carlo goldoni I a ž n i k premiera
dne 2. VI.1956
v k r a n j u
gledališki lisi sezona 55/56 šh 10
PREŠERNOVO GLEDALIŠČE
n
1 Ib zaključku
V/ desele številke (gledališkega lisla se uredništvo toplo zahvaljuje bralcem, sodelavcem in obiskovalcem našega gledališča, ki so nas vso sezono vestno spremljali pri naših naporih. Posebej se uredništvo zahvaljuje „Qorenjski tiskarni“ za redno izhajanje lisla
Urednik
PREMIERA V SOBOTO, 2. JUNIJA 1956
■v
CARLO GOLDONI ^ 2 N I K
VESELOIGRA V TREH DEJANJIH
Režija in scena: in;’, arh. VIKTOR MOLKA Kostumi: ALENKA BARTEL-SERSA Scenska glasba: MARKO ŽIGON Koreograf: dr. HINKO NEUBAUER
Doktor Balanzoni, Bolooij'čan, zdravnik v Benetkah . . . .
Rosaura, 1	. , v .
> n ['<■' o vi hčeri Beatricc, / J •
Colombina, njtuna hišna . . . Ottavo, padovanski plemič, ljubi Beatrice . . .......................
{
Elorindo, bolonjski meščan, ki se uiči zdravilstva in stanujte v doktorjevi hiši, boječ ljubimec Rosa ure ..................
Brighella, njegov zaupnik .
Pan talone, beneški trgovec I.clio, lažnivec, njegov san . Arlccchino, Leliov služabnik Neapeljski izvošček . . .
Trgovski vaj'enec............
Pismonoša .......
Birič..................., ,
Nace Reš 'Jeda Sirnikova Anka Cigojeva Nada Eavdaževa
Jože Pristov
Vladimir Štiglic Jože Zupan France Trefalt Jože Kovačič Mirko Cegnar France Juvan Tone Dolinar Metod Mayr Janez Fugina
Veseloigra sie godi v Benetkah.
Razsvetljava: STANE K ROPAR	Lasuljarka: VERA SRAKAR
Inspicient: TONE DOLINAR Odrski mojster: JANEZ KOTLOV SSK Teh. vodstvo-: VLADIMIR ŠTIGLIC
Razveseljiv dogodek
Midi oh sprejetju n o ve (ja gledališkega zakona
Deset let in več je moralo preminili, da smo končno učakali sprejetje novega zakona o gledališčih. Ves ta povojni čas so si gledališča po tradicionalnih izkušnjah krojila in utirala pot, kakor sc jim je zdelo najbolj pametno in primerno v različnih krajih in različnih okoliščinah.
Sistem družbenega upravljanja proizvajalnih sredstev po neposrednih proizvajalcih, je nujno terjal, da tudi v ustanovah uvedemo organe družbenega upravljanja in tako seje pred kakim letom dni formiral tudi v našem gledališču upravni odbor kol organ s statusom družbehega organa.
Toda položaj se bistveno ni spremenil. Po eni strani je temu krivo to, da si organi družbenega upravljanja v gledališčih niso bili natanko svesli svoje vloge, da so kompetence ostalih organov v gledališki strukturi bile deloma okrnjene in to enostavno iz razloga, ker v preteklosti ni bilo praktičnih izkušenj za to, kako naj tak družben organ dela in posluje in kakšna naj bo njegova vloga. Tako so pogosto prišli navzkriž interesi enega in drugega organa (uprava, umetniški svet, upravni odbor).
Z novim gledališkim zakonom pa so kompetence, vloga in značaj posameznih organov povsem natanko opredeljeni. Nekdanji upravni odbor j c dobil ustreznejši naziv: gledališki svet. Gledališki svet ima značaj družbenega organa. Upravni odbor se po novem zakonu imenuje bivša uprava. Ta organ ima operativno funkcijo pri vodenju ustanove. Umetniški svet pa ima status strokovnega organa in deluje povsem samostojno znotraj ustanove kol svetovalec umetniškega vodstva. S tako opredelitvijo funkcij posameznih organov pa se je dejansko uzakonila preizkušena praksa. Lahko rečem, da la zakon v ničemer ne posiljuje stvarnosti, temveč zgolj uzakonjuje preizkušeno
prakso. Nepotrebna nesoglasja med posameznimi organi bodo takoj odstranjena, ker novi zakon vsakemu okvirno, pa vendar dovolj podrobno razčlenjuje njegove pravice in dolžnosti, na osnovi teh pa bo zlahka napraviti pravilnik, ki bo natanko preciziral notranje odnose v gledališču ler položaj in vlogo gledališča na teritoriju, kjer deluje.
Ob tem skromnem zapisu je omembe vredno tudi dejstvo, da zakon izrecno poudarja možnost ustanavljanja gledališč, ki imajo sicer svoj stalni sedež, sicer pa je gledališče dolžno odigralf svojo družbeno kulturno vlogo tudi v neposrednem zemljepisnem okolišu središč. Zakon predpisuje tudi to, da spadajo gledališča v kompetenco okrajnih organov oblasti in ne mestnih, kakor je bilo to doslej, seveda če republiški zakon ne bo tega natančneje preciziral, oziroma dopuščal še drugih možnosti. To dejstvo^ je pomembno posebej za naše gledališče, ki je že v svoji dosedanji živi jenski praksi težilo za tem, da približa sadove evropske, svetovne in jugoslovanske omike vsemu prebivalstvu na Gorenjskem.
Znabili bi kazalo razpravljati še o tem in onem v zvezi s sprejetjem novega zakona o gledališčih, ker pa se ostala vprašanja nanašajo bolj na notranje odnose v gledališču kakor omenjena vprašanja, menim, da bo s lem naše gledališko občinstvo v zadostni meri poučeno o značaju novega zakona. Na vsak način pa je la pravni dokument zelo pomembna priča naše gledališke kulture in omike.
