«MIL 1933
Poltnln


V Ljubljani, dne 16. marca 1933.
Štev. 30.
Letnik LXXIh. (Sol. leto. J932/33J
Učiielfslcž tovariš
StanovsKo poliiišRo glasilo J. V. U. — se&ci/e xa dravsKo banovino v Cfublfani
. _	__	_ _	- UrednUtvo in uprmva: Ljablj.ne, Frmniilkmmkm =Uc» 6/1. RokopUov ne vraiamo. Nefrmnkiranih pitem ne ,prejemamo. Uhaja wak letrtek. Narotnlnm letn»
Mesečna priloga »vrosveia« = 60Di„ „ ¡nožem.**, «o du. č^ ..kdj. j.v.u.^««/oi^.««».«™,. o^ip.^.<»d^k ^..6., /><,«.¡.k. rai. 11.197. r.i«/o„sm
Stanarina učiteljic poročenih z neučitelji
Šolski upravitelji in finančni zakon
za leto 1933./34.
Naloge šolskih upraviteljev, določene po zakonu, so tako mnogovrstne in tako velike odgovornosti, da bi jim moral priznati zakon za to posebne in zvišane prejemke. Upraviteljem šole ni naložena samo skrb, da se redno in pravilno vrši šolsko delo, on je tudi zastopnik šole napram oblasti, kar je zvezano z obilimi posli, katere mora opravljati po izvršenem delu v razredu. Pa ne samo to. Od njegovega taktnega občevanja z učitelji, avtoritativnega razloga napram učencem in preudarnega in razumnega občevanja z ljudstvom, ustvarja ono znosnost in harmonijo, ki naj vlada med šolo in domom, da ta do-seza kar najboljše uspehe.
Gospodarske naloge so sicer izročene zastopnikom šolske občine, vendar vsakdo, ki količkaj pozna položaj naše šole, posebno na kmetih, ve, da je v pretežni večini naložena tudi ta skrb šolskim upraviteljem. Zakon sam je poveril mesto poslovodje-tajnika v krajevnem šolskem odboru, kar znači, kakor pri vseh organizacijah — dušo te Ikorporacije.
Kolike so te skrbi, koliko je dela, zlasti v današnjih težkih .gospodarskih prilikah, ve le tisti, kdor je to skušal in pozna mišljenje mnogih naših ljudi, ki ga imajo do šole in njenih potreb. Poleg obilih poslov vrši šolski upravitelj nekakega posredovalca med zahtevami prosvetne uprave in ljudstvom, z vedno skrbjo in preudarjanjem, da zadene pravo in pridobiva na eni strani šoli potreben ugled, na drugi pa gospodarsko pomoč šolske občine.
Za te težke naloge so mu bile od vseh začetkov našega šolstva priznane poleg naslova tudi materialne koristi. V vseh šolah so se zidala poleg učnih prostorov tudi natu-ralna stanovanja -za šolske upravitelje. Vodja šole pa je prejemal tudi posebno vodstveno I doklado, ki je bila sicer skromna, a bila je vsaj kot nekako priznanje za njegovo večje in odgovornejše delo. Ponekod so celo krajevni činitelji, šolske občine, dajali šolsikim upraviteljem še posebne bonitete v prepričanju, da se bodo potezali za taka mesta vzorni učitelji, od katerih bo imela šola in občina večje koristi, kakor je bil dovoljen poboljšek.
Z novim zakonom so upravitelji v vsem izenačeni z ostalimi učitelji. Naturalna stanovanja so upraviteljem šol sicer ostala, vendar so morali do lanskega leta tudi upravitelji po uredbi o precenitvi naturalnih stanovanj plačevati stanarino tako, da v tem času o pro stih stanovanj eh niti ne moremo govoriti. Ta ugodnost jim je bila priznana, kakor tudi vsem učiteljem, šele z aprilom preteklega leta.
Upraviteljske doklade so povsem odpadle, kar ni le škoda za upravitelje same, ampak tudi za napredek šole. Z imenovanjem učitelja za upravitelja je temu podeljena po-| leg naslova velika skrb in odgovornost, ki sta združeni z obilim delom.
Zdrav in krepak razvoj našega šolstva ne zavisi samo od dobrega nadzora, temveč veliko bolj od dobrega in preudarnega vod-! stva. Upravitelj, ki ve, kaj hoče in kaj mora, ustvarja šolo. Lahko rečemo: kakršen upravitelj, taka šola. Jasno je, da sam upravitelj tudi ne ustvarja dobre šole, da mu je potreba dobrih in vestnih učiteljev. Toda ti morejo izvršiti povsem svojo nalogo le pod dobrim in smotrenim vodstvom.
Z zakonom je sicer v nekem primeru pomagano upraviteljem šol s tem, da so tam, kjer je na šoli preko 12 razredov, oproščeni od dela v razredu. To določilo je olajšalo delo onim, ki imajo gotovo število razredov, ni pa pomagano z njo tistim, ki imajo manj od 12 razredov, dasi imajo pogostokrat prav toliko, v izvestnih prilikah in razmerah pa še celo več posla, kar zavisi največkrat od krajevnih prilik. Pogrešamo tu neikega razmerja, neke graduacije, na podlagi katere naj se zniža upraviteljem delo v šoli, da morejo posvetiti več skrbi vodstvu šole in pouku, upravnim in gospodarskim poslom.
Kakor poroča dnevno časopisje je predložil finančni odbor narodni skupščini poro-; čilo k predlogu fin. zakona za leto 1933./34.
V teh predlogih čitamo med drugimi predlogi, ki zadevajo prosveto, tudi to, da naj se menja zadnji odstavek § 113. in glasi: V šolah, ki imajo več kot 16 oddelkov, se 1 upravitelji teh šol oproščajo vsalkega dela v razredu.
Ta predlog meri na to, da se vrne nekaj upraviteljev, ki so bili do sedaj oproščeni razrednega pouka, zopet na delo v razred. Kdor pozna veliko in težko delo upraviteljev na šolah, ki imajo po šest do osem oddeljenj, pa morajo poučevati polno število predpisanih ur v svojem razredu, si lahko predstavlja
breme, ki sloni na onih upraviteljih, ki imajo še več oddeljenj. Kje naj vzamejo ti upravitelji čas, da bodo kot učitelji ostalim učiteljem za vzgled. Poleg tega naj popravljajo v izven učnem času naloge in se pripravljajo na pouk. Vrše naj vestno vse upraviteljske posle z oblastmi, pripravljajo gradivo za učiteljske svete, sprejemajo stranke, vodijo posle krajevnega šolskega odbora itd. Naloga je to, ki jo zmore popolno in neoporečno vršiti le telesno in duševno skrajno krepak in zdrav človek.
Pa če bi bilo s tem že vse izvršeno! Naloga je, da se učitelj udejstvuj tudi v prosvetnem delu med narodom, t. j. dela naj pri raznih kulturnih in gospodarskih ustanovah v izven šolskem času. Prav in v redu je to. Potrebno tudi. Duša prosvetnemu delu med narodom je bil že od nekdaj učitelj, pred vsem pa šolski upravitelj, ki je že po svojem zvanju in navadno daljšem službovanju z narodom v ozkem stiku in pozna krajevne prilike. Vse prav in v redu je. Nastane le vprašanje, koliko časa bo vse to vzdržal. Koliko časa bo šlo, ne da bi trpela ena ali druga stvar na popolnosti in dovršenosti. Nič čudnega, če nastane tu ali tam, ali pa povsod, polovičarstvo. Vprašanje zaposlenosti šolskih upraviteljev je važno in treba je v tem izpre-govoriti odkrito besedo.
Bili smo vedno nasprotniki oproščanj šolskih upraviteljev od šolskega dela tam, kjer ni potrebe in sile. Jasno pa je tudi, da se s številom oddeljenj množi delo, zato je treba upravitelje z rastočim številom oddeljenj razbremeniti pri delu v razredu.
Z vso pravico se bodo tu oglasili eno- in dvo-, pa tudi tri- in več-razredničarji češ, nas pa ne vidi nihče, ki delamo z največjim številom učnih ur, v najtežjih razmerah, v najbolj pozabljenih krajih in poleg vsega šolskega dela opravljamo vse upraviteljske posle in posle pri krajevnih šolslkih odborih.
Res je, zato pa smo mnenja, da pripada vsem upraviteljem brez izjeme, od eno -razredničarja dalje, poleg prostega stanovanja v šoli, tudi primerna upraviteljska do-klada, ki naj bo za vse upravitelje enaka in tako velika, da bo lahko vsak upravitelj z vnemo in ljubeznijo vršil poverjene posle v korist šole, učiteljstva in ljudstva.
