti dela in v inozemstvo ne moremo, ker nimamo nikakega poklica?
Beli potok je vas, ki gravitira na Bovško. V preteklosti se je ves promet vršil iz te vasi proti Bovcu in Kobaridu, potem pa, ko so začrtali novo mejo, ki poteka komaj par sto metrov od vasi, je Beli potok popolnoma odrezan od svojega na- . ravnega izhodišča.
V nekaterih obmejnih krajih so odprli obmejne bloke, da so s tem dali ljudem možnost za izmenjavo blaga s sosednimi vasmi onkraj meje. Zato mislimo, da bi morale oblasti poskrbeti tudi za našo vas, da bi imela svoj prehodni blok. Tu poteka državna cesta, ki veže Cento z Bovcem in Kobaridom; z otvoritvijo obmejnega bloka v Belem potoku bi tamkajšnje ljudstvo imelo koristi in bi si lahko gospodarsko opomogli.
I. Di Lenardo
VELIKA ŠKODA ZARADI NEURJA
Večer pred praznikom sv. Petra in Pavla je v naši dolini divjala huda nevihta. Vsi poteki in reke so v kratkem času
llll!lllll!lll!|]|l|iillllli:ill!lllll!l!lllillllllllllllllllljlllllll!|j|llllllillll!lllllllll!lllllllllllllll)lllilllll!lll)lilllMIII|!lllli:i)ll|l|lll:lMllllllllll>llll>m>in:lllllllll:i:I'l!lllll!l:ll|
IMa zadnji poli našega pesnika in učitelja
(Nadaljevanje s 1. strani)
Med narodno osvobndiloo borbo je msgr. Ivan Trinko bodril rojake in borce, naj vztrajajo v najtežjih razmerah. Te besede in ti zgledi nas Se danes utrjujejo v globoki veri, da mora končno zmagati pravica.
Dragi profesor/
Tu, ob vašem grobu, se vam zaklinjamo, da ne bomo prenehali z borbo za naše pravice vse dotlej, dokler ne bomo slišali po naših šolah pouka v materinem jeziku, v tisti lepi slovenščini, v kateri ste nam spisali toliko lepih naukov in spesnil toliko večno lepih pesmi.
Zaklinjamo se vam, da bomo vašo in našo zemljo ljubili in na njej vzgojili rod, ki bo ljubil svoj narod, vero in jezik svojih očetov.
Naj vam bo lahka slovenska zemljica/v. ,
Za SHPZ iz Trsta je govoril dr. Andrej Budal, v imenu krščanskih socialeev go-riški prof. dr. Bitežnik, na koncu pa sta govorila tudi dr. Agneletto iz Trsta v imenu SDZ in prof. Bratina iz Gorice v imenu goriških slovenskih akademikov.
številni pevski zbor, katerega so sestavljali pevci iz Gorice, štandreža in Podgore je zapel žalostinke pred hišo, v cerkvi in na pokopališču.
Italijanske oblasti so ob tem velikem dogodku še enkrat pokazale višek svoje nestrpnosti, ki jo je obsodilo vse ljudstvo. Podžupan občine Sovodnje je takoj po Candolinijevem govoru v italijanščini skušal poiskati trčmunskega župnika, ki naj bi na cerkvenem zemljišču prepovedal »govore v jeziku, ki ga ljtidje ne razumejo, in pa politične manifestacije«. Posebno je skušal to svojo namero uveljaviti, ko je spregovoril Izidor Predan, katerega vsi beneški Slovenci dobro poznajo. Tedaj je pozval orožniškega brigadirja Casinija, ki je stopil k takrat govorečemu Agnelettu in ga pozval, naj »govori v italijanščini, ker smo v Italiji.« To je takoj povzročilo reakcijo nečakov pokojnega Trinka, ki so zahtevali, da se pusti govornikom govoriti v slovenskem jeziku, katerega vsi domačini govorijo. Vsega zaničevanja vredno dejanje so obsodili tudi prisotni, ki so se zgražali nad ravnanjem organov oblasti in pripominjali, da mora biti demokracija in svoboda za vse.
Ko se je po pokopu večstoglava množica spuščala po ozkih stezicah v dolino, se je pogovor sukal samo okoli umrlega profesorja. Naši ljudje so obljubljali, da bodo vzgajali svoje otroke v duhu in jeziku, kot je to zapovedoval pokojni Ivan Trin-ko-Zamejski.
močno narasli in poškodovali več vednih naprav ob reki Reziji in Malovini. V Stolbici je voda vdrla v župnišče in poškodovala stavbo. Bili so plat zvona in šele po dolgem času se je ljudem posrečilo rešiti hišo. V Stolbici je bilo poškodovanih zaradi neurja še več hiš. Deroča voda je tudi odnesla skladovnice drv, ki so bile zložene ob cesti in preplavila njive. Te njive letos ne bodo dale nikakega pridelka in zato imajo ti kmetje precejšnjo škodo. Neurje je napravilo precej škode tudi v Koritah, kjer so hlevi, kamor gonijo v poletnih mesecih živino na pašo.
NOV VODOVOD V KORITAH
Končno je tudi vas Korita dobila vodovod. Dolgo let so čakali ljudje, da bi se jih kdo usmilil in jim preskrbel dobro pitno vodo. Njihove prošnje niso bile zaman. Občinska uprava je zgradila vodovod in postavila sredi vasi vodno črpalko.
DREKA
POROKA
Dne 16. junija smo imjel noviče u Trašnjem. Oženila sta se dva brata, Rukli Vincenc an Evgen - špucbova po domače. Vincenc je poročiu Trušniak Marijo - Martalonovo iz Arbide, Evgen pa Škuderin Marijo iz Pacuha. Novopo-ročencem dosti sreče an veseià!
UIDI lil lil lil Hlinili 111IIII ■ 11111111 lili 11 llllll II milil II
SV. PETER
Špjetar
Pokrajinska uprava (Amministrazione Provinciale) je odobrila prožet za zbuoj-šati cjeste, ki iz Nem pejeio skuoz Kvas u Tržizem an Neme - Kvas - Rejana -ejesta statai N. 13. Boju tud popravili cjesto, ki peje skuoz Neme iz Cente u Čedad.
Zlo potrjebno bi bilo, de se popravi tud cjesto Neme - Tipana - Platišče. Ta ejesta je bla nareta pred 40. ljeti; je zlo tesna an pouna ovinkou an bi lahko bli odpravieni, če bi cjesto reguliral. Po tej ejesti vozi autobus an težki kamjoni, ki vozijo drva iz Jugoslavije an zatuó ovinki ovirajo pasač an dostikrat no muorajo kamjoni stati več ur ustavjeni.
KRIZA U NAŠI KUMUNSKI MINI-ŠTRACJONI
Naša kumunska mindštracion je u svoji zadnji seji povjedala, k’ če governo u ne bo pomagu Nemam, ki u zadnji uéri so ble popolnoma požgane od nacifaši-stov, bo dala dimišjoni.
SV.LENART SLOVENOV
Avstrijske oblasti se zanimajo za vojaški britof par Sv. Miklavžu
Zvjedal smo, de se je avstrijski konzulat u Milanu interesiru par videmskih oblasteh za uredit britof avstrijskih padlih sudatu iz vojne 1915-18, ki je okuol ejerkve sv. Miklavža. Ker se pričakuje, de pride u sv. Lenart avstrijska delegacija, bi bluó prù, de naš kamun pohiti za popravit tist britof, ker drugače ne boju dobil od naše vasi Ijepega utiša.