Lojze Gostiša
O življenju in delu Carla Goldonija
reformatorja, italijanske komedije
Komedija slovitega italijanskega reformatorja, ki jo kot poslednjo-deseto uprizoritev uprizori PG za zaključek sezone, je bila prvič uprizorjena v Mantovi spomladi 1. 1750. Ta datum je hkrati tudi mejni kamen njenega nastanka, tako v kreativnem kakor umetniško-doživljajskem smislu. Tedaj so bile Benetke še samostojna republika in najmočnejša pomorska sila, čeprav se jim je vse bolj in bolj bližal dan propada. Vse od leta 1154 sem, ko so Turki zavzeli Carigrad in leta 1492, ko jie Kolumb odkril Ameriko, so jele staremu imperiju biti zadnje ure. Kljub vsemu pa to umiranje ni bilo žalostno, kakor izvemo od Goldonija. On, ki je bil sam priča tega razkroja, pravi: „Prcpevali so po trgih, po cestah in po kanalih; prepevali so trgovci, ko so prodajali svoje blago, prepevali so delavci, ko so odhajali z dela. Prepeval je čolnar, ko je čakal svojega gospodarja. Ljudstvo je dobrevoljne nravi, beneški jezik šegav. (Spomini).
V takem mestu, kakor ga popisuje avtor sam, se je v mesecu bakhične razposajenosti in dionizijskc radoživosti narodil dne 25. februarja 1707, C ari o Goldoni, nesmrtni tvorec smeha. Njegov stanovski izvor je bolj plebejski kakor patricijski, saj se beneški padar, dasi ne povsem reven, ni mogel meriti z bogatimi trgovci in visoko aristokracijo, zbrano okrog beneškega doža.
Pravijo, da se je njegov oče rad ukvarjal z lutkami in to da ic poglavitni vzrok, da sc je mladi Carlo za mlada ogrel za čar komedijantstva in gledališča. Tudi če temu ni tako, res pa je, da je že sam način življenja mnogo doprinesel k njegovemu ustvarjalnemu nemiru, saj se je družina neprestano selila vse od naše Gorice pa tja doli do Rima; zato je „potepuštvo“ poslalo neločljivo povezani člen njegovega umetniškega razvoja.
Mlade dni je v neveselih letih šolanja prebil daleč od svojega rodnega mesta v Peruggi in Riminiju. Pravo je študiral v Paviji in ga končal v Padovi, le-tu postal doktor prava, bil vmes koncipient v pisarni kriminalnega sodišča v Chioggi. Tod je iskati tudi doživljajsko ozadje za kasneje napisano komedijo: „Cozolske zdrahe" ali ponašenc: primorske zdrahe", in od tod je zbežal k igralski družini, da
se je znebil neljubih birokratskih opravil. Oče, pravi Be-nečanski Pantalone, ga je pri tiral nazaj v meščansko življenje, in ker ni vse nič pomagalo, ga je nalik Bocca-ccijevem očetu poslal v Benetke k stricu, ki so bile za mladega Goldonija najbolj primeren kraj, saj jih v spominih neprestano omenja. Po opravljenem doktoratu je mnogo potovtil, prebiral stare klasične in moderne tekste in čeprav je rečeno, da je že z devetimi leti napisal prvo komedijo, lahko verjamemo, da se je šele sedaj resno začel posvečali dramaturškemu pisanju.
Kasnejši odlični komediograf, se je lotil tragedije Arna-lasunta, z njo ne prvi in ne zadnji propadel, zato je našla svoje mesto v kaminu nekega milanskega hotela... potem pa se prične njegova kariera: dvorjan beneškega dvora, diplomat in konzul se v Genovi poroči z Nicollelo Gonnio, ki je „izjcmoma“ ni vse življenje zapustil, kakor ni nikdai opustil ljubimkanja s Talijo in gledališčem.
Seliškar - Filipič: Bratovščina Sinjega galeba. Premiera 10. III. 1956. Režija: Petan, scena: Kump. Na sliki Just — Tone Eržen z bratovščino.
Medtem, ko je sodeloval v celi vrsti takratnih gledališč v Italiji, so se druga za drugo vrstile njegove komedije, tragikomedije, opere, medigre; kasneje je dobrih deset let delal v gledališču San Luka, kjer je največkrat oh času karnevalskih dni uprizarjal svoja naj lepša dela: Slugo dveh gospodov, Lažnivca, Cozotske zdrahe, Krčmarico Mi-randolino, Štiri grobjanc in Kavarnico — najlepše od dveslopcdesetih ali celo nekaj več, kolikor vemo, da jih je napisal. In začuda, kljub temu, da je publika viharno sprejemala njegova dela in se navduševala nad njimi, je moral stari Carlo iz rodnega mesta. Proti njemu — reformatorju italijanske gledališke kulture in co m medi e dellarte še posebej, sta se vzbudila odpor in zavist, predvsem pa sovraštvo in strah. Pristaši stare modne šole, meneč, da naznanjajo jutro, ko je bil že davno večer, so pod vodstvom bledolično- solzavega pesmarja in dramaturga ter romanopisca slabše sorte, zagnali tako gonjo proti Goldoniju, da je moral pod večer življenja iz svojega rodnega mesta na morju.
Na predvečer pustnega torka je bila v gledališču San Luka zadnja predstava v prisotnosti avtorja, ki je moral zdaj, ko je obogatil svoje rodno mesto in vso svojo domovino z nesmrtno slavo genialnega dramatika komediografa, zopet na pol za svojo neznano usodo.
Čas, ko je prispel v Pariz, j c v Babilonu na Seini, v mestu luči in gledališč, cvetela klasična francoska komedija v Commedie Frangaise, medtem ko je groteskna umetnost italijanskih komedijantov v Thdalre Ilahen na predvečer francoske revolucije že izumirala.
Razumljivo je, da stari Goldoni ni mogel takoj najti stika s pariško publiko; več kot dve leti je iskal živega stika z njo, pa jo je končno s svojo triologijo „Ljubezen Arlecchina in Camile" v sijajni interpretaciji Carlina Ber-tinazzija pripravil do scene joka in smeha.
Goldoni je bil takrat direktor „Thdatre Ilalien“ in v pariškem obdobju je napisal za svojo družino pa tudi za „Commedic Fran?aise“ še dobri dve desetini raznovrstnih iger, od pravih commedie dell arte do karakterne ko-rpedije. Le bouru bicnfaisant, ki je navduševala Voltaira tako, da sc je o njem izrazil, da je ,,1’arlist de nature".
Toda Lari so že čakali, da mu prestrežejo nit življenja, ki ga je tako ljubil kakor gledališče in vedno poudarjal, da sla vse življenje samo dva učitelja: življenje in
gledališče. Ob pičli renti, pa še to mu je kasneje vzel revolucijski konvent, so v hrupu revolucionarnega zanosa pozabili na velikega umetnika. Selc na intervencijo dramatika Cheniera sc je tudi zmagovita meščanska revolucija oddolžila napol slepemu in obubožanemu Benečanu. Z dekretom konventa mu je bila pokojnina povrnjena, toda žal en dan prepozno. Tisti čas, ko je kurir I. republike nosil dekret na njegov dom v hišo ob ulici San Sal-valore, so v mesecu karnevala in dionizijskih lenajev, v senci giljotine odnesli njegove kosti na pozabljen prostor, pozabljen zaradi navala nove družbe, ki ji je s svojim delom on nezavedno pripravljal pol.