Bilo pa bi tudi pravično, da se prizna vsem upraviteljem, ne glede na število razredov, enaka upraviteljska doklada.
Ne bodo li na ta način prikrajšani oni na več-razrednicah?
Prepričan sem, da je predlog dober in pravičen, treba ga je le pravično izvesti. Vsakdo bo privoščil upravitelju na eni-, dvo-in morda trirazredni šoli iste upraviteljske doklade, saj so posli domalega isti. Kolikor so na višje organiziranih šolah večji, ima pa upravitelj kolikor toliko več ugodnosti iz drugih razlogov.
Z rastočim številom oddeljenj pa naj bi se upraviteljem število ur zmanjšalo v razredu, počenši od štirirazrednice tedensko po dve uri. Na ta način bi bil upravitelj s pri-lično 15 oddeljenji domalega povsem oproščen razrednega pouka. Z zmanjšanjem števila ur bi pridobil dovoljno časa za večje upraviteljske posle in druga dela, ki so zvezana z njegovim položajem. Iz take razdelitve dela bo vsalkemu, kdor pošteno misli in dobro hoče, povsem upravičen predlog, naj se prizna vsem upraviteljem brez izjeme enotna pa dovolj na upraviteljska doklada.
Ostane le še vprašanje, Ikdo naj prevzame ure v razredu namesto šolskega upravitelja. S številom oddeljenj raste število učiteljev in odpade pouk v oddelkih, dostikrat tudi število otrok v posameznih oddeljenjih. Da je pouk na takih šolah in oddeljenjih lažji in uspešnejši kakor na eno-, dvo- ali trirazred-nicah, ne glede na vse druge neprilike, ki so pogostokrat združene s temi šolami, mi bo vsakdo rad potrdil. Zato ne bo preveč zahtevano, da prevzamejo posamezni učitelji v upraviteljevem razredu, ki je navadno višji, posamezne predmete, ker se že itak mnogo-kje uvaja predmetni pouk. Ta obremenitev je povsem upravičena in pravična, saj dela v tem času upravitelj — kot odgovorni voditelj šole, za prid in korist celega zavoda.
Predlog za finančni zakon še ni sprejet, zato sem napisal te misli z željo, da bi jih oni, ki imajo o stvari odločati, upoštevali.
S predlaganim bi bilo vprašanje šolskih upraviteljev povoljno in tudi pravično rešeno, kar bi brezdvomno ne koristilo samo njim, ampalk tudi zdravemu razvoju in napredku naših narodnih šol.
V našem strokovnem listu od 26. jan. 1.1. pod naslovom »Učit. stanovanja in stanarina« se pledira izlključno za to, da od učiteljev -zakoncev oba prejemata stanarino. Tu je govor samo o učiteljih - zakoncih, o zakonskem učit. paru; ne omeni pa usode učiteljic, poročenih z drž. uradniki, drž. umirovljenci in drugimi, ki so izven učit. stanu.
Res je naprosil izvršni odbor v svoji spomenici g. ministra prosvete, naj se na noben način s fin. zakonom za 1. 1933./34. ne izmenja § 84. zak. o narodnih šolah. Edino pravično je — piše nadalje omenjeni članek —, da prejema poročena učiteljica svojo stanarino, ako njen mož ne uživa stanovanja in kuriva v naravi.
Ta pasus »ako njen mož ne uživa stanovanja in kuriva v naravi«, bi se mogel, če ga ad litteram vzamemo, nanašati tudi na tiste poročene učiteljice, katerih možje niso učitelji. Saj tudi ti ne uživajo stanovanja in kuriva v naravi.
Paragrafi se dajo tam, kjer jim tekst nima jasnega, odločnega akcenta, različno tolmačiti, in kaj rado na škodo onega, kateri bi moral, da nekaj prejme.
Zato sem trdno prepričana, da se bo tudi § 84. interpretiral na škodo nas, ki smo poročene z neučitelji in prihajamo do neprijetne ugotovitve, da se je v spomenici izvršnega odbora prezrlo vprašanje učiteljic, poročenih z neučitelji. Ta zelo neprijetna ugotovitev mi daje povod, da podam v interesu prizadetih učiteljic nekoliko refleksij.
Žal mi je, da se v tem pogledu nihče nas ni domislil. Izgleda, kot da me sploh ne bi bile članice onega stanu, kateri je, kot čitamo v izvodu »Narodne prosvete«, steber države. Neorijetno pogrešamo, da se ne namerava tudi nam dati možnost, da se tudi me »nemoteno in z vso svojo voljo posvetimo poklicu«. Bi-li bil morda finančni efekt, ki bi se
na naš račun dosegel v občinskih proračunih, odločilen za stanje občinskih blagajn? Mislim, da ne, ker v nobenem kraju ne predstavljamo tako veliko število. Resnica je le ta, da ta »obremenitev ne bi bila za nobeno občino tako usodna, dočim bi stanarina, vzeta nam z neučitelji poročenim učiteljicam, bila za nas občutljiva materialna izguba. To bi tudi pomenilo neenako honoriranje za enake dolžnosti. Tudi me ne živimo samo od besede božje. Tudi nas so zadele vse dosedanje redukcije prejemkov in sedaj nam preti od-vzetje naše stanarine.
Odveč je omeniti, da niti naši možje, katerim je redukcija tudi parkrat potrkala na vrata, ne prejemajo bajeslovnih gaž generalnih direktorjev. Kar prejemajo oni, je rekom-penzacija za njihovo delo. Kar se tiče našega stanu, vemo vsi, da naš gmotni položaj ni tak, da bi mogli brez škode utrpeti tudi najmanjše zmanjšanje prejemkov.
Jaz bom n. pr. 1. aprila 1933. dobila, ako se mi vzame še stanarina —, 650 Din manj plače, nego sem je imela pred 2 letoma. To torej naj je moj in mnogih drugih tovarišic napredek v honorarju za delo!
Pri neki svečanosti je poudaril bivši minister prosvete g. B. Malksimovič, da je učitelj stvo apostolski kor države. Tudi me, z neučitelji poročene, smo članice tega apostolskega kora. Zato naj se tudi nam da možnost, da moremo nemoteno in z vso svojo voljo vršiti svojo apostolsko misijo.
Samo želimo, da nas v omenjeni pogibelji ne pozabijo oni, ki so poklicani, da zastopajo interese celokupnega učiteljstva, torej tudi interese nas, z neučitelji poročenih. Prvi april je že pred vrati, zato naj se pravočasno napravijo potrebni koraki, ker:
Roma deliberante, Saguntum periit.
I. K. B.
Splošne vesti
IZJAVA.
Učiteljstvo obveščamo, da je bil spor v zadevi, Iki je bila objavljena v 27. številki »Učiteljskega tovariša« z dne 23. febr. t. 1. na tem mestu, sporazumno in tovariško na društvenem zborovanju sreskega društva JUU Ljubljana — zah. del dne 11. marca t. 1. poravnan.
Vsi podpisani pa obsojamo one, ki so se v zadevo vmešali ter jo izkušali izrabiti, kar ni bil namen onih, ki so akcijo započeli.
V Ljubljani, dne 12. marca 1933.
Ivan Dimnik, s. r.	Josip Kobal, s. r.
Edvard Prinčič, s. r.
—	Praktični učiteljski izpiti v Ljubljani
se bodo začeli v aprilskem roku v sredo dne 19. aprila 1933. ob 8. uri dopoldne. Kan-didatje naj svoje pravilno opremljene prošnje za pripustitev k izpitu vlože po uradni poti pravočasno tako, da bodo vsaj do 13. aprila 1933. v rokah izpitnega odbora, sami pa naj se zglasijo pol ure pred začetkom v direktorjevi pisarni. Zakasnele prošnje kakor tudi zamudniki pridejo v poštev še le za prihodnji izpitni rok v jeseni. — Izpitni odbor. Ravnateljstvo drž. učiteljske šole v Ljubljani, direktor: Marolt N.
—	Okrožnica banske uprave. Na zahtevo ministrstva prosvete v odloku P. br. 51.565 od 2. febr. 1933. je izdala banska uprava 13. februarja 1933. IV. No. 2736/1 naslednjo okrožnico:
Da bi se naša šolska mladina čimbolj upoznala z ženijalnimi iznajdbami velikega sina našega naroda Nikole Tesle, priporoča ministrstvo prosvete, da učitelji srednjih, učiteljskih in meščanskih šol pri svojih predavanjih izrecno poudarjajo znanstvena dela in izsledke Nikole Tesle. Pri Mladinski matici je izšla prav te dni knjiga: »Tesla in razvoj elektrotehnike.« Šolski upravitelji ne pozabite naročiti te važne knjige za učiteljske in šolar-ske knjižnice.