žomali so pisali, de po tistem britofu rijejo divji prašiči an prù tuo je višno zbudilo pozornost avstrijskih zastopstev u Italiji.
SKRUTOVO — U družini Tomazetiča Avgusta se je rodila dne 18. junija 'dna ljepa čečica,, ki je razveselila use domače.
Il 11 llllll lllll'l II II I l III III 1 I I I MI I II 11 II li Ili | lllllll llllll II
SLOVENOV
se nimar bui modernizira
Kaduor že več Ijet ni biu u špjetru an pride donàs h nam, škuaže ne bo več poznu našega kraja, tarkaj se je spre-meniu u zadnje čase. Zgradil so več novih hiš, stare so popravili, ob ejesti skuoz vas so nardil hodnike ku u mjestu, sada boju pa postavli še moderno neon luč u vasi. Tud lesene pale boiu nadomesti.i s cementovimi, de bo špjetar lieuši.
Ceglih se use tarkaj modernizira, die-lajo nove hiše, jih popravljajo, je par nas velika kriza za stanovanje. Je še dost družin, ki stojijo po kljeteh an podstr-ješjih. Tiste INA hiše niso zadost za tarkaj ljudi, ki so brez hiše. Rjes je, de je prebivalstvo narastlo, a tuo ne zavoj domačih ljudi, ampà zavoj juških, ki se nimar bui priseljujejo u špjeter. Zavoj tega bi bluó potrjebno še hiš nardit an potlé bo špjeter imu videz majhnega mjesta.
CEDRON POTREBUJE VODOVOD
Ceglih je naša vas majhna mislimo, de imamo dnako pravico ku drugi občani, de bi nam kamun muoru nape j at vodo. Pomanjkanje vode občutimo posebno u poljetnih mjescih, ker voda, ki jo sada nucamo, ni zdrava.
Cedron je edina vas u špjetarskem ka-munu, ki je še brez vodovoda. Zatuó naj ne bi ostu prožet samo na kartah, ku je tuó mendà že dugo časa.
KOROŠKI NOGOMETAŠI U ŠPJETRU
Na dan sv. Petra an Pavla so se pomje-rili z našo nogometno škuadro koroški nogometaši iz Šmohorja. Tekma je durala 'dno uro an pu an sreča je bla naklonjena naši škuadri. U kratkem bo šla špjetarska športna škuadra na Koroško, de iim vame obisk.
NAGOBARNI OVINK
Na koncu naše vasi pruot Podbonescu, u kraju kjer je vodnjak, je zlo nagobaren ovink, ki če ga ne odpravijo bo paršlo prej al potlé do kajšne nesreče. Tud pretekli tiedan je malo manjkalo, kar je vozu po ejesti težki kamjon an se sreču glih par vodnjaku z dnim vozom. Ker je glih tam tud ejesta strma je še bu.j na-gobarno. Tistmu kamjonu so se glih tam utargali freni an če pravidni šofer ne bi obarnu hitro pruot poti, ki peje na Nau-kulo, bi pomečku konje an use ljudje, ki so bli na vozu.
AZLA — Dne 16. junija je biu pogreb rance Jusič Alojzije — uduova Cargnella. Ranca je bla stara 74 ljet an je umrla po kratki boljezni. Pokopali so jo na britofu u Ažli.
Nimar u naši vasi se je pretekli tjedan rodiu družini Vižentina Feliksa tretji puobič.
:"H	'	v-
GRMEK
Domače oblasti preprečile registracijo slovenskih pesmi za RAI
Po Furlaniji je hodila okuol po vaseh skupina italijanskega radia RAI an registrirala na plošče govorico an pjesmi tamkajšnjih ljudi. Sevieda so ble tiste pjesmi furlanske. Tista skupina je paršla tud u Slovenščino z namjenam, de bi registrirala domače pjesmi. U Grmek je paršla 20. junija. Ljudje so bli zlo zadovoljni, de boju p j el za radio slovenske pjesmi, a na žalost pa jim ni bluó tuó dopuščeno.
Domače oblasti, ki so im i eie kompit za parpravit peuce, so tj eie, de bi p i el samo po taljansko al furlansko. Tuó ie še en dokaz, de čejo naše oblasti na usako vižo skrit, de živijo u Nediški dolini Slovenci, ker če tuó ne bi bluó rjes, bi radio registriral slovenske pjesmi, saj je u svojem pismu, ki ga je pošju na kamun, prosu naj se parpravijo za registracijo domače pjesmi. Tle par nas domače pjesmi so samo slovenske an tuó se je lahko prepričala skupina italijanskega radia sama, kar ie hodila po naših krajih. Po oštarijah, po hišah an po vaseh so na lastne ušesa čul kakšen jezik se guo-ri par nas. Takuó ni bluó kai skrivati.
SMRT MLADEGA PUOBA IZ ZVERINCA
Dvajsetljetnega Trušnjak Egidija iz Zverinca ni več med nami. Mladi Egidij se je hodu učit za Žnidarja u Trušnje. Hodu je usak dan an takuó ie šu tud u srjedo 16. junija, an ni več paršii nazaj sam. Ta dan, no kosilu, je šu počivat
., ‘ - • ...
MOTIV IZ NEDIŠKE DOLINE
ČEDAD, V OZADJU LEVO MATAJUR, DESNO KRN
skupaj s svojimi parjatelji an mu je paršlo slabo. Nič mu niso mogli pomagat, ker je šobit umrù. Zadjela ga je kap.
SEUCE’ — Dne 20. junija nas je za večno zapustila naša vaščanka Pavletič Antandja-Smodinova po domače. Ranca je bla zlo parjubjena an spoštovana od useh an tuó se je pokazalo tud na njenem pogrebu, katjerega se je udeležilo puno ljudi.
Šolske vesti
RAZPIS
Podporno društvo »Dijaška Matica« v Trstu razpisuje vlaganje prošenj za šolsko leto 1954-55.
1) Prošnje se vlagajo na posebnih tiskovinah, ki jih prosilci dobijo pri upravi Dijaškega doma v ulici Buonarotti 31 -Trst, ali pri tajništvu Dijaške Matice v ulici Roma 15-11 (pri SHPZ) - Trst, ali na uredništvu »Matajurja« v via Mazzini 10 - Videm.
2) Prosilci lahko zaprosijo:
a) za sprejem v Dijaški dom za rednega ali zunanjega gojenca;
b) za znižanje vzdrževalnine v Dijaškem domu.
c) za podporo za plačevanje voznine za vozeče se dijake;
č) za šolske potrebščine in izposojo šolskih knjig;
d) za podporo v drugih oblikah.
3) Prošnje za podporo v smislu druge točke tega razpisa sprejema do 15. julija t. 1. uprava Dijaškega doma v Trstu ali pa tajništvo Dijaške Matice v Trstu. Odbor Dijaške Matice se ne obvezuje, da bo proučil prošnje, ki bi bile oddane po zgoraj navedenem roku.