Carlo Goldoni je naj izrazitejši komediograf italijanskega baroka. Vse njegovo delo ima značaj refonnatorstva. Tega se je močno zavedala že doba sama, saj.mu sicer ne bi bilo treba na tako življcnsko pot, kakor smo jo pravkar opisali.
Seliškar - Filipič: Bratovščina Sinjega galeba. Premiera 10. III. 1956. Režija: Petan, scena: Kump. Na sliki prizor: »Bratovščina premaga mornarja Anteja.«
Ljudski in moderen hkrati, je vnesel v razkrajajočo se komedijo dclVarte nove sestavine dramatičnega pojmovanja. Stara commedia delVarte bi nujno oz. je obtičala na nizki stopnji organiziranosti, šla zaradi lega rakovo pot banalnosti in neumnjaške grotesknosti, on pa jo je poglobil in očistil z nje vse blato, ki sv je nabralo nanjo vse od antičnih časov sem, ko je kol lesnika na gmajni živela svoje nedovoljeno življenje v posmeh gospodi vseh vrst, polna liste neuničljive fantazije ljudstva, ki neprestano trpi in se roga vsemu navkljub. Trdno je povezal dejanje in razplet, in mimo starih komedijskih tipov ustvaril nove značaje in karakterje. Sam je svojo komedijo imenoval commedia di caratlere, in ga lahko v lem smislu primerjamo z Mollierom, ki je brez dvoma človeško globlji in intenzivnejši. Družbeni konflikti prihajajo pri njem bolj do izraza, tudi Goldoni je, kakor sto lcl pred njim Mollier, reformiral italijansko komedijo.
Oklenil se je življenja in v lem je njegova umetniška dragocenost. V lem pa Molliera celo prekaša. Mollierov prostor je zaprt. Goldonijev diši po ribah in morju, beneškem soncu. Utrip življenja je tako pristen, da redkokdaj podvomimo v njegovo resničnost. V lem je tudi njegova naprednost, modernost in elementarnost. Tak je bil Goldoni, ki je gledal na življenje kot na igro — in igra mu 'jo bila življenje samo.
Ansambel, ki se še ni imel prilike srečati s tem žanrom komedije, bo ob lem delu prav gotovo napredoval in si ob zelo napornem in zahtevnem študiju pridobil nekatere nove kvalitete umetniškega izraza. To in pa dejstvo, da bomo z delom zadostili tudi ideji letnega gledališča in predstav na prostem*, je dovolj zgovorna priča, da smo se lotili te zahtevne komedije, ob kateri se bo vsakdo (če le ni preveč zdolgočasen) pošteno nasmejal.
£j,old&ni: JlLem&iteSi	eap. XXIV
Ravno v lem mestu (Bologni), 'ki je mati modrosti (učenost) in predstavlja italijanske Atene, so se nekaj let prej pritoževali, da imui moja reforma namen odpraviti šiiiii maske italijanske komedije. Botonjlčani so bili bo}j dd vseli drugih naklonjeni tej vrsti komedije. Med nj;imi so Bilc zaslužne osebe, ki so v svojo zabavo sestavljale (pisale) improvizirane komedije, da so jih v veselje vse dežele zelo dobro igirali nekateri drugi meščani, kar najhoilj vešči v lej muci-, nosti. Ko soi zagovorniki stiiire komedije torej zapazili, da nova komedija tako hitro napreduje, sa| se predvsem pritoževali, da je Italijana nevredno (rušili zvrst komične koBnpozicije, v kateri je ravno Italijo dosegla sloves in katere ni znal posneti noben drug narod. Toda poglavitna bolečina teli že razdraženih src je izvirala iz strahu za maske, ki jim je po vsem videzu grozila moja metoda. Ugotavljali so, da so več kot dve stoletji le figure (maske iz komedije doli’ arle) razveseljevale Italijo in da zato ni treba deželo oropati tiste komično zvrsti, ki j'o je edina rodila in dolga leta znala tako dobro obdržati.
Rredno bom razložil, kakšno je bilo moje mišljenje o lem argumentu, mislim, da mojemu lpvalcu ne. bo. žal, če ga poučim na kratko o izvoru, rabi in učinku teh štirih mask. Komedija, ki je bila vedno priljubljena gledališka prireditev kulturnih narodov, je delila svojb, usodo z umetnostjo in znanostjo; tudi njo so pokopple ruševine impe,rij"a in dekadenca literature. Toda kal komedije ni nikoli jHJvsem zamrla v plodnih prsih Italijanov. Prvi, ki so si prizadevali, <la hi jo spel p riklicali v življenje, nisp. našli v stoletju nevednosti, sposobnih avtorjev, z,ato so smelo skrpali osnutke, jih razdelili v dejanja in prizore Sn aT i.mproviso izpovedovali čustva in misli, z bij jul i šale in zbadljivke, za katere so so prej med seboj dogovorili, Tisti, ki so znali brati (in to prav golov« niso bili plemiči nili bogataši), so odkrili da nastopaj« v Pia ulovi in Tcrencovi komediji vedno prevarani očetje, razbrzdani sinovi, zaljubljene hčere, malopridni služabniki in pokvarjene hišne, na svojih potovanjih po različnih italijanskih deželah so p,osipali iz Venecije in Boilogne očete, (iz Bergama služabnike), ljubimce, ljubimke in služkinje pa iz Rima in Toskane. Ni treba iskati pisanih dokazov, kajti to so časi, ko sc jii. pisalo,. Evo, rajši kakp jaz dokazujem svojo trditev: Pantalone je bil vedno benežlki meščan, Doktor vedno Bolonjčan, Brighela in Arleccliino vedno iz Bgdgama. Iz tega moremo/ zaključili, da so iz teh zgoraj omenjenih krajev pp.hrali kohiedijanti leomičue figure, ki sc nazivajo štiri maske 'italijanske komedijo.