—	Pedagoška centrala v Mariboru je otvo-rila prav svečano svojo novo čitalnico na drž. učiteljski šoli dne 7. marca in obenem proslavila ro'stni dan velikega predsednika naše bratske republike Čehoslovaške T. G. Masa-ryka.
Profesor Šilih je v uvodnih besedah pozdravil zastopnike oblasti prosvetnih ustanov in mnogobrojno občinstvo, ki je z velikim interesom sledilo predavanju, ki ga je imel ob tej priliki bivši Masarykov učenec direktor drž. učiteljišča F. Kadunec. Naslikal narn je Masaryka kot pedagoga, filozofa in državnika. Govoril je dalje o velikem vplivu, ki ga je imel profesor Masaryk na jugosloven-sko študentstvo, ki je študiralo takrat v Pragi. Masaryk je kot politik mnogokrat priskočil v pomoč od Avstro-Ogrske zatiranim Jugoslovanom. Tudi med svetovno vojno je po-
magal in podpiral Masaryk težnje Jugoslovanov vedno in povsod. Predvsem se pa imamo zahvaliti državniku Masaryku, da je danes naša mala antanta tako pomembna in trdna organizacija, ki kljubuje samozavestno vsem našim neprijateljem.
Želimo, da se to izbrano in mnogobrojno občinstvo, ki je napolnilo slavnostno dvorano, še večkrat zbere v tej tako udobno urejeni dvorani, za katere ureditev je prispevala tudi kraljevska banska uprava v Ljubljani s svojim izdatnim doprinosom.
TO VARIŠI(CE)!
NE POZABITE NA OBMORSKI UČITELJSKI DOM IN POŠLJITE PRIJAVNICE!
—	XI. redni občni zbor Zadruge državnih nameščencev bo v dvorani Delavske zbornice, Miklošičeva cesta v Ljubljani, v petek dne 31. marca 1933 ob 19. uri s sledečim dnevnim redom: 1. Konstituiranje občnega zbora. —
> 2. pitanje revizijskega poročila Saveza o reviziji zadruge. — 3. Poročilo upravnega in nadzorstvenega odbora: a) odobritev letnega obračuna; b) razdelitev čistega prebitka iz leta 1932.; c) podelitev razrešnice upravnemu in nadzorstvenemu odboru. — 4. Volitev dveh članov in štirih namestnikov upravnega odbora in dveh članov in treh namestnikov nadzorstvenega odbora. — 5. Predlogi in pritožbe zadružnikov. — 6. Odobritev pravilnikov v smislu čl. 50 pravil. — 7. Raznoterosti. — Opomba: 1. Skupščina sklepa polno veljavno, kadar ie navzoč eden več kot polovica zadružnikov (člen 35 pravil). Ako na določeni dan in uro ne pride toliko število zadružnikov, se bo vršil občni zbor pol ure kasneje to je ob 19. uri in 30 min. na istem kraju in z istim dnevnim redom in bo sklepal polno-veljavno brez ozira na število navzočih zadružnikov. — 2. Letni račun za leto 1932. je zadružnikom na vpogled v zadružni pisarni, Vodnikov trg št. 5, med delavnimi urami.
—	Učiteljska kreditna zadruga v Kuma-novem. Preteklo nedeljo je imela svoj občni zbor »Učiteljska kreditna zadruga« v Kuma-novem. Iz poročila, ki je bilo podano na tem občnem zboru, je razvidno, da ima zadruga 68 članov - učiteljev iz žegligovskega sreza. Članske vloge znašajo 33.200 Din, a posojila 27.640 Din. — To je najbrže ena najmanjših učiteljskih zadrug. Sicer pa iz malega raste veliko.
—	Učiteljski dom v Mariboru. Učiteljsko društvo za ormoški okraj je darovalo namestu venca na grob pokojnemu tovarišu šolskemu upravitelju v pok. Francu Megli 200"— Din. Prav iskrena zahvala. — V Mariboru, 13. marca 1933. M. K., blagajnik.
Osebne zadeve
—i Premeščeni so z ukazom: Pirkovič Ivan iz Zidanega mosta v Ljubljano; Prevc Amalija iz Artič v Predoslje; Pirker Viktorija iz Strug v Polom; Intihar Alojzij iz Izlak v Krko; Čolnar Antonija iz Črnuč v Gornje Pirniče; Nagelschmidt Herbst Josipina iz Hajdine v Ptuj - okolica; Kegl Vekoslav iz Sv. Jakoba v Slov. gor. v Reko; Kegl Antonija iz Sv. Jakoba v Slov. gor. v Reko; Vizjak Ciril iz Črnomlja v Prečno. — Premeščeni so z odlokom: Rape Vladlslav iz Moravč v Šenčur; Rape Cecilija iz Moravč v Šenčur; Dam-janič Dragica (s.-hrv.) iz Maribora v Celje; Vrisk Valerija iz Boževiča (zetska banovina) v Birčno vas; Škilan Josip iz Limbuša v Studence; Rutar iz Zabukovja v Lesce. — Nameščeni so bivši učitelji - vojaki: Kramer Fran — Blanca, Mazi Vinko — Gorjuše, Marolt Fran — Sela pri Zagorju, Turk Josip — Pernice, Lampič Stanislav — Vrata, Dobaja Ivan — Stogovei, Donik Anton — Škalske Cirkovce, Majerič Hugo — Resnik, Slekovec Adalbert — Črensovci Torelli Janko — Ščavnica, Ulaga Emil — Žiče, Rojnik Josip — Kalobje.
—i Napredovali so učitelji (-ce) v IX. skupino: Rutar Terezija, zabavilja iz Štor; Pečar Srečko iz Petrove; Semlič Danica iz Grosu-pelj; Trotošek Julij iz Bizelskega; Kosi Ore-sta iz Majšperka; v VIII. skupino: Horvat Božidar iz Št. Janža; Škodlar Ivana iz Dobre-polja; Knol Janez iz Fare vasi; Šavli Andrej iz Predanovcev; v V. skupino: Witine Ivan, Stara cerkev; Vuga Ivan, Ljubljana; Luknar Marija, Ptuj; Han Karolina, Ljubljana, Ger-mek Anton, Ježica; Robnik Ivan, Maribor; šešarik Leontina, Kočevje; Kobau Amalija, Kostanjevica; Klemenčič Josip, Pobrežje; Biz-jaK Josip, Celje; Ozmec Janko, Lipa; Mah-kota Stanislava, Ljubljana.
NA DELO ZA NAŠE DOMOVE! VSA NAROČILA POTOM UGP.
IKltelJsfei pravnik
—§ Brezplačno zdravljenje. Državni in banovinski uslužbenci, kakor tudi njih rodbine, imajo pravico do brezplačnega zdravljenja v bolnicah in sicer:
a)	služitelji in zvaničniki v III. razredu;
b)	nižji uradniki od X.—VI. polož. skupine in uradniški pripravniki v II. razredu;
c)	višji drž. uradniki od V. polož. skupine navzgor v I. razredu, — kolikor je v dotični bolnici takih praznih mest.
Uslužbenci pod a) in b) plačajo, če se zdravijo v višjem (II. odn. I.) razredu, razliko oskrbnih stroškov, ki so predvideni v »Pravilniku o bolničnih pristojbinah« — glej Službeni list štv. 117/16 z dne 25. febr. 1933.
Pristojbine za intervencije, zdravila, ob-vezila in ostali materijal ne plačajo ti uslužbenci, neglede na razred, v katerem se zdravijo.
—§ Prispevek za brezposelne, ki je bil
odtegnjen od prejemkov za mesec marec 1933, znaša 1% letnega neposrednega (uslužb.) davka in je predpisan v § 8. zakona o naknadnih kreditih z dne 23. XII. 1932. — Služ. list 16/3 z dne 11. I. 1933. in se plača enkrat za vse leto 1933.
Prispevek bi se imel pobrati v 4 obrokih, vendar se iz tehničnih razlogov odteguje naenkrat.
V znanje vsem, ki so vprašali za zakonsko podlago odtegljaja.
—§ Napredovanja v položaju. Kdor je zadostil pogojem § 49. ur. z., naj takoj vloži prošnjo za višji položaj.
Prošnje je označiti z A in B, priloge pa z A/l i. t. d.
Kdor je prosil za V., VI. in VIL skupino v letu 193i. in začetku leta 1932., pa še ni napredoval, naj takoj obnovi prošnjo!!
V spomin učiteljice Švajger-Arko Marije
Tako tiho, skromno in neopaženo je odšla iz tega sveta tovarišica, ga. Švajger-Arko Marija. Človeka obide groza, ko pomisli, kaj vse mora pretrpeti učitelj, učiteljica, kako malo je poplačan težki poklic, skrb za mladino in kako malo se javnost zmeni za vzgojitelja v pokoju. Ko umrje, ga spremlja k zadnjemu, tako potrebnemu počitku, le majhen krog prijateljev, morda samo najožji sorodniki.