4) Vsa potrebna navodila in nasvete prejmejo pio,siici pri zgoraj navedenih naslovih.
Štev. 92 ----
IVAN TRINKO:
MATAJUR
Stran 3
0 narodnih napevih
-	       n,,,.                  "Mi,
Naravno je, da dà vsak narod svojim Bapevom poseben prizvok; tako se po svojem značaju znatno razlikujejo med ssboj tudi napevi raznih slovanskih narodov in poznavalcu ie lahko ločiti ruski bapev od slovenskega, poljskega od hr-Vatskega itd.
Med vsemi slovanskimi napevi so mor-tia prav slovenski utrpeli največ tujih Vplivov zaradi tesnih stikov, ki so jih Slovenci vedno imeli s svojimi mejaši, Nemci in Furlani. Kljub temu niso izgubi prav nič svojih prvotnih potez, ker stalno hranijo posebnosti, ki jih ni najti Be v nemških ne v furlanskih napevih.
Po večini razodevajo neko več ali manj Btožno in čustveno barvitost, posledico Vedno žalostnih razmer ljudstva, ki ni Bikoli poznalo lastne politične osebnosti jo bilo pogosto zatirano in težko Preizkuša no. To so izrazi mile vdanosti Bi tožbe po nečem neopredeljivem, vsebu-Iejo nekaj sanjskega, čustvenega in skriv-Bostnega, kakor narod, ki jih ie ustvaril.
Njih strože glasbena zahteva je, da se P°jó v zboru, kjer jih en glas izvaja, ostala dva pa jih podpirata s preprostim *0 naravnim harmoniziranjem, ki ga na-l0d sam ustvarja. Izvirna je brez dvoma Pidi gradnja napeva sama in za starejše B^mi dejstvo, da imajo včasih sklepni ^avek z akordom na osnovnem tonu. Pdrlanski vpliv je izločil to posebnost, Pa se še opaža v srbsko-hrvatskih pesmih.
Zares bistvena med temi značilnostmi ■k gradnja ritmične periode, ki ie tesro Združena z ritmom besedila in se zato ®e spreminja, temveč ostaja ista skozi kletja. Druga posebnost, ki se spremeni Po daljši dobi, je glasovna vrsta (toneta) napeva. Harmonija pa, dasi ^iaja vobče, kakršna je, se izpreminia z ,fliko lahkoto in menjuje akorde po cku-^ in sposobnostih pevcev. Glasbeniki Nadnje čase pogosto nadomeščajo ljudsko Parrnoniziranje z drugim, učenim in zablatenim, ki oplemeniti melodijo, če je Ptav izvedeno, a ji škodi, če harmoniza-^°f ne pronikne dovoli globoko v njenega ^ha.
Zdaj se na pogostih slovenskih pevskih koncertih, organiziranih tudi na veliko, P°Ieg umetniških skladb vselej izvaja tu-^ hekaj teh spretno harmoniziranih in sicer vselej zelo učinkovito. ^Bko učinkujejo take izvedbe, smo lahko nedavno tukaj v Vidmu na pevskih °Bcertih moravskih mojstrov in kuhan-: kozakov.
^ kar je treba posebej podčrtati, je ’B^ebojni vpliv med furlansko in slo-3*Bsko pesmijo. Naravno je, da si narod, strast.no ljubi petje, ko sliši tujo pe-*e*B> ki mu je všeč, njen napev prilasti ^ Vsaj skuša posneti to, kar mu v njej Bkjbolj ugaja. Prav zato so se v slovenja Pesmi, zlasti na Goriškem in Koro-e*B, uveljavile znatne spremembe ob ^°tiku z italijanskim (furlanskim) in biškim življem. Iz prve si je osvojila ®sti tisto živahnost in veselo brezskrb-°st> ki ii je lastna, dočim je nekaj nem-
škega duha nekaterih resnobnih in težkih napevih, ki ne morejo biti pristen izraz slovenske duše, gibčnejše in svobodnejše od tevtonske.
Furlanski vpliv na slovensko pesem je tej odvzel tudi glasovno vrsto (tonaliteto) v molu, ki je bila nekoč precej pogosta, a jo zdaj srečuješ samo v vzhodnem delu Slovenije, kamor furlanski vpliv ne sega. Glasovna vrsta v molu se uporablja pri vseh Slovanih, kar pomeni, da je ta značilnost zelo stara in sega v dobo, ko so bili Slovani še en sam narod.
Med slovenskimi napevi je poleg tega najti tudi take, ki so očiten posnetek ali inačica furlanskega napeva; da, ob najtesnejših dotikališčih, kakor v naši Beneški Sloveniji, imamo celo več napevov, ki so se celotno prevzeli iz furlanske zakladnice, le da se je prvotno besedilo enostavno zamenjalo s slovenskim.
Pripomniti je treba, da prihaja najmočnejši vpliv z neposrednega italijanskega zapada, ne z nemškega severa. Kar se tiče Nemcev, so celo mnogi napevi in zlasti značilne koroške pesmi, ki vobče veljajo za nemške, le ponavljanje ali vsaj posnemanje sosednjih pesmi, ne narobe.
Ce naj mimogrede omenimo nasprotni
IVAN TRINKO:
vpliv, smemo domnevati, da so Furlani, ki ljubijo petje, to strast spoznali ali vsaj okrepili pri Slovencih. Ti gojijo namreč, kakor vsi ostali Slovani, posebno navdušenje za petje, kakor izpričuje nenavadna obilica njihovih napevov. Nekatere njih, v domačih šegah utrjene cerkvene pesmi segajo zelo daleč nazaj in so še pod vplivom starodavnih glasovnih vrst (tonalitet). Veliki glasbenik mons. Tomadini je zahajal včasih s svojim učiteljem Candottijem nalašč v našo Beneško Slovenijo, da bi poslušal take pesmi, ki jih narod o praznikih prepeva v mogočnem zboru, z vsemi stopnjami glasov, pridržano, pobožno, s tisto verno in skrivnostno slovesnostjo, ki je bila slavnemu mojstru tako všeč.
Navdušenje Slovencev za petje je tolikšno, da ie ni preproste vasice, kaj šele večjega kraja, ki ne bi imel svojega dobro izvežbanega pevskega zbora. Tako je bilo tudi na bližnjem Goriškem in v še bližjih Brdih.
Ker pa je slovenska pesem zmeraj har-monizirana, je čisto naravno, če sklepamo, da izhaja furlanski običaj harmoni-ziranja lastnih napevov prav s slovenskega ozemlja. In res je narodno petje po ostalih italijanskih deželah vselej enoglasno.
Tudi tisto malo čustva in neopredeljive otožnosti, ki jo furlanska pesem včasih razodeva, ji je došlo od Slovencev, v zameno za veselost, ki so jo ti prevzeli od Furlanov.
S&oi/jwceM.
(Ob priliki koncerta ženske podružnice sv. Cirila in Metoda v Gorici 1 5. dec. 1895)
Pozdravljam vas, oj narodna zaveza boriteljev, vas, male domovine nevstrašne hčerke in jeklene sine!
Kot vihra gromonosna
nasprotujočih sil divja vam jeza
nad bistrimi glavami;
a trdna in ponosna
pokonča vam stoji pri glavi glava.
Nevidna, vsemogočna moč, nad vami
plujoč, vas brani, ker je pravda prava,
je sveta pravda vaša.