In vse to, kar trdim ni samo moja domneva. Imam dobro ohranjen in v pergament vezan rokopis iz petnajstega stoletja, ki vsebuje 120 motivov (soggetto) odnosno osnutkov (al)bozzi) italijanske komedije nazvane komedije dell arle, katero temeljna baza., kar zadeva komično plat so vedno Pan la Ione, trgovec iz Benetk, Doktor, pravnik iz Bologne, Brig bela in Arlecchino, služabnika iz Bergama, prvi zvit in pretanjen; drugi neumen in budaiasl. Njihova starost in njihov trajni obstoj dokazujeta njihov nedvomljiVi izvor.
Ce pogledamo rabo teh figur, vidimo, da Panlalone in Doktor, ki ju Italijani navadno nazivajo dval starca, predstavljata vloge očetov in druge vloge starih ljudi. Prvi je trgovec, ker so bile Benetke v starih časih mesto, ki.se je ponašalo z najbogatejšo in najbolj razširjeno trgovino' v vsej Italiji. Vedno je ohranil staro benečansko nošo; črna halja in čepica iz volne sla še danes v rabi v Benetkah; rdeč telovnik in oprijelo ukrojene J dače, rdeče nogavice in cokle pa predstavljajo nošo preprostih prebivalce" jadranskih lagun; edino
Ivan Cankar: »Pohujšanje«. Premiera dne, 21. IV. 1956. Režija: Mikci, scena: Korun. Prizor iz II. akta. (Bavdažcva, Zupan in
Cegnar.)
Ivan Cankar: »Pohujšanje«. Premiera dne, 21. IV. 1956. Režija: M. Mikeln: scena: Mile Korun. Na sliki prizor iz I. akta: (Mayr, Sirnikova, Trefalt, Fuglna, Vajt in Kalanova).
hrada, ki je bila najlepši okras v teh odmaknjenih sloieljih, je bila rahlo moderne* karikirana in j c zato vzbujala smešnost.
Drugi starec, nazvan doktor, je vzet iz sodnij s k ega stanu zaradi bolj očitnega nasprotja med izobraženim človekom in človekom iz trgovine. Hi 1 jie izbran iz Bologno zalo, ker je bila v lem mestu univerza. Doktorjeva obleka je popolnoma enaka stari noši bolonjske univerze in sodišča, ki se ne razlikuje mnogo od današnje. (Posebna maska, ki mu je pokrivala čelo in nos, je bila simbol vinske rdečice, ki 'je skrunila obraz pravnika tistih fcasnv. Tradicija, ki je živa še danes med ljubitelji komedije deli’ arte).
Brighella in Arlecchino, ki so ju po vsej Italiji imenovali dva burkeža, sla bila doma iz Bergama; prvi je bil zvitež vseh zviležev, drugi pa neumen kot tepec, dva ekstrema iz preprostega naroda. Bri/ghclla predstavlja sleparskega, zvitega in malopridnega slugo^ Njegova oibleka je neka vrsta livreje. Njegoka zagorela maska je z delnim pretiravanjem naznačevala polt prebivalcev teh visokih gora, ki jih je ožgalo sonce. Nekateri komiki so tej vlogi dali tudi
imena kol n. pr.: Fino-cchio Ficchetto ali Scapino. Toda za njimi se je verlno skrival isti služabnik iz Bergama.
Tudi Arlecchini ko imeli različna imena kot n. pr.: Traccanino, Truffaldino, Gradellino, Mczzetino;, vendar so bili vedno enako bulasti in vsi iz Be.bgama. Njihova obleka je bila podobna obleki ubogega hudička, ki zbira krpe različnega blaga in različnih bafrv, kakor jih pač najde na poli, da bi si pokrpal luknje; klobuk je zrcalo njegove revščine; krasi ga zajčji rep, ki je še danes v navadi kot okras prebivalcev Bergama.
Mislim, da sem dovolj' osvetlil izvor in rabo štirih mask italijanske komedije. Spregovoriti moram edino še o njihovem učinku.
Maska ne more bili vedno- brez škode za akcijo igralca, tako v izražanju veselja kakor žalosti. Naj predstavlja, igralec ljubeznivo, strogo ali veselo osebo, vedno ima na obrazu isto kožo in gledalec vedno vidi samo to. Umetnik ima možnost lepe geste ali spremembe v glasu, ne bo pa mogel nikodi izrazili najrazličnejših čustev, ki vznemirjajo njegovo notranjost z mimiko na obrazu, ki je pravi odraz srca.
M"aska je Mia pri Grkih in Rimljanih neke vrste trobilo, ker so se morale šlišali besede igralcev po- razsežnih amfiteatrih. Čustva in občutja niso bila takrat tako zainteresinafna kakor danes. Danes zahtevamo -od igralca, da odkriva notdalnjopt svoje iduše. Ta notranjost pod masko pa je podobna ognju pod pepelom. To je glavni razlog, zaradi katerega sem sc namenil reformirati maske italijanske komedije in zamenjati farso s pravo komedijo.
Toda dan za dnem so se množile pritožbe. Na dve strani razdeljena publika mi je začela presedali in iskal sem možnost, da bi zadovoljil i erac i druge. Vdal sem se in napisal nekaj komedij za improvizacije. Pri tem pa se seveda nisem odpovedal svojim komedijam di caratlere.
Uporabil sem maske v prvih in hkrali užival plemenito in zabavno komi,‘ko v drugih. Tako je imel vsak zabavo po svoji všeči; in jaz sem počasi in s potrpežljivostjo vse pomiril in dobil seru zadoščenje, ker sem opazil, da sc je uveljavil moj način, ki je po nekaj letih postal splošna last vse Italije.

Splošni zakon o gledališčih
Ni dolgo tega, kar je Zvezna ljudska skupščina sprejela oziroma izglasovala novi gledalski zakon. Objavljen je bil v Uradnem lislu FLIU, let. XH. šiL. IG z dno IG. 4. 1956. I'rcdniSlvo je mnenja, da je prav če seznani naše obiskovalce z lem akloim, ki ureja življenje jugoslovanskih gledališč, saj se v tem zakotni zrcalijo notranji odnosi v gledališču, in odnos socialistične družbe do gledališke kulture. Besedilo zakona objavljamo v celoti.	(Op. ured.
U K A Z
O RAZGLASITVI SPLOŠNEGA ZAKONA O GLEDALIŠČIH
Na podlagi 2. točke 71. člena neslavnega zakona o- temeljih družbene in politične ureditve Federativne ljudske republike Jugoslavije in o zveznih organih oblasti se razglaša splošni zakon o gledališčih, ki ga je sprejela Zvezna ljudska skupščina na seji Zveznega zbora dne 27. marca 1956.
PR št. 11.
Beograd, 28. marca 195G.