Skromno je živela ga. Švajgerjeva. Če pomislim na svoje službovanje tam v Dolenji vasi pri Ribnici, se spomnim naše ranjke to-varišice. Ko sem stopil popoldne po pouku na šolski vrt ter mi je pogled ušel k sosednji hiši, last pokojne tovarišice, sem se zamislil v vse tisto samopremagovanje, ki jo je stal ta tihi kotiček. Sama mi je večkrat pravila o trpljenju, ki ga je prebila za časa svojega službovanja, o vsej odpovedi tudi najmanjše udobnosti, samo da bi si vsaj toliko prište-dila, da bi imeli njeni otroci domek, kamor bi se zatekali v dobrih in hudih časih. In ta dom jim je izbojevala z naravnost občudovanja vredno vztrajnostjo. V času velikih počitnic je ta dom oživel, slišali so se lahni alkordi iz sobice in če si se tiho prikradel k oknu ter od daleč pogledal v sobico, si videl njeno hčerko, kako je z navdušenjem izvabljala iz glasovirja vse ono veselje, ki je polnilo njeno dušo, izražujoč neskončno veselje, da lahko igra ob strani svoje zlate mamice -učiteljice.
In ta dom danes sameva, sameva, krasni vrt, katerega so gojile skrbne roke blage po-
—§ Taksa za pritožbe na državni svet in upravno sodišče.
Po § 12. zakona o naknadnih kreditih z dne 23. decembra 1932 — Služb, list štv. 16/3 z dne 11. jan. 1933. — znaša taksa za pritožbe na drž. svet in upravno sodišče 1% skupne vrednosti spornega predmeta, a ne sme biti manjša
a)	za pritožbe na drž. svet od 200'—Din,
b)	za pritožbe na upravno sodišče od 100 — Din.
Če je sporni predmet neocenljivega značaja, znaša taksa za pritožbo:
a)	na državni svet 400-— Din,
b)	na upravno sodišče 200'— Din.
Pritožbe proti odločbam upravne oblasti,
ki pridejo v poštev za učiteljstvo, so po večini značaja neocenljive vrednosti (n. pr. štetje let, premestitev) in je zato plačati takso a) 400— Din in b) 200— Din.
Za pritožbe na državni svet ne plačajo državni uslužbenci te takse v naprej, temveč se pobere taksa naknadno, če državni svet odbije pritožbo.
Mladinska matica
Z 21. SEJE.
1.	Glede izplačevanja honorarjev se sklene: Izplačila naj se izvršijo šele, ko je delo tiskano. Če pa gre sprejeto delo v tisk šele prihodnje leto, dobi lahko avtor že prej nekaj na račun. Prej se lahlko plačajo tudi naročena dela.
2.	O razpisu nagrad se bo razpravljalo pri prihodnji seji. Tajnik naj pregleda po zapisniku, vse v tem pogledu dosedaj sprejete sklepe, da se napravi osnutek, ki bo služil kot baza za bodoče razpise.
3.	Pri poročilih v »Učiteljskem tovarišu« o sejah Mladinske matice naj se opuščajo vesti, ki ne zanimajo širših krogov.
4.	Cena za Teslo se določi za ikartonirane izvode po 26, vezane v polplatno po 32, vezane v celo platno po 36 Din. Po tej ceni se bodo dobivale knjige pri Mladinski matici do konca aprila t. 1. Po tem roku bodo stali kar-tonirani izvodi 30 Din, vezani v polplatno 36 in v platno 40 Din. Po tej ceni se prodajajo knjige tudi v knjigarnah.
ZEMLJEPIS
IN
ZGODOVINA
za III. in IV. razred osnovnih šol od J. P o l a k a
stane samo 9 2)in, odnosno 10 3)in, a 'Vam zelo olajša pouk, ker 'Vam ni treba snovi narekovati, si otroci s tem ne kvarijo pisave in ne pravopisa ter pridobite na času. ^Naročite takoj vse štiri knjižice za38 3)in, odnosno one, kijih potrebujete za sebe ali učence
v knjigarni
Učiteljske tiskarne v Ljubljani ali pri podružnici v Mariboru
5.	Sklene se napraviti prošnjo na bansko upravo za priporočilo »Tesle«.
6.	Določi se način agitacije in razprodaje knjige na višje organiziranih ljudskih šolah, na meščanskih in na srednjih šolah. Tisti, ki prevzamejo po šolah agitacijo za knjigo, dobijo 1 izvod gratis. Na vsakih deset naročenih izvodov, da Mladinska matice še en izvod zastonj.
7.	Sklene se odkupiti rokopis realne vsebine »Potovanje skozi čas«.
1* viv-* j«.	v* U f&iJLi. —
luttp A^iL
LJUBLJANA Za gotovino: MARIBOR Gledališka 4 Selenburgova 4 Slovenska 18
Poslali smo upraviteljstvom večjih šol pol izvod Čermeljeve knjige »Tesla in razvoj elektrotehnike« z željo, da ga kupijo, ker je delo res potrebno vsaki učiteljski in šolarski knjižnici. Zaradi varčevanja nismo izdali za to nikakih okrožnic in obveščamo šolska upraviteljstva kar tem potom.
Iz »Kresnic V.« je izšel v zadnji številki »Jugoslovenčeta« prevod črtice Fr. Bevka »Strto srce«.
Prihodnja številka »Našega roda« izide te dni. Tudi ta številka je bogata tako po vse-biti kot po ilustracijah. Z verzi so zastopani Klopčič. Utva-Prunkova in Peric. Z beletri-stično prozo Hudales, Bevk, Primožič, Kmetova, Vouk in dr. — Podbevšek piše o Božidarju Jakcu, dr. Reja pa opisuje potovanje na Spitz-berge: Ilustracije so prispevali: Jakac, Gaspari in Tine Kos.
Čermeljevo knjigo »Tesla in razvoj elektrotehnike« smo odposlali vsem prednaročni-kom. Kdor je še ni dobil, naj jo reklamira.
Izšla je knjiga »Tesla in razvoj elektrotehnike«.
Elektrotehnika je na zmagovitem pohodu po svetu. Vsako leto prinese v tem pogledu nova presenečenja. Za časa študija naših starejših tovarišev je bila elektrotehnika šele v povojih. Učitelj pa mora korakati s časom. Kar mu ni mogla dati že takratna šola, si mora pridobiti s samoizobrazbo. Zato so mu nujno potrebne knjige. Talka knjiga, ki mu na priprost način pokaže ves razvoj elektrotehnike, je Čermeljeva knjiga »Tesla in razvoj elektrotehnike«. Vsak učitelj, ki mu ni bila dana prilika, da bi lahko sledil napredku tehnike, bi moral seči po tej "knjigi. Tovariši, iki so se učili fizike po nemških ali po teh prirejenih slovenskih izdajah, živijo v prepričanju, da so Jugoslovani prav malo prispevali k razvoju elektrotehnike. Čermeljeva knjiga jim v tem pogledu odpre oči. Dokazuje nam, da se je elektrika prvič začela praktično uporabljati baš na slovenskih tleh in da so dali Slovenci, Hrvati in Srbi velike može na tem polju, med temi velikega izumitelja in učenjaka Teslo, ki prav nič ne zaostaja za Edisonom in Marconijem.
Ta ¡knjiga nas ne vpelje samo v skrivnost elektrotehnike, kaže nam tudi veličino Teslovega dela. Da nam samozavest, ki smo je potrebni. Ni samo poučna, ampak tudi vzgojna.
Zato bi ne smelo biti učitelja brez te knjige. Vsaka učiteljska knjižnica, vsaka šolska knjižnica bi morala imeti vsaj en izvod tega zanimivega dela.
Knjiga se naroča pri Mladinski matici v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6/1. Do konca aprila bo cena kartoniranim izvodom 26, v polplatno vez. 32 in v platno vez. pa 36 Din. Po tem roku se bo prodajala po knjigarni-ških cenah po 30, 36 in 40 Din.
kojnice. Ker ni imela več prilike negovati nežnih dušic, je vso svojo skrb posvetila negi cvetlic, katere so pač najlepše uspevale le pod njeno veščo roko. Znana je bila daleč naokoli kot izborna vrtnarica.