Zaman nad vas se silni vrag vznaša!
Za šibke, za pravico v pomoč steguje Bog svojo desnico; spričuje velikan Goljat davni in mali vam pastirček David slavni.
čemu, čemu vaš hrup in divja sila, oj severni in južni naši vragi?
Vsa vaša moč zdrobila se vendar bo ob mali, pa nepremični skali; in rodoljubje neukročeno, sveto, s katerim vsako je srce vneto, naposled vendar zmaga z nebeško pomočjo za vragom vraga.
Oh, daj, zasijaj svit nam zore bajne, vstani, sonce zmage nam sijajnet Prikaži skoraj žarko nam se lice pogažene pravice!
Ah, do nebes vesela
čez plan in gore po Sloveniji širni slovesna pesem gromko bo donela; in lavorja in cvetja nedostane, da vse ovenča rodoljube vzorne, ki v dnevih borbe srečno dokončane duha moči neumorne so domovini mili
z oduševlienjem vročim posvetili!
A kaj iz vas, a kaj tedaj pa bode, nesrečne podle, klete kukavice, ve, ve, na pol dušice, ki zapustivši brate, in narodnost in krilo majke Slave, zastavo svojo ste boječ izdali, iz tabora zbežali
nepravdi ste vklonili grešne glave,
ker v času bed in boja
iskali ste sramotnega pokoja,
in pred ošabno vražjih tujcev silo
vas svoje rodne majke sram je bilo?
Od zore v mrak zasmeh, pomilovanje
grenilo vam življenje bo vsakdanje.
Kot sramni vam pečat, ki ga pravica
zločincem vžiga, stal vam bo na čelu,
zaslužen si po delu,
napis krvavo svetel: izdajica!
zbrisavali in praskali srdito
Ter skrivno in očito
zaman dotlej ga boste,
dokler v temine goste
ne bo vas pogoltnila
s prekletstvom vam obsipana gomila!
Napis na cerkvi v Poržinju
Dvomesečna revija Furlanskega filološkega društva »SOT LA NAPE« (Pod dimnikom) v svoji številki od marca-aprila 1954 prinaša zanimiv članek izpod peresa dr. G. B. Corgnalija, ravnatelja občinske knjižnice v Vidmu, ki govori o napisu na apsidi cerkve v Porči-nju. Napis nosi ime znanega slovenskega gradbenika Andreja iz škofje Loke.
Zaradi tega je cerkev v Porčinju zelo važna tudi za zgodovino slovenske umetnosti.
Ta napis je omenjen na strani 576 »Vodiča po Alpskem predgorju«, kjer je rečeno; »Tu (v Porčinju) vzbuja pozornost cerkev sv. Lucije v katere apsidi, na zunanji strani proti zapadu, stoji slabo ohranjen in težko čitljiv napis v gotskih črkah, ki ga doslej še nihče ni razbral.«
V resnici je res, da je ta napis težko čitljiv; da pa bi bil tudi slabo ohranjen je trditev, ki ne odgovarja resnici; to dokazuje moje raziskovanje, ki sem ga napravil v prvih mesecih leta 1938;
razjasnjen; sedanji vikar v Porčinju me je namreč vljudno informiral, da so tri noge velikega M, ki so na originalu ločene, v resnici zgoraj združene kot v besedi Maister.
Več truda mi je povzročilo tolmačenje zadnje vrste. Tu si je pokojni prijatelj Lorenzoni (Coimbra, 24. aprila 1938) skušal tolmačiti kirchle, kar bi pomenilo »cerkvica«; mene pa tako tolmačenje ni prepričalo nikdar. Ne zanikam, da lahko tudi moja razlaga predstvalja dvome (n. pr.: zakaj Kristus in ne Kristi ali Christi, kot bi bilo pravilno po slovnici?); toda ta razlaga po mojem mnenju bolje odgovarja logiki.
Pravi rebus pa predstavljata tista dva znaka, ki stojita pred številko tisoč in ki nekako spominjata na zloglasno SS Hitlerjevskega spomina. V resnici pa tu ne gre niti za SS, niti za ZZ, ampak za dva RR, ali rr (cit. H. Degering, Die Schift, stran 115). Takrat so bili zelo v rabi dvojni R in če se hočemo o tem
MMllOriiDOUilrtrtU
uno-uiiuli-fnin urlili t
?innOftuiraliojkrpff KUtlnr ^i t ju a ? a,
NAPIS NA CERKVI V PORČINJU, ki pravi, da je cerkev sv. Lucije sezidal mojster Andrej iz škofje Loke (1477).
Po mojem mnenju je napis zelo razločen: Lahko se pritožujemo le zaradi manjših napak, ki pa jih je treba pripisati izvedbi dela.
Napis nosi letnico 1477 in spominja na tistega mojstra Andreja iz škofje Loke, ki ga srečamo tudi v podobnih napisih pri sv. Ivanu v čele (Landarska jama) in na Ponikvah. Naj navedemo tudi spodaj prepis, ki se po mojem, po skrbnem proučevanju glasi takole:
Maister Andre von Lack und Iacob sein gesell Symon Mrak dy zeyt Kristus ... 1.4.7.7.
To pomeni:
Mojster Andrej iz Loke in Jakob njegov tovariš Simon Mrak, v času ( = v letu) Kristusovem... 1477.
Prvi dve vrsti ne predstavljata nobenih težav: g iz besede gesell ni popoln prav gotovo zaradi odtisa; vsekakor pa imamo zanesljiv znak njegovega spodnjega dela v točki, ki jo opazimo nad Y spodaj ležeče vrste. Tudi Mrak, ki mi je delal toliko preglavice, se mi zdi, da je
prepričati, je dovolj odpreti katero koli knjigo iz Xv ali tudi XVI stoletja (n. pr.: Le Costituzioni de la patria de Friuoli, Videm, 1484). Nastanek te posebnosti je v resnici zelo zanimiv; vsi so opazili kako še danes, kadar se piše v latinščini, se rabi vložke aen oe. Tako se je v tistem času rabil tudi R često z naslonitvijo na črko, ki je stala pred njim, s katero je tvoril celoto. Na ta način je Črka R ostala okrnjena na vsej Svoji levi strani (pomislimo na primer na skupino OR), ampak ostala je še vedno črka R; tako je polagoma prevladal običaj, da so začeli to črko rabiti tudi neodvisno.	?
' t
Kar se tiče tretje osebe na epigrafu. ne vem ničesar povedati. Menim, da je bil ta Simon Mrak kakšna oseba iz tistega kraja in na nek način zainteresiran pri izgradnji cerkve. Rekli so mi, da je v Porčinju ime Mrak še vedno v rabi kot nekak vzdevek. Drugod pa je ta besedica rabljénà kot pravi priimek.
V Porčinj pozneje nisem več šel. Ohranil pa sem nanj prijeten spomin, ker sem našel pri tistih gorskih ljudeh zelo mnogo prijaznosti.
G. B. Corgnali
CE BEVK:
10.
PASTIRCI
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiin
tožniki ga bodo zvezali in ga ^I^ljali. To bo hujša sramota kot j z golimi nogami letal med hi-J/JI- In nato ga bodo postavili pred Sodnika si je mislil kot krvni-‘ *9 ga je videl naslikanega v neki
S
‘hgi.