Predsednik republike:
Josip Broz. Tito s. r.
Predsednik Zvezne ljudske skupščine:
Moša 1'ijiade s. r.
SPOSNI ZAKON O GLEDALIŠČIH
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Gledališča so kulturno-umetniški zavodi, ki se vodijo po načelih družbenega upravljanja.
Gledališče vodijo gledališki svet, upravni odbor in upravnik.
2.	člen
Gledališča so finančno samostojni zavodi.
Materialna sredstva za delo daje gledališčem tudi družbena skup-nost.
3.	člen
Gledališča so samostojna pri sestavljanju in uresničevanju svojega programa.
4.	člen
Posamezna gledališča so lahko ustanovljena z nalotgo, da prirejajo predstave v glavnem zunaj svojega sedeža, predvsem pa v krajih, kjer ni gledališča.
5.	člen
Gledališče je pravna oseba.
V premoženjskopravnih razmerjih zastopa gledališče javno pravobranilstvo.
G. člen
Vsako gledališče ima svoj statut.
II.	USTANOVITEV GLEDALIŠČA
7.	člen
Gledališče lahko ustanovi družbena organizacija, skupina državljanov, okrajni ljudski odbor ali izvršni svel.
Gledališče sc lahko ustanovi, če so dani temeljni pogoji za njegovo delo (materialni pogoji in umetniško osebje).
C e dobiva gledališče, ki ga ustanovi, družbena organizacija ali skupina državljanov, sredstva od družbene skupnosti (dotacije in pod.), potrdi akt o njegovi ustanovitvi okrajni ljudski odbor oziroma republiški izvršni svet.
Glede ustanovitve in vodstva gledališč, ki jih ustanovijo družbene organizacije ali skupine državlja-lnov, pa ne dobivajo dotacije ali drugih stalnih sredstev od družbene skupnosti, veljajo posebni predpisi ljudske republike.
8.	člen
Gledališče lahko odpravi organ, ki iga je ustanovil.
9.	člen
Statut predpisuje organizacijo, notranja razmerja ter delo in poslovanje gledališča.
10.	člen
Gledališki statut predpisuje zlasti:
1.	število članov gledališkega sveta in upravnega odbora;
2.	način imenovanja članov sveta in način izvolitve in odpoklica listih članov sveta in upravnega odbora, ki jih predlaga oziroma voli delovni kolektiv;
3.	notranjo organizacijo gledališča;
4.	delovno področje posameznih organov in teles in razmerje med njimi ter pravice upravnika in posameznih vodilnih uslužbencev;
5.	način poslovanja notranjih služb in delovnih enot;
6.	vrste dohodkov gledališča;
7.	način delitve skladov;
8.	način finančnega poslovanja;
9.	način nagrajevanja osebja;
10.	notranji red "in disciplino;
11.	disciplinske prekrške osebja;
12.	organizacijo administrativnega dela;
13.	sistemizacijo delovnih mest.
11.	člen
Statut potrdi ustanovitelj oziroma organ, ki je potrdil akt o ustanovitvi.
III.	ORGANI GLEDLISCA
1.	Gledališki svet
12.	člen
Gledališki svet imenuje ustanovitelj. I)ve tretjini članov sveta se. imenuje izmed državljanov, ki lahko pomagajo pri izvrševanju njegovih nalog, ena tretjina pa izmed članov gledališkega kolektiva. Člane iz gledališkega kolektiva predlaga sam kolektiv.
Upravnik gledališča je po položaju član sveta.
V gledališčih, ki imajo' v svojem sestavu dramo in opero, sla direktorja drame in opere člana sveta. Štejeta se med tiste člane sveta, ki jih predlaga ko'ekliv.
Člani sveta se imenujejo za 2 leti.
13.	člen
Ce posamezni člani sveta zanemarjajo svojo dolžnost, jih ustanovitelj lahko razreši tudi pred pretekom dobe, za katero so bili imenovani.
14.	člen
Svet si izvoli predsednika izmed svojih članov.
Upravnik gledališča in direktor drame oziroma opere ne more biti predsednik sveta.
15.	člen
Svet opravlja zlasti tele zadeve:
1.	sklepa o statutu gledališča;
2.	določa splošne smernice reper-loarske politike in potrdi letni repertoar; obravnava ugovore glede važnejših vprašanj reper-toarske politike;
3.	obravnava Jetna poročila o delu gledališča in izvajanje splošnih smernic glede repertoarslee politike in finančnega poslovanja ter sprejema sklepe in daje priporočila o teh vprašanjih;
4.	sprejme dokončen predlog pred-čuna in investicijski program;
5.	odloča o delitvi sredstev sklada za nagrade delavcev in uslužbencev iji o uporabi sredstev družbenih skladov, za katere je v statutu tako določeno;
6.	določa načrt gostovanj gledališča po državi in v tujini m načrt gostovanj drugih domačih in tujih umetniških ustanov v gledališču;
7.	odloča o jubileju zaslužnih in priznanih članov kolektiva v skladu z določbami statuta;
8.	voli na podlagi razpisa direktorja drame oziroma opere;
9.	določa sistemizacijo delovnih mest;
10.	ugotavlja zaključni račun.
?. Upravni odbor
16.	člen
Upravni odbor sestavljajo upravnik gledališča, tehnični vodja in člani, ki jih izvoli gledališki kolektiv Izmed sebe. Dve tretjini teh članov se voli izmed umetniškega osebja.
V gledališčih, ki imajo v svojem sestavu dramo i,n opero, sta di-reklo • drame in direktor opere po položaju člana upravnega odbora.
17.	člen
Upravni odbor se izvoli za isli čas, za katerega sc imenuje gledališki svet.
Kolektiv gledališča ima pravico odpoklicati člane upravnega odbora, ki jih je izvolil, in izvolili na njihovo mesto druge člane.
18.	člen
Upravni odbor opravlja zlasti tele zadeve:
1.	sestavlja predlog gledališkega statuta;
2.	sestavlja predlog predračuna in zaključni račun;
3.	obravnava predlog letnega repertoarja in daje o njem svoje mnenje;
4.	daje pritrditev k imenovanju vodilnih uslužbencev, za katere tako določa statut;
5.	odloča o ugovorih umetniškega osebja, uslužbencev in delavcev zoper odločbe upravnika o poslavil-vi, prenehanju delovnega razmerja in napredovanju;
6.	pomaga upravniku pri izvajanju sklepov in smernic gledališkega sveta;
7.	predlaga gledališkemu svetu investicijski program;
8.	sestavi predlog sistemizacije delovnih m ost;
9.	predlaga prireditev jubilejnih zaslužnih in priznanih članov kolektiva v skladu z določbami statuta.