Radi svoje vedno hujše živčne bolezni, ki si jo je nakopala med svetovno vojno, ko je pohitela s svojima otročičkoma v Prago, da bi tam študirala njena hčerka Mimi, zdaj odlična pianistinja na konzervatoriju v Ljubljani, je bila prisiljena blaga pokojnica prodati svoj lepo urejeni domek. Odšla je v Ribnico k svojim sorodnikom. Težko ji je bilo slovo od tega tihega, s solzami pridobljenega doma. Večkrat mi je pravila, da je s tem prišla ob svoje veselje. To jo bo pokopalo, je trdila, to brezdelje. Je že tako z našim stanom: ves svež in čil si še v šoli vkljub visokim letom, toda — ko stopiš v pokoj, se kaj kmalu zrušiš! Ko zapustiš šolo, izgubiš oni zlati studenec, iz katerega ti prihaja vedno osvežujoči vir, da se čutiš mladega le med mladino.
Blaga pokojnica se je rodila leta 1859. Izhaja iz znane rodbine Arkotove v Ribnici. Službovala je v Črnomlju, v sončni Vipavi, kjer se je baje še najbolje počutila, v Sodra-žici, v Ribnici in slednjič v Dolenji vasi pri Ribnici. Poučevala je v onih časih, ko so bili razredi še prenapolnjeni. Z nekakim zasmehovanjem mi je včasih predbacivala, da to ni nobena šola, ko imamo v razredu le po 30 do 50 otrok. Seveda — težko je razumela zahtevo moderne pedagogike, ko stopa v ospredje otrok in ne materija.
Da zaključim: Vsa veličina pokojnice leži v njenem življenjskem boju za dobrobit svojih otrok, ko je ob svoji skromni plači odgojila sina in hčerko, ki sedaj oba zavzemata. visoki mesti. Gospa •— počivajte
v miru!
Kmet Herman.
nBEHHHnBBnHBnHHBHBBa
Lavo Čermelj:
Ob izdaji knjige o „Nikoli Tesli in razvoju elektrotehnike"
Čudno se bo zdelo marsikomu, da izpre-govori avtor sam ob izdaji svoje knjige, toda smatram to za potrebno in sem prepričan, da mi ne bo tega nihče zameril.
Kdor je bil pri zadnjem predavanju, ki ga je imel te dni v Ljubljani docent amsterdamske univerze dr. Katz, je gotovo s posebnim zadoščenjem sprejel zaključne besede uglednega učenjaka, s katerimi je na slovesen način poudarjal, da velja v znanstvenem svetu naša bela Ljubljana kot središče za proučevanje škroba in da so razprave, ki so izšle iz instituta profesorja Samca, pravi mejniki na tem polju. Škoda, da so slišali te besede iz ust tujega učenjaka samo oni, ki jim je to bilo že itak bolj ali manj znano. Katz-ova izjava pa zasluži, da najde pot v širše plasti našega naroda. Kajti doba petnajstih itt od naše osvoboditve je še prekratka, da bi nas bila rešila vseh spon večstoletnega suženjstva. Še vedno se čutimo sužnje. Gospoda in mojstra vidimo le v tujcu, posebno v onem tujcu, ki je dolga stoletja vihtel svoj bič nad nami. Še vedno se ne zavedamo svoje lastne moči in svoje lastne vrednosti. Premalo poznamo sami sebe in se radi tega preslabo cenimo.
Vemo sicer za naše pesnike in pisatelje, morda poznamo tudi še tega ali onega našega jezikoslovca ali zgodovinarja. Toda vsi drugi naši učenjaki so nam po večini docela
Naša gospodarska organizacija
—g Učiteljski dom v Ljubljani. Opozarjamo vse zadružnike na občni zbor, ki bo 25. marca 1933. v sobi odsekov JUU v Ljubljani, Frančiškanska ul. 6. Začetek ob 8. uri.
—g Učiteljskemu domu v Mariboru je daroval tov. Šima Vodenik 100 Din v počastitev spomina pokojnega zaslužnega tovariša in prijatelja Josipa Žemljica. Taka počastitev umrlih tovarišev in tovarišič je gotovo najprimernejša, ker koristi stanovskim institucijam živih!
Gospodarsko izvenšolsko delo učiteljstva
ZA POVZDIGO KMETIJSTVA
—g Sodelovanje učiteljstva s kmetijskimi referenti za povzdigo kmetijstva. Sreslko društvo JUU v Ormožu je na zadnjem zborovanju sprejelo sledeč umesten predlog: 1. Šolski upravitelji iz sreza pošljejo društvu točne statistike, pri katerih gospodarskih organizacijah učiteljstvo deluje. 2. Izvoli se odbor, ki bo ta materijal proučil in stopil v stik s sre-skim kmetijskim referentom v svrho izdelave gospodarskega programa za ormoški okraj. V odbor so bili izvoljeni tov.: Venigerholz, Pin-terič, Belšak, Me^la, Bitenc, Tomažej in Kocbek. — Dobro bi bilo, ako bi tudi ostala sre-ska društva organizirala enako akcijo.
—g Vsa sreska društva prosimo, da nam redno pošiljajo dopise, kaj so storila v pogledu akcije za povzdigo kmetijstva in sodelovanja s sreskimi kmetijskimi referenti, da bomo ta poročila in preglede o razvijanju te akcije priobčevali pod gornjo rubriko v »Učiteljskem tovarišu«. Iz dosedanje uradne statistike je razvidno, da deluje v odborih zadrug in v gospodarskih društvih in ustanovah 787 učiteljev in učiteljic.
Šolski radio
—r XXII. teden. V torek dne 21. marca bo predaval g. Viktor Žabkar »O kavčuku«. Vsebina predavanja je: Med najbolj zanimive tvorbe narave prištevamo kavčuk. Iz mlečnega soka nekaterih tropičnih dreves si je človek z raznovrstnimi postopki izdelal tvarino, ki bi jo danes težko pogrešal.
Iz temnih pragozdov in plantaž vodi pot v preproste koče dojnačinov ali tvornice, kjer se izdela surovi kavčuk. V najrazličnejših oblikah nastopi nato pot v tovarne po vsem svetu, kjer mu čiščenje, zlasti pa vloga žvepla podeli svojstva, ki jih ne premore nobena druga tvarina. Zato je uporaba tako mnogovrstna in so postali izdelki prava potreba današnjega življenja.
Težnja človeka po osamosvojitvi tropičnih nasadov, ga je napotila do iznajdbe umetnega kavčuka.
V petek 24. marca bo predaval g. Viktor Pirnat »Na meji treh držav« po sledečih točkah: 1. Z vlakom iz Ljubljane do postaje Rateče-Planica. 2. Izlet na gorski vrh Peč v Karavankah, kjer je tromeja med Jugoslavijo, Avstrijo in Italijo. 3. Razgled po Savski dolini. 4. Razgled po slovenski Koroški: Rožna in Ziljska dolina. Pripravite zemljevid dravske banovine in njenega severnega ter severo-zapadnega sosednjega ozemlja! Prav bodo prišle tudi slike iz Gorenjske, Koroške in slike Belopeških jezer.
—r Kmetijska radio - predavanja. V nedeljo dne 19. marca bo predaval g. inž. Wenko o živinoreji.
neznani in tuji. V posebni meri velja to za naše prirodoslovce in vendar imamo ravno na tem polju marsikaterega velikana, ki s ponosom nanj lahko kažemo.
V zadnjih letih se je izlkušalo v tem oziru zamujeno vsaj deloma popraviti. Tako je ravno letos v Vodnikovi družbi izšel drugi zvezek avtobiografije velikega elektrotehnika Mihajla Pupina v prevodu dr. Pavla Brežnika. Spričo globokih misli in čiste ljubezni do naroda, ki je z njo vsa knjiga prežeta, bi morala postati ta knjiga obvezno berilo za našo šolsko mladino.
Pred desetimi leti sem skušal jaz pokazati slovenskim učiteljem življenje in delo našega gotovo največjega duševnega velikana Rudjera Boškoviča v knjigi »Boškovičev nauk o materiji — prostoru — času v luči relativnostne teorije« (Ljubljana 1923. Predstavil sem ga tudi italijanskemu svetu kot predhodnika Alberta Einsteina v predavanju, ki sem ga imel v društvu »Mathesis« v Trstu in ki je bilo v izvlečku objavljeno v »Periodico di matematiche« (Serie IV. Vol. II. N. 3. Bologna 1922), nemškemu svetu pa za razpravo »Roger Joseph Boscovich als Relativist« v »Archiv - u für Geschichte der Mathematik, der Naturwissenschaften und der Technik« (II. Band, 4. Heft. Leipzig 1929).
Ravnokar pa je izšla v založbi Mladinske matice v Ljubljani moja knjiga o Nikoli Tesli, ki je namenjena predvsem naraščajoči mladini. Dovoljeno naj mi bo, da se s tega mesta zahvaljujem založnici, ki se ni strašila gmotnih žrtev ter je omogočila publikacijo in opremila knjigo na način, ki je za sedanje razmere naravnost sijajen.