Z rdečo kapuco na glavi in čez
°braz. Le ostre oči mu bodo gledale
razpoke. V rokah bo držal te-razkačen stal ob tnalu. »Fer-
ta*1*
si ubil!« bo zakričal. A on na ko-»Hsmiljenje! Nisem hotel. Mislil v gmajno....« Toda »Lažeš! Zvežite ga, da mu odse-
li
%
bo priletel
8*av°!« Morda ga bodo obsodili v V rgb ga bodo v temno klet, v tako, te . <;rI šive podgane, stonoge in kobili-n°*i mu bodo lazile rio obrazu. In botgj ^ B0 vrnil domov. Nihče ga ne bo ®°81e ^>°ZriatB mati ga ne bo hotela to jj Srečala ga bo, si potegnila ru-bbraz in zajokala : »O, Lenart, kaj
*Bi
Storil!«
Prejšnji večer ni utegnil misliti na posledice. Zdaj so mu trojno žive stale pred očmi.
Ni jih mogel ne hotel gledati. Zamižal je, zaječal in se spotaknil ob grudo. Izpustil je povodec in padel na roke. Pobral se je v zadnjem trenutku. Vola sta se preplašila.
»He, gor sé, sivec!« je zavpil hlapec. »Kaj pa delaš, ti krota zelena!«
Lenart je plašno pogledal in zopet zgrabil za povodec.
»Ali spiš?« se je zasmejala dekla.
»Seveda dremlje,« se je hudoval hlapec. »Ponoči pa lajna okrog. Menda hodi vasovat.«
»A? Kam pa?«
»Kam? Morda k pesterai.«
Ni bilo prvič, da so ga dražili s pester-no. Zaradi tega je revno, bledično dekletce skoraj sovražil. Druge krati je vzrojil in lajal, da je prekričal take besede. Toda zdaj ga to nič ni zadelo. Zaradi tega mu niti najmanjša užatljenost
ni stopila v oči. Prevzemalo ga je povsem nekaj drugega.
Potapljal se je v bridkosti in v strahove. Jokal bi bil na ves glas, a se je zadrževal z vso silo. še nikoli mu ni bilo tako strašno hudo. Rad je živel, a zdaj se mu je zdelo, da. mu ne bo več živeti. Pobegnil bo, to bo najbolje. Daleč čez hribe v drugo, v tretjo, v četrto dolino. Med ljudi, ki ga ne poznajo. Tam ga nihče ne bo našel.
In če ga, najdejo tudi tam?
Bilo je brezupno. Ostala mu je ena sama tolažba. Morda se je bil Ferjanč kam potuhnil in se je ponoči vrnil domov. To upanje je bilo tako zelo drobno, drobnejše kot iskra.
Tedaj se je od Pologarja razlegnil klic.
»Ho-o-oj !«
Hlapec je zavpil nad vola, da so se ustavili. Pod Pologarjevo hišo je stal? Polona.
»Ali boste kmalu pri koncu?«
»Kmalu. Zakaj?«
»Potem bo gnal Lenart tudi naše ovce na gmajno. Vaš gospodar je že dovolil.«
»Že prav. Ali še ni Ferjanča?«
»Ne.«
Hlapec je pognal vola.
Lenart je še vedno stal na mestu. Kazalo je, da je primrznil k tlom. Ugasnilo mu je poslednje, najrahlejše upanje. Za-
stokalo mu je v srcu.
Vola sta na hlapčev klic potegnila in vrgla Lenarta na tla. Deček se je v trenutku zdramil iz strmenja in bolečine. Ni se utegnil več dvigniti. Da se je rešil izpod volovjih nog, se je povalil po njivi.
»Glej ga norca,« je hlapcu udarila kri v obraz. »Saj bo res še prišel pod vola.«
Srdit je planil za njim in ga z bičem osmukal okoli nog.
»Ne, ne, ne!« je Lenart poskakoval.
»Pusti ga!« je prosila dekla, »Saj vidiš, da se komaj drži na nogah.«
Lenart je znova zgrabil za povodec in stiskal zobe. še ie zadrževal jok.
XVI.
Njiva je bila izorana, Lenart se je globoko oddahnil. Peljal ie vola domov. Nikomur se ni upal pogledati v obraz. Spodil je iz hleva ovce, ki so že nestrpno čakale, da odidejo na pašo.
Lenartu se je mudilo. Najhitreje kot se je dalo, bi bil rad prišel ljudem izpred oči. Prej se je bal gmame, a zdaj se mu je zdela kot rešitev. Želel si je biti sam, sam, sam.
Ob razpotju ga je čakala Polona z ovcami. Credi sta se pomešali med seboj.
Bolj kot se je Lenart približeval gmajni, počasneje je hodil. Neka misel mu je zadrževala korak. Ne bo si upal do plota,
da bi zavrnil čredo. Ali pa bo šel, kakor da ga nekaj skrivnostnega žene k temu, in bo pogledal v globino. Kje je Ferjanč? Prav on ga bo moral najti.
Morda mu tega niti ne bo treba. Te-rezka je vsako jutro zadnja prignala, a ta dan je bila prva. Sonce je že precej visoko na nebu. Zagledala bo zlomljeno gugalnico in bo pogledala v globino. Najbrž že teče domov pravit, kai je našla, v naslednjem trenutku bo upehana stala pred njim. Vsa prebleščena, tresoča se, ne bo mogla spregovoriti.
Dvignil je obraz in se je zdrznil, kakor da je res uzrl Terezko. Ni je bilo. Njegove oči so obstrmele nad neko drugo prikaznijo. Bil je ko olesenel.
Od klanca se je cepila steza in vodila preko pobočja. Vila se je skozi gozd v samotno grapo, v kateri je stalo nekaj raztresenih bajt in kmetij. Po poti sta prihajala neka ženska in neki deček. Deček je hodil spredaj, a ženska zadaj. V rokah je nesla šibo in je kazala zelo hud obraz.
Deček je bil Ferjanč, a ženska Petrič-kovka, njegova mati.
Lenart je strmel, skoraj ni mogel verjeti. Za božji čas, ali je to res Ferjanč? Kaj ne leži na beli skali pod plotom? In njegova duša, ali ne hodi z zlatimi perot-mi po nebesih? In njega, Lenarta, ne (Nadaljevanje na 4. strani)
Stran 4
»MATAJUR«
Štev. 92
ZA NAŠE DELO
Kakuo je trjeba runat z «oleandri
Oleandre dobro poznajo tud u naših krajih. Tiste rože so doma iz gorkih kra-jeu Južne Evrope. Tam rastejo na prostem par potokih kakor par nas vrbe (benka). Zatuó so oleandri nimar žejni. Posebno jih je potrjebno zalivat kar cve-tejo. Kadar gre daž an so oleandri po~ stavjeni na daž, jih zalivajte tud z gnojnico. Oleandrom djela dobro sonce, a ne med golim zidovjem, ker se odbija preveč gorkuote od gorkih zidou. Na tajšnem preveč gorkem kraju jih radi napadajo kaparji, če oleandre napade kapar, rastline narbuojš ozdravite s tjem, de jim par tleh porježete use veje. Glih ta-kuó proč odrježite stare veje, ki imajo premalo listja. Od tal boju potlé pognali novi varšički. Pozimi ne smijete olean-drou postaviti u preveč teman mokar prastor.