19.	člen
Upravni odbor mora predložiti statut in predračun najprej v obravnavanje gledališkemu kolektivu, da sliši njegovo mnenj te.
20.	člen
Seje upravnega odbora vodi u-pravnik gledališča.
21.	člen
V	statutu gledališča z manjšim kolektivom se lahko določi, da gledališče nima upravnega odbora.
Katera gledališča veljajo za gledališča z majhnim kolektivom, predpiše republiški svet za prosveto in kulturo.
V	lakih gledališčih opravlja zadeve iz 4. in 5. (očke 18. člena lega zakona gledališki svel.
3. Upravnik gledališča
22.	člen
Upravnika gledališča imenuje u-stanovitelj.
Mesto upravnika se praviloma razpiše
23.	člen
Upravnik neposredno vodi gledališče. Njegova skrb je predvsem,
da je de'o gledališča v skladu z umetniškimi in kulturnimi nalogami gledališča.
Upravnik predstavlja gledališče in ga zastopa pred državnimi organi in drugimi.
Upravnik postavlja uslužbence in sprejema delavec v skladni s predpisi in statutom. Prav tako sklepa po mnenju umetniškega sveta po-forlbe o angažiranju umetniškega osebja.
Upravnik gledališča razporeja delavce in uslužbence na delovna mesta.
Upravnik sestavlja repertoar v sodelovanju z umetniškim svetom im z direktorjem drame oziroma opere.
Upravnik je odredbodajalec za izvrševanje proračuna.
21. člen
Sklepe in smernice sveta in upravnega odbora izvršuje upravnik.
Upravnik skrbi za izvrševanje zakonov in drugih predpisov, ki sc tičejo dela gledališča in zakonitosti
Upravnik lahko začasno zadrži izvršitev sklepov sveta ali upravnega odbora, če mirili, da niso v skladu s predpisi. Ce zadrži sklep upravnega o llrora, ga predloži v dokončno odločitev gledališkemu svetu, če zadrži sklep gledališkega svela, pa pristojnemu svetli okrajnega ljudskega odbora.
25. člen
Upravniku gledališča oziroma direktorju drame in direktorju opero pomagajo umetniški svet in druga strokovna telesa, ki jih določa gledališki statut.
Umetniški svet daje mnenje o angažiranju umetnikov, o razdelitvi vlog in o drugih važnejših umetniških zadevah.
Ce se upravnik gledališča oziroma dilrektor drame ali dirjekl/oir opere ne strinja z mnenjem umetni-
škega sveta, lahko ta ugovarja pri gledališkem svetu oziroma pri upravniku.
IV.	FINANSIRANJE IN FINANČNO POSLOVANJE
Gledališča se finansirajo iz lastnih dohodkov in iz proračunskih sredstev politične teritorialne enote oziroma z dotacijama.	J
Gledališče se lahko finansira s proračunskimi sredstvi dveh ali več političnih teritorialnih enot.
27.	člen
Gledališče ima svoj predračun dohodkov in izdatkov, ki sc potrdi kot priloga ustreznega proračuna.
Gledališče razpolaga s svojimi dohodki v mejah predračuna in veljavnih predpisov.
28.	člen
Vsako gledališče ima sklad za nadomestitev in dopolnitev osntiv-nih sredstev. in za velika popravila, (sklad za nadomestitev in dopolnitev) in sklad za nagrade, lahko pa ustanovi s pritrditvijo ustanovitelja tudi druge sklade.
2S). člen
V	sklad za nagrade sc lahko prenese dotočen odstotek presežka dohodkov nad predvidenimi dohodki. Ta odstotek določi organ, ki potrdi predračun dohodkov in izdatkov gledališča.
V	sklad za nadomestitev in dopolnitev sc stekajo dotacije in drugi dohodki gledališča.
110 .člen
Gledališča so odgovorna za svoje obveznosti s sredstvi svojega pred-.računa dohodkov in izdatkov in svojega sklada za nagrade, za obveznosti, prevzete v zvezi z osnovnimi sredstvi, pa s sredstvi sklada za nadomestitev in dopolnitev.
Obveznosti, ki se ne dajo kriti iz teh sredstev, se krijejo iz proračunskih sredstev okraja, ljudske republike ali federacije, če sc je organ, ki potrj,uje predračun strinjal z njimi.
31. člen
Umetniškemu osebju, uslužbencem in delavcem se dajejo nagrade iz sklada za nagrade.
Organ, ki daje dotacijo, določi, ali se lahko dajejo nagrade iz dotacije in v katerem dbsegu.
32 .člen
Ge ni s tem zakonom drugače določeno, veljajo za finansiranje in finančno poslovanje gledališč splošni predpisi o finančno samostojnih zavodih.
V.	ANGAŽMAJI IN DELOVNA RAZMERJA
33.	čim
V	.gledališčih dela umetniško oseh je, del avci in uslužbenci.
Umetniško osebje stopi v delovno razmerje na podlagi pismene pogodbe o angažmaju za določen čas.
Plače umetniškega osebja se določijo s posebnimi predpisi Zveznega izvršnega sveta.
V	pogodbi o angažmaju s,c lahko prizna poseben umetniški dodatek v skladu z veljavnimi predpisi.
34.	člen
PJiačp delavcev in uslužbencev gledališč sc določajmo po splošnih in drugih posebnih predpisih o plačah d.elavcev in uslužbencev.
35.	čl.cn
O pritožbah zoper odločbe o delovnih in uslužhcnskih razmerjih odloča na drugi stopnji upravni organ okrajnega ljudskega odbora, ki je pristojen za delovna in usluž-henska razmerja.
VI.	PRAVICE IN DOLŽNOSTI REPUBLIŠKIM IN OKRAJNIH SVETOV ZA PROSVETO IN KULTURO
36.	člen
Gledališča delajo po zakonu, po drugih predpisih in svojih statutih ter po sklepih gledališkega sveta in upravnega odbora.
37.	člen
Republiški svet za prosveto in kulluro ima splošno nadzorstvo nad izvajanjem zakona o gledališčih, skrbi za razvoj gledališč in obravnava vprašanja, ki so skupnega pomena za napredek gledališč in gledališke umetnosti v ljudski republiki.
38.	čim
Zakonitost dela gledališča nadzoruje svet okrajnega ljudskega odbora, ki je pristojen za prosveto in kulturo, če ni za to po posebnih predpisih prislojten kakšen drug organ.