S temi poizkusi pa je ledina šele načeta. Veliko dela še čaka, toda delo mora biti izvršeno.
Inozemsko šolstvo in učitelistvo
UKINITEV DRŽAVNIH UČITELJIŠČ IN UVEDBA PEDAGOŠKIH AKADEMIJ V GRČIJI
Prosvetno ministrstvo v Atenah je predložilo 11. januarja t. 1. skupščini poseben zakonski osnutek o uvedbi pedagoških akademij. Po tem načrtu bodo otvorjene pedagoške akademije v onih mestih, kjer so dosedanja učiteljišča ali gimnazije, vendar predvideva ministrstvo v svojem predlogu največ šest takih šol.
Pouk v pedagoških akademijah naj bi trajal dve leti. V posameznih razredih sme biti največ 45 učencev. V prvi razred bodo sprejeti absolventi VIII. razreda drž. gimnazije, ki so položili zrelostni izpit z dobrim uspehom. Kdor ni zadostil temu predpogoju, sme polagati tudi sprejemni izpit. Sprejemali se bodo zdravi in neoporečni gojenci do 25. leta.
Na pedagoški akademiji bodo uvedeni naslednji predmeti: filozofija, pedagogika, psihologija, grški jezik, otroška somatologija, higijena, kmetijstvo, fiziologija, glasba, risanje, lepopis, ročna dela in en tuj jezik (francoski, nemški ali angleški). Za prestop v drugi razred je potreben najmanj »dober« uspeh konec prvega šolskega leta. Učenca, ki dobi iz dveh predmetov »slabo«, izključijo iz šole.
Za ravnatelje in profesorje na pedagoških akademijah bodo imenovane one osebe, ki imajo kvalifikacijo za poučevanje istih predmetov na učiteljiščih.
Za vsako pedagoško akademijo bosta osnovani dve vadnici, ena z deljenim, druga z nerazdeljenim poukom.
Današnja državna učiteljišča bodo ukinjena s koncem šolskega leta 1932./33. Dijaki in dijakinje nižjih treh letnikov imajo pravico vstopiti v odgovarjajoče razrede drž. gimnazij, dijakom IV. letnika je pa dovoljeno vpisati se v pedagoško akademijo. Absolventi pedagoških akademij bodo sprejeti za učitelje na osnovnih šolah kot dosedanji absolventi učiteljišč.
UČITELJSKA TISKARNA
Ljubljana — Frančiškanska ulica 6
tendenčni pouk. Verouk se poučuje tudi na vseh narodnih šolah. Otrokom, katerih starši se pa odločno izrazijo, da ne žeie pouka v verouku, se ni treba udeleževati verskega pouka. V zadnjih časih pa je bil pod rastočim pritiskom konservativnih življev prenesen večji del prispevkov za vzdrževanje zasebnih konfesionalnih šol na državo. Tako se je rodilo to velevažno in težko belgijsko vprašanje, ki vzdržuje dve šolski vrsti {javne in cerkvene), ki si vedno nasprotujeta. Med obema vrstama šol je nastal velik boj, ki je v mnogih primerih tako hud, da se ga ne da popisati. Belgijsko šolstvo lahko primerjamo z našim predvojnim šolstvom v zvezi s tako zvanim »Schulvereinom«, ki je nasprotoval, kjer je le mogel in kolikor je mogel, uspešnemu razvoju našega narodnega šolstva. Tak šolski boj slabo vpliva na razvoj šolstva in na narodno prosveto sploh. Ta boj uničuje tudi šolsko reformno gibanje in vsak pedagoški napredek.
Posamezni poizkusi za novo šolo so torej sila redki in ostajajo na ramah le nekaterih, število njih pa je sila pičlo. Ako opazujemo vse tamkajšnje šolsko življenje, pridemo do prepričanja, da se ta posamezna stremljenja po novi šoli ne morejo uveljaviti za ves šolski sistem. Taka osnovnošolska konkurenca, ki se dandanes javlja v Belgiji, ne more imeti dobrih rezultatov. Belgija je na prosvetnem polju med zadnjimi državami. Mesto da bi država ukinila eno vrsto šol, pa še podpira boj, ki bo postal za tamkajšnje šolstvo usodepoln.
USPEHI PROPAGANDE ZA ZOBNO NEGO V KANADI.
Kanadski zdravstveni urad je započel široko zasnovano propagando za ustno higieno. Zdravniki, ki so bili pri tem udeleženi, so žrtvovali mnogo časa in denarja v idealnem stremljenju, da bi prebivalstvo opozorili na veliko vrednost dobro ohranjenih zob in skrbno negovanih ust. Vse se je vršilo po dobro premišljenem načrtu. Tako je bilo v mestu Saskateon v treh dneh pregledanih 7300 šolskih otrok, zobni zdravniki so imeli v vsakem razredu otrokom primerna predavanja, istočasno pa so tudi vsa druga društva priredila predavanja o ustni higieni. Ta propaganda se je razširila na vso deželo in je sodelovanje vsega časopisja mnogo pripomoglo k uspehu. Samo ob sebi umevno so pritegnili
BELGIJSKA ŠOLA.
Belgijski zakonodajni svet je bil eden izmed poslednjih, ki je priznal otroku pravico do elementarnega pouka. Ta pravica je bila pripoznana tik pred izbruhom svetovne vojne, namreč leta 1914., ko je bil sprejet šolski zakon, s katerim je bila upeljana brezplačna in obvtfzna šolska dolžnost vseh otrok od 6. do 14. leta. Svetovna vojna pa je seveda znatno zadržala izvajanje tega zakona, tako da je mogel zakon stopiti šele po končani svetovni vojni v polno veljavo.
Belgijska ustava proklamira neo.n^jeno svobodo v poučevanju. Razen tega zahteva tudi organizacijo in vzdrževanje ljudske, od-nosno narodne prosvete. V resnici pa se je ta država odrekla že leta 1842. vsem bremenom v tem smislu; vse to pa je naložila na rame občin, ki naj skrbijo za ureditev in vzdrževanje narodnih šol pod državnim nadzorstvom in s pomočjo denarne pomoči države.
Belgijsko narodno šolstvo se deli na dve skupini.
1.	Osnovne ali laiške šole, ki naj bodo zgrajene in vzdrževane od občin, in
2.	Zasebne šole, katere vzdržujejo razne dieceze.
Šolske kongregacije upravljajo torej privatne šole, skrbe za dogmatično vzgojo in
Koliko velikih naših mož še čaka, da jih spoznamo.
Komu je na pr. znan Markanton de Do-minis (Gospodnetič), ki je bil predhodnik Galileja Galilea na stolici za matematiko na pa-dovanski univerzi in so ga že mrtvega obenem z njegovimi knjigami sežgali na Campo dei Fiori v Rimu? V skromni obliki sem ga predstavil naši primorski mladini v tedaj še izhajajočem mesečniku »Naš glas«. (Letnik IV., štev..6-9. Trst 1928.) Ali komu je znano, da je ravno pred šestdesetimi leti izšla prva strogo znanstvena fizikalna razprava v slovenskem jeziku izpod peresa našega rojaka Simona Šubica, profesorja na univerzi v Gradcu, in da je, vsaj kolikor je meni znano, sledila tej razpravi do danes samo še ena slovenska znanstvena fizikalna razprava, namreč leta 1874. in sicer tudi od istega avtorja?
'In vendar smo imeli tudi druge, in celo večje slovenske fizike. Omenim naj samo profesorja univerze v Innsbrucku Ignaca Kle-menčiča, čigar ime sem zaman iskal celo v »Slovenskem bibliografskem leksikonu«. Le senator Ivan Hribar ga mimogrede omenja v svojih spominih kot prijatelja, s katerim se je shajal v Gradcu.
Leta 1935. pa bo prva stoletnica rojstva največjega slovenskega fizilka koroškega rojaka Josipa Štefana. Dunajska univerza, katere profesor in rektor je bil, se mu je izkazala hvaležna in mu je postavila v univerzitetnih arkadah prekrasen spomenik. Mi smo se ga spomnili le s krajšimi nekrologi no listih in revijah. Naša dolžnost je, da vsaj ob stolfetnici njegovega rojstva na dostojneiši in njega in nas vredni način slavimo njegov spomin.