Oleandre narbuj lahko razmnožite, če ložite odriezan varšiček u flašo, u ka-tjeri je voda. Varšiček bo u vodi hitro pognu korenine, potlé ga pa usadite u lonàc. Varšičke lahko ložte u zemjo. Gnojna vartna zemja je za oleandre kar dobra. Oleandri se presadijo usako ljeto, dok so mladi, potlé pa na tri al štjer Ije-ta. Kadar oleandri cveto, jih ne smijete postavjat pred kambro kjer spite, ker nji-hou močan duh stor glavo boljet. Pru ta-kuó ne smijete puščat blizu otrok, kar oleandre obrjezujete, ker tisti sok, ki se pocedi iz rane oleandra, je strupen. Strup je nagobaren za oči an se lahko zavoj njega oslepi.
Kakub je trjeba runat z hljeuskim gnojem
U parvi varsti ja potrjebno, de imate pravilno nareto gnojišče. Za ’dnó kravo se nuca tri do štjer kuadratne metre gnojišča. Gnojišče muora bit betoniran, ograja pa naj bo 80 cm visoka. Na gnojišču ne smije zastajat voda, ker se takuó gnoj skisa. Zatuó naj boju betonska tja nagnjena pruot odpartini, kjer se odteka gnojnica. Ce ne morete uredit betonskega gnojišča, je trjeba, de tla dobro potouče-te, de ne upija gnojnico. Nekatjeri imajo navado, de gnojišča tlakujejo (masič-jado) s kamnitami lastrami, med katie-re zalijejo cement. Tuó je zlo dobro.
Gnoja, ki ga kidate usak dan iz hi jeva, ne smijete razmetat po usem gnojišču. Dejte ga na en kraj do 30 centimetru visoko an ga dobro pobutajte. Drugi dan gnoj naložite na pobutano plast an ga spet dobro potoucite. Takuó gnoj nakladajte do 4 metre visoko. Naloženi gnoj se počasi ugreje na 40 do 50 gradu C, potlé se pa počas hladi. Takuó spra vjen gnoj ne zgubi hranilnih sostane.
Druga viža spravjanja gnoja je. de gnoj usak dan vozite s karjolo na gnojišče an djelate kup par kupu. četarti al peti dan parvi kup potoucite an nanj
nasujete drugi gnoj. Takuó djelajte do visokuosti 3 do 4 metre, potlé pa gnoj pokrite s plastjo zemje.
Prerjedče vanje breške u
Nekatjere varste breskeu obdaržijo na drevesih več sadou kot jih morejo lepuó razvit. Zatuó je potrjebno, de prerjedčite sadove na drevesih tistih suort, ki same ne odvaržejo preveč gostega nastauka. Tuó muorta nardit, kar so sadovi debeli kot oréh. S prerjedčevanjem ne smijete čakat preveč dougo, ker preveč pozno rjedčenje nič ne pomaga an se puščeni sadovi ne razvijajo takuó lepuó, kot če ste jih prerjedčeli u pravim času. Prerjed-čujte z roko an tuó predusem tiste sadove, ki sta po dva an dva na ’dnim kraju. Na usaki rodni vejici pustite samo 4 do 5 sadou, ki naj boju narljeuši an razdeljeni ’dnakomjerno po usej douguosti veje.
če par suortah, ki je potrjebno pre-rjedčevanje sadou, ne nardite tistega djela buoste im j el škodo, ker drevo po-nuca po nepotriebnem hranilne sostance tud za tiste sadove, ki bi usedno buj po-
zno sami odpadli. Pa tud sadovi, kulkor jih razdreleie na preveč pounem, nepre-rjedčenem drevesu, ostanejo buj drobni kot če ste sadove prerjedčili. Vjedat timorate, de nuca drevo za nardit koščice an semena dosti več hranilnih sostane kot pa za odebeliteu sada. Prerjedčeni sadovi so tud dosti buj okusni!
Zatuó je prerjedčevanje sadou tud iz gospodarskih vidiku potrjebno, ker buj debele an ljeuše razvite breskve buj lahko an buj drago prodaste. Zapuomnite si, de breskou sad kupca parvabi s svojo lepoto.
Obrjezovanje an pomlajevanje ferješenj
Varh čerješenj se ponavad brez posebnega obrjezovanja u parvih Ijetih prù lepuó razvije, a nič ne škoduje, če malo pomagate s škarjami, čeglih ni tar-kaj potrjebno ku par jablanah an hruškah. Kakor usi koščičarii (slive, breskve), takuó ratajo sčasom čerješnje spuodaj golé an rodovitnost gre nimar pruoti koncu veje. Par breskvah si pomagate z obrjezovanjem, s čerješnjami se
ZALIVANJE
Usem rastlinam je povarh ajarja an sonca nujno potrjebna tud voda. Voda topi, sparjema an parnaša rastlinam po-trjebne hranilne sostance. če njemajo rastline zadost mokruote po dažti, jim muora te pomagat z zalivanjem. Zemja se ne smije ankul takuó presušit, de zmanjka narbuj globokim koreninam mokruota. Par tjem pa muorate vjedat, de djelate tisto djelo nimar takuó dobro, de pride voda do narbuj globokih korenin. če so rastline u narbuojši rasti, slar bo zalivanje ne pomaga, lahko djela ce-luó škodo. Z večkratnim slabim zalivanjem se zemja zbije, de se napravi na varh skorja, kar stor izhlapevat vodo.
Katjera voda je narbuojša za zalivat? Sevjeda je tuó dežeunica al na ajarju ogrjeta mehnà voda iz potokou. Voda iz vodnjaku al studencu, ki je dobra za pit, je ponavad preveč marzia, pa tud preveč tardò, ker ima u sebi japno an druge minerale. Tajšno vodo je trjeba na soncu ogrjet. Za tuo so dobri betonasti rezervoarji al pa leseni al pa kovinski sodi. U tjeh posodah lahko vodo izbuojša-te, če ji dolijete malo gnojnice al raztopite u njej malo kokošjih al galuobjih odpadkou.
Narljeuš se zaliva s kandlami za špri-cat. Zalivanje z gumjevim tubom, ki se ga da na vodovod ni parporočljivo. Tista voda je preveč marzia an preveč tarda, če škropite al zalivate z močnim pritiskom se zemja zbije an spere od k'min. Ce četč nucat za zalivat vodovod miora-te nucat napravo za daž. Voda, ki gre ven iz tistega aparata ku daž, se u gorkem ajarju ugreje, pobere iz ajarja pline (gas) an ku daž rosi po rastlinah an zemji.
Po usakem zalivanju, ki naj bo por jedko, a takrat dobro, je trjeba zemjo pre-rahljat, de se zabrani izhlapevanje an ss pomaga dostop ajarja do korenin.
pa ne muore tega djelat an zatuó jih je trjeba pomladit. Cerješnjovo drevo je trjeba pomladit že z 8. do 10. Ijetom. Prirježite use douge veje, če je potrjebno tud za ejeu meter an tuó se djela takrat, kar čerješnje razdrelejejo. čerješnje potlé oberite na tleh. že tisto ljeto se pokažejo nastauki novih mladik, ki drugo ljeto poženejo. Na tisto vižo ne rata krona spuodaj takuó hitro gola, varh se pri-mjerno zgosti an drevo rodi več. Tuó djelajte usakih 4 do 6 ljet.