Pri svojem nadzorstvu lahko svet za prosveto in kulturo okrafne >a ljudskega odbora razveljavi ali odpravi akt gledališkega sveta, .upravnega odbora ali upravnika, če nasprotujte zakonu, drugim predpisom ali statutu, izvzemši alcte, ki j,ih ti izdajo v upravnem postopku.
Organ gledališča, čigar a,ki je odpravljen ali razveljavljen, ima pravico do pritožbe na okrajni Ijiudski odbor.
39.	člicn
Gledališki svet lahko opozori na akt upravnega odbora ali upravnika, za katerega mišji, da nasprotuje njegovemu sklepu, ter poda nanj' svoje pripombe in določi rok, v katerem jim je treba ugoditi. Ge upravni odbor oziroma upravnik ne uiodi pripombam v tem roku, lahko predloži svet tak akt svetu za prosveto in kulturo okrajlncga l judskega odbora v dokončno odločitev.
VII.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
40.	člen
l oklvr r.e bodo izdani republiški zakoni o gledališčih, se bodo upo-porahl jjale neposredno določbe lega zakona.
Obslojteča gledališča morajo do konca leta 1956 prilagoditi svoje delo in organizacijjo temu zakonu.
41.	člen
Dokler ne bodo izdani predpisi
0	plača,!! umetniškega osebja, se
1	odo uporabljali veljavni predpisi.
42.	člen
S predpisi (ljudskih republik se uredi v skjadu z načeli tega zakona dejo drugi,h odrskih umetniški, h ustanov: fijharmonJj', simfoničnih orkestrov, ansamblov narodnih plesov, zborov, lutkovnih gledališč in podobno.
43.	člen
Za predstave skupin združenih umetnikov veljajo predpisi o javnih prireditvah, ki jih izda republiški izvršni svet.
44.	člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po obj'avi v „Uradnem listu FLRJ“.
Ivan Cankar: »Pohujšanje«. Premiera dne, 21. IV. 1956. Režija:
Mikeln, scena: Korun. Na sliki: Zupan, Bavdaževa in Juvan.
Okvirni delovni načrt Prešernovega gledališča za igralno obdobje 1956-57
SLOVENSKA DELA:
Anion Tomaž Linhart: Matiček se ženi.
Slavko Grum: Dogodek v mestu Gogi.
Kreft — Jan: Dr. France Prešern.
Evenluelna slovenska noviteta.
JUGOSLOVANSKA DELA:
Stevan Sremac: Pop Lira in pop Spira.
Roksandič: Reli metulji!.
EVROPSKA KLASIKA:
Sotoklej*: Kralj Edip.
Aristofan: Lizlislrala.
Shakespeare: Beneški tngover.
IVollieie: Tartuffe.
CojnlJ: Revizor.
MODERNA KLASIKA:
Slrindbeng: One.
Renavcnte: Ideali in ko isti.
MODERNA DELA:
VVilliam luge: Avobusna postajja.
Armand Salacrou: Noči j'eze.
Louis Chazai: Col era.
W,illiam Faulkner: Requ:iem za nui:o.
Deldcrficld: Vrtna ograja.
Arthur Milil er: Pogled z mosta, Čarovnice iz Salerna. Evcnlueliia, češka, poljska ali ruska noviteta.
MLADINSKA DELA:
Ridovčeva: Nesrečni iolar.
Evenluelna mladinska noviteta.
č7z navede n e (j a okvira je (gledališki svet na predlog dramaturga potrdit naslednji spored:
Linhart: Matiček se ženi.
Sofokles: Kralj Edip.
Aris'o!'an: Liziistrata.
In.ge: Avobusna poslaj'a.
Salacrou: Nori j'eze.
Blčovčcva: Tolar.
Benavcnte: Ideali in koristi.
NVilliam Faulkner: Rcqu,iiem za mn o.
Gogolj': Revizor.
Dclderfield: Vrtna ograjb.
Eventuelna i oviteta.
Pcidrobnejša analiza posameznih programskih postavk bo objavljena v Glasu Go enjske in dnevnem časopisju.
Domače gledališke vesti
Gledališče bo predvidoma prenehalo z delom okrog petnajstega junija. Novo igralno obdobje pa se bo začelo sredi meseca avgusta.
V okviru jesenskih svečanosti v zvezi z dvajsetletnico stavke tekstilnih delavcev bo Prešernovo gledališče obnovilo priljubljeno Cankarjevo socialno-polillčno dramo: Hlapci. Prepričani smo, da bo lo delo, ki je pred tremi leti doživelo velik uspeli na naših deskah, znova privabljalo številne častilce Cankarjeve umetnosti, tem bolj, ker de'o takrat ni bilo. odigrano. Predstave Cankarjevih Hlapcev bodo izven abonmaja. Predstave boddi predvidoma na prostem.
Profesor Mirko Mahnič, lektor in režiser Drame SNG bo z novo sezono redno nastavljen v Prešernovem gledališču kot stalni režiser in lektor PG.
Luci Clgpj član MG, bo- z novo sezono spet redno nastavljen v Prešernovem gledališču.
rftopt(wek in pr v inf a
V	m oj mi članku „Can.kar, njo ;ovc drame in Kranj", ki je iištil v Gledališkem listu št. 9, se mi j|e pri navedbi proslave ob 10-letnlei Cankarjeve sjmrti v Narodni čitalnici v Kranju vrinila pomola. Slavnostnega govora ni imel dr. Simon Dolar ampak prof. Ivan I<ola.r, ki j'e vso- proslavo tudi pripravil in vodil. Mislim, da ni odveč, če olmcm pozabi, kakšne so bili© take proslave.
V	torek dne 11. decembra 1928 ob pol 9. uri zvečer ji priredil Gledališki oder Narodne čitalnice Cankarjev večer, pesniku v spomini ob 10-letnici njtagove smVtl. Spored, razviden z lepaka, je bil sledeč:
I.	O Cankarjju (prof. Ivan Kolar).
II. Dramatični prizori iz Cankarjevih del:
1. Martin Kačur, dramatiziran odlomek.
Kačur	.........	I.ukovšvk
Zdravnik	.........	Toporiš
Župnik	.........	Fuigina
2.	Za narodov blagor, komedija, odlomek.
dr. Grozd	.........	Porove
Gornik	.........	Korošec
Ščuka	. . ........	Klavora
3.	Iz življenja odličnega rodoljuba, drama lični odlomek.
Svi.ligoj	.........	Plahuta
Fridla	.........	Kolar
'I. Hlapci, drama, odlomek.