KNJIGARNA
UČITELJSKE TS/KARNE
Ljubljana — Frančiškanska ulica 6 mmmamn■IIHUIMI imi iiiiwiiMmii»MiMMiiiii>jliiiiiiiiw^
tudi radio v propagandno službo in celo lastniki kinematografov so se z vnemo pridružili ostalim delavcem. Predvajali so med drugim programom tudi filme o negi ust, in imajo mnogo uslug na uspešno završeni akciji. V zvezi z Rdečim križem in javnimi bolnicami so se povsod ustanavljali potujoči zobni ambulatoriji in izvršili ogromno delo. Zadržanje občinstva do te propagande je bilo vseskozi ugodno, zanimanje je bilo nepričakovano veliko. Z vnemo je sprejelo vse informacije in navdušenje je stalno rast-lo, tako da so se vsi sestanki in predavanja končala s popolnim uspehom. Propaganda beleži znatne uspehe. Stotine otrok, ki niso imeli niti prilike niti gmotnih sredstev, da bi šli k zobnemu zdravniku, so bile deležne brezplačne zobnozdravniške nege. V mnogih primerih so bila usta naravnost v brezupnem stanju in najbližji zobni zdravnik oddaljen 40 do 100 milj. V voditeljih vlade se je zbudil čut odgovornosti, da so uvideli, da morajo nastopiti popolnoma drugačno pot za poučevanje ljudstva o vrednosti zdravih ust.
Sodelovanje provincijalnih vlad z zastopniki zobnih zdravnikov za zboljšanje narodnega zdravja bo rodilo trajne uspehe. V načrtu je zakon, po katerem bodo morala mesta iz lastnih sredstev prispevati za pospeševanje narodnega zdravja in bo na ta način v mnogih okrožjih mogoče tudi zobne zdravnike pritegniti v javno zdravstveno službo. Minister za narodno zdravje je obljubil, da bo vse predloge zobnih zdravnikov za pospeševanje narodnega zdravja v polni meri uvaževal; med drugim se bo osnoval poseben oddelek za ustno higieno pod vodstvom stalnega direktorja in se bo v bolnicah in drugih državnih zavodih uvedla stalna zobnozdrav-niška služba. Sijajno sodelovanje časopisja in zobnih zdravnikov, ki se je med propagando tako zelo obneslo, se bo v bodočem nadaljevalo, ker so se zastopniki časopisja obvezali, da bo 250 časopisov zapadnih provinc pod vodstvom zobnozdravniškega društva prinašalo po enkrat na teden članke o negi ust in zob.
Stanovska organizacija JUD
Iz druitav:
VABILA:
= JUU SRESKO DRUŠTVO LJUBLJANA MESTO zboruje v soboto 18. t. m. ob pol 9. uri dopoldne na II. deški osnovni šoli. Dnevni red: 1. Situacijsko poročilo. 2. Kraški svet s posebnim ozirom na raziskovanje podzemeljskih jam. Predava tov. Iv. Michlčr. Izvajanja bo pojasnjeval s skioptičnimi slikami. 3. Slučajnosti.	Odbor.
JUU SRESKO DRUŠTVO v LOGATCU bo zborovalo dne 24. marca t. 1. ob 8. uri na Rakeku. Poleg situacijskega poročila je na dnevnem redu predavanje gosp. ravn, Treka.
POROČILA:
+JUU SRESKO DRUŠTVO V ŠMARJU PRI JELŠAH je zborovalo v soboto 11. februarja 1933. ob 10. uri v Rog. Slatini ob navzočnosti 42 članov t. j. 50%.
Predsednik tov. Verk otvori zborovanje z iskrenim pozdravom na navzoče, spominja-joč se tov. Kregarja, ki je bil nekoč član našega društva, a mu je neizprosna smrt pretrgala nit življenja v najlepši moški dobi. Članstvo se je v znak pietete dvignilo s svojih sedežev ter zaklicalo: »Slava mu!«
Zapisnik zadnjega občnega zbora se prečita in odobri.
Prečitajo se došli dopisi. — Izvolil se je zaščitni odbor sestoječ iz naslednjih tovarišev in tovarišic: Ahtik Jožica, Glinšek Ivan, Kočevar Oto, Perin Marica, Štefanciosa Tone in Tomažič Božidar.
Tovariš Sekirnik poda referat »Današnje prilike v šoli in izven nje.« Predavatelj je v svojem obširnem govoru opisal razmere, ki vladajo med šolo in domom, občino ter kraj. šol. odborom. Govoril je o učilih in šolskih knjigah ter zvezkih. Po končanem predavanju se je razvila živahna debata, v katero so posegli naslednji: Ahtikova, Fink, Štefanciosa, Tomažič in Verk. Končno se je osvojil tale sklep: Pocenijo se naj zvezki in knjige; nove izdaje naj ne bodo vedno različne po vsebini od prejšnjih.
Ponovno se je razpravljalo in sklepalo o številu zborovanj. Izglasovalo se je, da se vrše letno 5krat, a ne 3krat, kakor je bilo sklenjeno na občnem zboru, oziraje se na dejstvo, da so v našem okraju terenske razmere še dokaj ugodnd
V zadevi šolske administracije je prevladovalo v debati mnenje, da je ni treba toliko poenostaviti kakor ustaliti.
Tov. predsednik prečita temeljne smernice učnega načrta za osnovno šolo. Razvila se je dolgotrajna debata, v kateri se je oso-bito naglašalo, da bodi okvirni učni načrt prikrojen tako, da dopušča čim večjo elasti-citeto z ozirom na različne šolske razmere in krajevne prilike.
Prečitana »Spomenica predsedniškega zbora JUU, sekcije za dravsko banovino, je bila sprejeta z odobravanjem in soglasno odobren predlog: Spomenico predsedniškega zbora JUU za dravsko banovino odobravavamo točko za točko in pozivamo sekcijo, naj vztraja na začrtani poti in se bori brez ozira na levo in desno za dobrobit šole in našega stanu.
Pri slučajnostih navede tov. blagajničar-ka vse one, ki še dolgujejo na članarini. Zamudniki naj se opomnijo. Če v teku dveh mesecev ne plačajo, se jih brez nadaljnega črta.
Tov. Berce prosi šol. upravitelje, naj mu že enkrat odgovorijo na njegov dopis o de-
Učiteljska knjigama
podružnica
Maribor — Tyrševa ulica štev. 44
Iovanju obstoječih društev, ker mora to javiti Zvezi kulturnih društev.
Prihodnje zborovanje se vrši 8. aprila t. 1. v Rog. Slatini.
Verk Miloš, preds.	Ratar, tajnik.
= JUU SRESKO UČITELJSKO DRUŠTVO ZA MARIBOR-MESTO je zborovalo 16. februarja t. 1. na III. deški osnovni šoli v Mariboru. Od 86 članov je bilo prisotnih 51, to je 60%.
Tov. predsednik Hočevar pozdravi uvodoma novovstopivši članici Maslač Vlaso in Stanič Zoro ter poroča o izvršitvi sklepov društva od zadnjega zborovanja glede učiteljske stalnosti, stanarine in priznanic za prispevke za Nabavljalno zadrugo.
Učitelj9tvo obsoja škodljivo početje ru-šilcev države ter enodušno odobrava spomenico narodnega odbora.
Z' zadovoljstvom je bilo sprejeto poročilo o delovanju našega učiteljskega naraščaja. Tov. predsednik priporoča tovarišem, naj po možnosti pridno posečajo njihove prireditve. Od sekcije poslanega zneska odobri društvo 1000 Din naraščaju in 500 Din brezposelnim učiteljskim abiturientom.
Tov. predsednik poroča dalje, da se je v imenu učiteljstva pritožil pri g. direktorju tuk. drž. učiteljišča radi neosnovanih izjav nekega g. prof., ki so za učiteljski stan po-nižajoče in omalovaževalne.
Sekcija je pokrenila akcijo za skupno delovanje vseh narodno obrambnih društev v obmejnih krajih. Naše društvo je naproše-no, da prevzame organizacijo širše ankete in vodi vsa pripravljalna dela. V to svrho je bil sestanek v sredo 15, t. m., kjer so sodelovali zastopniki vseh obrambnih društev v Mariboru. Sklenilo se je tudi, da naj vodi to enotno delovanje Narodna odbrana. Kot zastopnika učiteljskega društva se nominirata v to anketo g. nadzornik Ivan Tomažič in tov. Rode Silvo.
Tov. predsednik poroča podrobno o zidavi lesenih hiš, ki jih nameravajo graditi drž. uslužbenci v Mariboru. O tem je predaval na učiteljskem sestanku dne 14. t. m. predsednik tega odbora g. Tumpej. Za to akcijo vlada veliko zanimanje.
Pri tajniškem poročilu se obravnavajo vsi došli dopisi. Pri razpravi glede pravnega konzulenta se je razvila živahna debata, v katero so posegli tov. Alt, Malenšek, Rode, Cibic, Hočevar in Womer. Soglasno se sprejme sklep, da je naše društvo načelno za pravnega konzulenta, ker je isti za tako organi-
Kleti naše nočni vam poset, »Daj-Dama« atrakcijo odkriva, a še bolj privlačen je magnet, ki v lokalu avtomat ga skriva.
zacijo, kot je naša, neobhodno potreben. Sekcijo pa naprošamo, da izdela načrt pogodbe s pravnim konzulentom ali naj bo isti plačan honorarno ali pogodbeno od posameznega slučaja in ga pošlje društvom v pretres.