Precjepljenie sadnega drevja potjete
Med usemi vižami cjepljenja sadnega drevja je narbuj parprauno cjepljenje z vejico al cepiči na speče oko u poljetju. Od okulacije se difereneja samo u tjem, de se uejepi na podlago na mjesto popka, vejico s 5 do 6 očesi.
Na to vižo lahko ejepite že u drugi polovici julija, kar so cepiči dozorjeli an očesa razvita. Dobro se obnese tisto cepljenje tud avošta, u septemberju pa sa-mo, če je gorkuó. Zatuó za ejeplienje narežite z dobrega matičnega drevesa zdrje-le enoljetne mladike z dobro razvitimi popki. Por ježite liste — peclje pustite — kakor par Čepičih za okulacijo.
Par drevesu, ki ga čete preejepit, razredčite varh, določite srednjo an stranske veje an jim na primjernem mjestu kaj-šnih pou do tričetart metra od debla ustavite cepiče s pet do šest očesi, kakor par okulaciji. Cjepiteu povežite z rafijo an zamažite s cepilno smolo. Cjepite nimar pod kajšnim poganjkom ob kraju, de se precjepljena veja ne posuši, kar je parvikrat po cjepljenju odrježite. šele kar je cepič zadost zrastu, odrježite pre-cjepljeno veio glih nad cjepljenim mestom.
Tud poljete je trjeba sharbet za mlado sadno drevje
Po košnji, če morete pa še prej, pre-gledejte mlado sadno drevje kakuó na njem rastejo varhovi an če so pravilno naraunane glaune veje. Gledat je trjeba, kakuó rastejo rodne veje an kakuó na-stavjajo rodni les, jih spruot uraunajte an odpravite morebitne napake. Mladike z rodnim lesom pripognite an parve-žite nauzdol. Mladike, ki rastejo na glaunih vejah preveč pokonc, odrježite. če začne kajšen poganjak zlo divjat, ga skrajšajte, de obdaržite varh mladega drevesa u pravi formi an kuilibriiu. Par tjem djelu mislite nimar na tuó, de so listi važni organi, ki predjelujejo hranilne sostance u drevesno hrano, zatuó odstranite samo tarkaj, kulkor je potrjebno. Poljetno popravjanje varhou mladih dreves vam bo paršparalo dosti djela za pomlad.
Če ste pregledali an uredili varhove par mladih drevesih, ne smijete pozabit drevesnega debla. Drevesni koli naj boju par drevju samo tarkaj časa, kakor je tuó potrjebno u podporo an naraunanje debla. Koli naj stojijo tardno, vezi naj boju u redu, de drevo rjes naraunavajo a varjeio poškodb. Na mladih deblih se večkrat vidi gladek napet lub, ki je premalo elastičen. U tjem primjeru je potrjebno puščanje. Z ostrim nuožam nardite na severnem kraju več dougih, a ne globokih urezou od varhà do tal.
Dobro pregledejte debla, če nimajo kajšne rane, al če jih ni napadu kajšen škodljivec. Rakove (kankrove) rane izrežite u živo do zdravega lesa an dobro zamažite s cepilno smolo al pa z lesnim katranom.
Kadar pregledavate debla, proč odtar-gajte use vodne poganjke na deblu, posebno pa roparje, ki pogostoma odganjajo na koreninah. Prekopajta zemjo, de lahko odrježite poganke u živo. Narbuojš je, če tiste poganke kar so še mladi an sočni, odtargate (ne odrjezat), de s tjem popounema izkoreninite ponouno odganjanje.
Par mladem sadnem drevju je posebno važen drevesni kolobar, ki pa muora bit nimar opljet an okopan, de je zemja rahla, ker se takuó buj dougo obdarži mokruota u njej. Mokruoto se obdarži u zemji še posebno s tjem, če pokrijete kolobar z gnojem. A tud u tjem primjeru muora bit kolobar lepuó opljet.
Narvenčo škodo na mladem sadnem drevju djelajo listne uši. čeglih je Muó drevje pozimi škropljeno, se usednó hitro pokažejo tiste škodliuke. Mlado drevje je trjeba zatuó večkrat pregledat an začet z uničevanjem prej, ku se uši takuó zaredijo, de se začnejo kriviti listi. Za uničevat listne uši nucajte nikotinske, rastlinske an DDT preparate.
PASTIRCI
(Nadaljevanje s 3. strani)
bodo uklenili žandarji in ga odpeljali? Vse te predstave so se mu bile z bolečino zasadile tako globoko v dušo, da jih ni mogel na mah prepoditi. Morda se mu le sanja.
In vendar je bil Ferjanč, Noben deček na svetu ne nosi tako malomarnega, pobalinskega obraza kot on. Nihče drugi bi se ne znal tako previdno ozirati, če se mu materina šiba morda ni preveč približala. Pod jopičem je nosil neki predmet.
Da, Ferjanč je bil utekel od Pologarja. Gospodar je bil strog. Prejšnjega dne je bil še posebno nasajen. Ko je izvedel od hlapca, kaj je storil Ferjanč, je nad njim iztresel svojo jezo. Ferjanča so udarci boleli. Poleg tega se je bil naveličal paše. Posebno zdaj, ko ni bilo Blažeta in sta bila z Lenartom sprta. Ali se bo mar vse dni dolgočasil na gmajni? To mu je šlo po glavi, pa se je izmuznil med grmovje na stezo, ki je vodila v samoto. Potepal se je po gozdu, materi se je pokazal šele na večer. Zato, da ga ni na mestu napodila nazaj k Pologarju. Drugo jutro se bo že naredilo.
In se je res naredilo. Pa drugač«, kot
si je Ferjanč želel. Oče je bil neodločen možiček, krevsal je po izbi, žvečil tobak, a nobene ni rekel. Mati je bila drugačnega kova. Doma je bilo še več otrok, vsi skupaj niso imeli kaj jesti. »Poj deš, ali ne pojdeš?« je rekla in vzela šibo. Ni mu preostajalo drugega, moral je iti. »Bom že znal sam nazaj,« je rekel. »Nič,« je mati gonila svojo, »prav v vas te bom gnala.« In je vso pot šla z njim. Imela je uren jezik, a tudi s šibo je znala presneto ošvrkniti. Pa prav na gola meča je merila. Se dobro, da je imel Ferjanč urnejše noge kot mati.
Lenart je še vedno stal in gledal prihajajočega. Polagoma se mu je vse zjasnilo. Kaj ni bila rekla tudi Polona, da je Ferjanč najbrž utekel? Da.
Prevzemali so ga čudni občutki. Moj bog, če je samo pomislil na vse, kar je doživel prejšnji večer in še tisto jutro. Ni vedel, kaj naj si misli. Toda eno je bilo gotovo, na Ferjanča ni bil več jezen. Kakor da bi mu nikoli ne bil storil tiste sramote. Velika teža mu je pala raz duše. Iz dna srca, prav iz dna duše se mu je dvigala taka radost, da so mu silile solze v oči. Prevzemala ga je globoka hvaležnost. Ni vedel, ali bi se bil zasmejal ali zajokal. Zakričal bi bil, planil k njemu, ga objel in tepel, vse hkrati.