Jerman	.........	Klavora
Župnik	.........	Fugina
5.	Hlapec Jernej', odlomek.
Jernej'	.........	Valenčič
Sodnik	.........	Korošec
Sod. sluga	Hvala
6.	Pohujšanje v dolini šentflorjanski, farsa, odlomek.
Peter	......... M c'od Mayr
Jatin ta	......... ma, Toporiševa
Gledališki oder Narodne čitalnice j'e izdal ob tej priliki ličen, liskan program proslave z E. Justinovim lesorezom Cankarja in pripombami k posameznim dramalsldm prizorom. Preigram je sestavil prof. Kolar.
Seliškar - Filipič: Bratovščina Sinjega galeba; premiera 10. III. 1956. Režija: Petan, scena Kump. — Na sliki: Bavdaževa,
Kovačič.
Spominu Ivana Cankarja je posvečal Glcdailiški oder Narodno čitalnice vso pažnjo, igral pa je tudi večino njegoviih del. Za posamezne prireditve pa manjkajo podatki, ker ni na razpolago plakatov ne časopisnih poročil o njih. O nekaterih prireditvah poročila niso niti izšla in je bilo objavljeno samo( obvestilo, da se proslava vrši. Zasebniki pa gotovo še hranijb marsikateri pisan ali tiskan spolniti o delu Narodne čitalnice v Kranju prav od njene ustanovitve pa vse do okupacije. To gradivo je za zgodovino gledališkega udejstvovanja v Kranju velike važnosti ili bi prosil vse one, ki imajo karkoli o pri-redijlvah Narodne čitalnice (lepake, vabila, slike (fotografije), časopisne izrezke ali celotne številke, igre, ki so se igrale in so samo v rokopisu, stare članske izkaznice itd.), da to dajo na vpogled aji pa odstopijo proti primerni odškodnini’ Studijski knjižnici v Kranju, Titov trg 3, I. nadstropje.
Ivan Fugina
Gledališki list PG v Kranju - Predstavnik Lojze Gostiša - Odgovorni urednik Rado Jan Ovitek je izdelal Saša Kump - Tiska Tiskarna »Gorenjski tisk« v Kranju Naklada 600 izvodov - Rokopisi se ne vračajo - Telefon št. 355, 450
PREGLED DELA IGRALCEV V SEZONI 1955/56
Igralec	Celjski grofje	Piknik	Othello	Tretje ležišče	Janko in Metka	Se bo sijalo sonce	Velika Beseda	Bratovščina sinjega galeba	Pohujšanje v dolini Šentflorjanakl j	Laznik	Pastirček Peter in Kralj Briljantin	Skupno predstav	
Bavdaž Nada	—	Millie Owens.	—	Zenska	Naga- jivček	—	Polontca	Ivo	Jacinta	Colom- bina	Peter	95	
Blanč Vera	—	—	—	—	—	—	Nežika	—	Županja	—	—	33	
Cegnar Mirko	Pater Gregor	—	Dož in Plemič	Urednik	Škrat	Sodnik	Gaber	Ante	Konkor- dat	Arlec- chtno	Gašper	138	
Cigoj Anka	Dekle	Madge Owens	Desde- mona	—	Janko	—	Aničika in dekla-movalka	Mihael	—	Rosaura	—	116	
Hlebce Angelca	Barbara	Rosemary	Bianca	—	Vila	Zena	floapa Koklja narodna dam i	—	Dacarka	—	Čarov- nica	119	
Kovačič Jožo	Piccolo- mini	Alan Seymur	Cassio	—	—	Mož	Gospod Kikelj	Lorenzo	Dacar	Lelio	—	114	
Mayr Metod	Sodnik	—	Jago	Profesor	—	—	Globoč- nik	Barbo	Učitelj Sviligoj	Pismo- noša	—	98	
Sirnik Neda	—	Irma Kronkite	—	Zora	Mačeha	—	Oospa Kiklja Id nar. dama	—	Ekspedi- torica	Beatrice	—	76	
Skebe Helena	Veronika	Flo Owens	Emilija	—	Čarov- nica	—	Tinica	—	Stacu- narka	—	—	107	
Pristov Jože	Friderik	Hal Carter	Othello	—	Oče	Brat	Matiče	Komandant In delavec	Debeli človek	Ottavio	Kralj Briljan- tin	139	
Trefalt France	Trgovec	Hovvard Bevans	Roderigo	Turist	—	Sodni sluga	Frluga in Sokol	Braziljanee in delavec	Cerkov- nik	Panta- lone	Mrvar	127	
Zupan Jožo	Pravdač	—	Montano	Javor	—	—	Anže	Jakob In telegrafist	Peter	Brig- hella	—	99	
Štiglic Lado	Pek	—	Glasnik	Zastopnik Slovenlj*- sod	—	—	Sokol	—	—	Florin- do	—	95	Tehn. vodja
Dolinar Anton	—	—	Senator	Trgovski potnik	—	—	—	—	—	Vajenec	—	20	Inspi- cient
Eržen Tono	—	—	Braban- tio	—	Piskro- vez	—	Načelnik Sokola	Just	—	—	—	70	
Fugina Ivan	Herman	—	Graziano	Uradnik	—	—	Gospod Kokalj	Tomo	Notar	Stražnik	—	106	
Grašič Ivan	Jošt	—	Lodovico	Podeže- lan	—	—	Zupan Dolinar	—	Zupan	—	—	86	
Berger Marjan	Padar	—	Senator	Sindikalni funkcionar	—	—	Dr. Blei-weis	—	—	—	—	71	
Gogala Jardo	Orožar	—	Senator	Receptor	—	—	Sokol	Krčmar	—	—	—	87	
Belak Slavko	Ulrik	Zomber	—	—	—	—	—	-r-	—	—	—	38	
Starešinič Stane	Pravdač	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—	7	
Vajt Jela	Gvarddjan	—	—	—	—	—	Tomaž in Grabež	-	Stacunar	—	—	63	
Lukman Zlatko	—	—	Sel	Kvas	—	—	—	—	—	—	—	21	
Reš Nace	—	—	—	—	—	—	Matej Pirc	—	—	Doktor Balan- zoni	—	21	
Cigoj Laci (gost)			Jago	Direktor								14	
Opomba urednika: Sodelovanje in število nastopov igralcev gostov je prikazano v gledališkem listu št. 1 — sez. 1956/57 na s trani 19.
PG