»Ferjanč!« mu je s krikom prišlo iz grla. »O, Ferjanč!«
Saj Ferjanč ga je bil že takoj zagledal, a ga ni hotel videti.	Mislil	je,	da	ga	še
sovraži zaradi hlačk.	In se	je	tudi srar
moval, da ga Lenart	vidi,	kako	ga	je
mati prignala s šibo.
Lenart ni mogel več zadrževati svojih občutkov.
»Ferjanč!« je planil proti njemu. »Tu si, a jaz sem mislil...« In kakor da se hoče maščevati nad njim za prestano, ga je bil s pestmi. »Ferjanč!... O, ti presneti Ferjanč!«
Ferjanč se je začudil. Kaj je Lenartu? Ni si znal razlagati tega. Pahnil ga je od sebe.
Lenart je padel po tleh. Pobral se je in tovarišu ni zameril. Saj ga je razumel. Le njega nihče ni mogel razumeti.
»Le čakaj, pob salamenski!« je zakričala Petričkovka. »Zakaj si ga pahnil? Ali ne vidiš, da se je norčeval?«
' Hotela ga je oplaziti s šibo. Toda Ferjanč je naglo poskočil s steze v klanec in ji je pokazal jezik.
»Kam pa greš? Takoj k Pologarju po ovce!«
»Saj so ovce že tu. Ali jih ne vidite?«
ženska je pogledala Lenarta. Ni verjela Ferjanču. Ko se je prepričala, da je
res tako, je šla za sinom. Ni se mogla premagati, da bi ga ne bila ošvrknila po nogah.
»Nič me ne boste tepli!« je Ferjanč odskočil.
»Kaj, da te ne bom tepla?« je mati gonila svojo. »Pa še kako te bom tepla! Kadar jih boš zaslužil, jih boš dobil. Doma taka siroščina, pa bi rad še ti sedel k skledi. Predobro se ti godi pri kmetu. Prepoln ti je trebuh, da ne veš, kaj bi si izmislil. Samo enkrat na dan da bi jedel, a še takrat neslano, pa bi bila druga...«
»Nehajte že enkrat!« se je obregnil Ferjanč.
»Da bi nehala?« je obstala sredi klanca. »Nikoli ne bom nehala. Zdaj pojdem k Pologarju. Tako jim porečem, naj te le trdo primejo. Le trdo! Palico naj ti dajo vsak dan za večerjo, palico. Si slišal, Ferjanč?«
Ferjanč se ni ozrl, ne ji odgovoril.
»In da se mi le še enkrat prikažeš domov, pob nemarni!« je Petričkovka dvignila suho pest. »S trnjevo palico te bom. Si slišal, Ferjanč?«
Tedaj je Ferjanč ni več slišal. Hodil je naglo in je bil že daleč... Lenart je ko omotičen capljal za njim.
Kup na debelo
ŽIVINA ZA ZAKOL
Po kg.
Krave	L.	210	do	235
Voli	»	230	»	25»
Jenice	»	225	»	245
Teleta	»	430	»	450
Ovce	»	150	»	160
Jagnjeta	»	325	»	35»
Kozliči	»	370	»	39»
Prešiči (100 do 150 kg)	»	400	»	42»
ŽIVINA ZA REJO
Po glavi
Krave mlekarice	L.	135000	do	170000 1
Jenice	»	1330C0	»	177000
Prešiči do 20 kg	»	11250	»	15251*
PERUTNINA - ZAJCI - JAJCA
Po kg.
Kokoši	L.	550 do	60?
Piščanci	»	800 »	85»
Race	»	500 »	600
Purani (dindje)	»	500 »	550
Zajci	»	265 »	280
Jajca (usako)	»	21 »	22
ŽITARICE			
		Po kuintaltf	
Pšenica	L.	7200 do	7400
Sjerak	»	4100 »	4300
Pšenična moka (0)	»	9400 »	9450
Sjerkova moka	»	4900 »	5100
Otrobi	»	2100 »	2300
GRADBENI LES			
	Po kubičnem n>-		
Bukovi hlodi	L.	15000 do 1700»	
Orjehovi hlodi	»	18500 »	21500
Čerješnjovi hlcdi	»	17500 »	1900»
Smrekovi hlodi	»	18000 »	1850»
Jesenovi hlodi	»	19000 »	2050»
DRVA IN	OGLJE		
		Fo kuintalu	
Bukova suhe	L.	720 do	800
Druga mehka drva	»	510 »	590
Oglje	»	2900 »	3000
SADJE IN ZELENJAVA
Po kg.
čerješnje	L.	50	do	180
Krompir	»	30	»	40
Solata	»	120	»	250
Radič	»	50	»	130
SER AN MASLO				
		Po kg.		
Sir do 2 mjesca star	L.	445	do	500
Sir čez 2 mjesca star	»	640	»	70»
Mlekarniško maslo	»	915	»	95»
Doma izdelano maslo	»	800	»	850
MENJAVA DENARJA
Zlata Sterlina	L.	6045
Napoleon	»	466»
Dolar	»	63»
Sterlina karta	»	166»
švicarski frank	»	14»
Belgijski frank	»	12,40
Francoski frank	»	1,70
Avstrijski šiling	»	23
Da ne bo gnilo sadje		
če sadje na drevju gnije, je tuó znaK»		
de zemlji parmankuje kalija an de 'f preveč dušika. Zatuó je trjeba drevj«1 pognojit s kalijevim gnojilom. Kada°r pa njema sudu za kupit tajšna gnojil3' naj spravja leseni pepeu, ki ima u set* 8% kalija an je-dobro gnojilo za sa cin0' drevje. Po pepelu se zlo zbuojša les a** tud sadje prej zazdreleje.
Odgovorni urednik: Tedoldi Vojmir Tiska: Tiskarna L. Lucchesi - Goric»
17
Ko je Terezka zagledala Ferjanča, široko zazijala od začudenja. Kazala ie' da se je obeh razveselila. Same je je ti' lo strah v gmajni.
Sedli so vsak zase, še se niso približa^ drug drugemu. Molče so se gledali. To & pravi, le Lenart in Terezka sta gledal3 Ferjanča. Ta ves čas ni dvignil pogleda-Privlekel je na dan, kar je prej skrivi pod jopičem. Bila je stara, stenska ut*' ki jo je bil iztaknil v podstrešju. Pr3^ za prav je bilo to samo kolesje nekdanF ure, s polomljeno številnico in brez veli’' kega kazalca.
To je bilo nazadnje res nekaj čudori' tega. Lenart in Terezka sta široko odp*' rala oči. Ferjanč je osmukal mladiko iif z njo drezal v kolesje. Zdaj pa zdaj potresel ostanke ure, da je zabrnelo * njih. Pri tem je zapiral eno oko in se dr' žal zelo napeto. Nadeval si je videz ta.oi' stra v popravljanju ur.
Lenart bi se mu bil rad približal, a & ni upal. Ni mu bilo samo zaradi ure. G* tudi je še vedno drhtelo v njem struna, mu je bilo vendar neizmeri* odleglo.
(Nadaljevanje slediM |