Na občni zbor Zveze kulturnih društev, ki se vrši dne 26. marca, pošlje naše društvo kot delegata tov. Feiniga.
Zaščitnega odbora društvo ne izvoli posebej, temveč poveri društvo to nalogo odboru, kar je pri našem društvu v mestu lahko izvedljivo.
Poročilo vestne tov. blagajničarke Wie-serjeve je kaj razveseljivo. Vse članstvo plačuje članarino točno.
Referat tov. Hrena: Tov. Hren nam je v izčrpnem referatu orisal razvoj učiteljskega stanu in organizacije.
C. Hočevar, s. r. preds. I. Womer, s. r. tajnik.
+ JUU SRESKO DRUŠTVO V ŽUŽEMBERKU je zborovalo dne 4. marca t. 1. v Žužemberku ob 76% udeležbi.
Tovariš predsednik pozdravi uvodoma še posebej sreskega kmet. referenta g. K. Vriska. ki je posetil zborovanje z namenom, da stopi v čim tesnejši stik z učiteljstvom v sre-zu. Pozdravi še tov. Viktorja Pirnata iz Novega mesta in častita tov. Franju Povšetu k njegovi poroki.
Nato poroča o važnejših dopisih sekcije; tako o zadevi pravnega konzulenta, o stanarinah in kurivu, o zaščiti članstva, o izjavah in pismih, !ki jih dajejo oziroma pošiljajo posamezniki merodajnim faktorjem ter o sodelovanju učiteljstva na kmetsko gospodarskem pospeševalnem delu. Pri tej priliki so bili stvorjeni sledeči sklepi:
a)	Količina drv naj se določi z uredbo.
b)	Izplačevanje stanarine, ki pripada uči-teljstvu po zakonu o narodnih šolah, naj vrši banovina.
c)	Sekcija naj s centralnim udruženjem ukrene potrebno, da se bodo vršila napredovanja hitreje in tako, da pridejo pri tem v poštev res najprej oni, ki imajo za napredovanje največ predpogojev.
d)	Članstvo se soglasno izjavi za nastavitev pravnega konzulenta pri sekciji, četudi bo to zvezano z eventuelnim povišanjem članarine.
e)	Društvena uprava naj napravi primerno vlogo na avtobusno podjetje, ki vzdržuje progo Stična-žužemberk, da dovoli učitelj-stvu polovično vožnjo, kakor so storila nekatera podjetja na Gorenjskem.
f)	V zaščitni odbor se izvolijo tov. Franc Mervar, C. Dequal in A. Terpinova.
Predavanja: 1. Sreski kmetijski referent gospod Vrisk je predaval o sodelovanju kmetijskih strokovnjakov z učiteljstvom, ki je z narodom v najtesnejši zvezi in dejanske težnje in potrebe najbolj pozna. Zato bo z učiteljstvom v stalnih zvezah ter ga bo ob
Oddelek za učila
Ljubljana Maribor
vsaki priliki prosil pojasnil in nasvetov glede zboljšanja kmetijskih panog v posameznih šolskih okoliših. Poudarjal je še važnost primernih šolskih vrtov ter bo skušal nuditi učiteljem - vrtnarjem vso moralno in gmotno pomoč. Po predavanju se je vršila živahna debata, ki je še bolj utrdila prijateljsko vez med kmet. referentom in učiteljstvom.
2.	Tov. V. Pirnat je v vznešenih besedah orisal namen in naloge Jadranske straže in njenih edinic. Pri tem je zbrano članstvo korporativno pristopilo k tej narod-
t no - obrambni organizaciji. V Žužemberku pa 'se je ustanovilo njeno poverjeništvo, ki ga bo vodil tov. Žumer A. Po šolah pa se bodo ustanovili Podmladki J. S. še v tekočem mesecu.
3.	V globoko zamišljenem predavanju pod naslovom »Dvor nekdaj in sedaj« je podal tov. C. D e q u a 1 zgodovinsko, gospodarsko in kulturno sliko svojega šol. okoliša. Popeljal je zborovalce na keltsko gradišče pri Vinkovem vrhu, pa jih potem spremljal sem do današnje dobe ter se pri tem v podrobnostih dotaknil vseh zanimivosti, ki jih je toliko, pa niso do danes še nikjer zapisane. Želeli bi več tovrstnih predavanj.
Tov. predsednik se predavateljem prisrčno zahvali in pozove članstvo, da se prihodnjega zborovanja, ki bo v maju v Hinjah, udeleži v polnem številu ter s tem nagradi naše tovariše, ki orjejo brazde kulture v težko dostopnih krajih Suhe Krajine. Fr. Mervar, predsednik. R. Hrovatin, tajnica.
.+ JUU SRESKO UČITELJSKO DRUŠTVO V LITIJI je imelo svoje zborovanje v soboto, dne 18. februarja 1933. ob 9. uri v Sokolskem domu v Zagorju. Navzočih je bilo 52 članov. — Tov. Levstik je izrekel dobrodošlico v imenu domačinov.
Nato pozdravi predsednik tov. Župančič vse navzoče, posebno pa še tovariše iz višnje-gorskega okoliša, poda situacijsko poročilo in prečita nekatere došle dopise. Zbor se izreče proti,uvedbi pravnega konzulenta, ker bi, se... s tem preveč povečala članarina. Blagajnik tov. Kopriva poroča* da je pristopil v naše društvo tov. Medvešč.ek,. šolski upravitelj v Javorju. Nadalje se sklene, da se vse zaostan-
karje pozove, naj takoj poravnajo zaostalo članarino, sicer se jih na zborovanju imenuje in se bo sklepalo o nadaljnjem postopku.
Zagorski mladinski pevski zbor pod vodstvom tov. Koprive je zapel več dvo- in tro-glasnih mladinskih zborov. Pri klavirju je sodeloval tov. Culot. Zbrano učiteljstvo je nagradilo mlade pevce z aplavzom.
Tov. Netko Adamič je seznanil zboro-valce v lepo zasnovanem referatu z zgodovino Zagorja. Nadalje je prečital odlomek svojega zanimivega romana »Hiša pod uro«. — Tov. Pelko je predložil več predlogov nanašajočih se na težje učiteljskega stanu, kateri so bili z malimi izjemami vsi sprejeti in se bodo predložili sekciji JUU. — Pri slučajnostih se je učiteljstvo dotaknilo članlka v Učiteljskem tovarišu »Težka zadeva«, o katerem pa se bo še razpravljalo na prihodnjem zborovanju.
Po skupnem kosilu si je popoldne ogledala skupina zborovalcev zanimivosti Zagorja in Toplic, koder so jih vodili vrli zagorski tovariši. Popoldanski ogledniki so pozvali EO, naj priredi skupni izlet na ljubko Sv. Goro.
Jože Župančič,	Maks Kovačič,
predsednik.	tajnik.
+ JUU SRESKO DRUŠTVO V LJUBLJANI je zborovalo dne 17. februarja t. 1. ob pol 8. uri zvečer na I. dekl. osnovni šoli. Vabilu se je odzvalo lepo število članstva, ki je z največjo pozornostjo sledilo posameznim izvajanjem tovariša predsednika. Predvsem je omenil adreso Nj. Vel. kralju, katero sta v imenu društva podpisala predsednik in tajnik, kar so navzoči soglasno odobrili. Na to je prešel k čitanju došlih olkrožnic in dopisov. V podrobni razpravi je bilo sklenjeno:
1.	Vprašanje pravnega konzulenta se odloži na prihodnje — celodnevno — zborovanje, ker je potrebno, da o tem sklepa forum celokupnega članstva.
2.	V zmislu okrožnice št. 1262 od 31. januarja t. 1. so bili v zaščitni odbor soglasno izvoljeni: Vek. Mlekuž, Josipina Mihelič in Janko Polak.
Temu je sledila najlepša točka dnevnega reda, t. j. poročilo o tovarištvu, ki ga je v občo zadovoljnost podal tov. Mlekuž. Iz poročila je moglo članstvo posneti, Ikako nujno potrebno je ravno v današnjih časih pravo in iskreno tovarištvo v učiteljskih vrstah. Po kratki debati je predsednik zaključil uspelo zborovanje.
V. Mlekuž s. r.,
predsednik.
Jos. Mihelič s. r.,
tajnica.
+ JUU SRESKO DRUŠTVO V ŠOŠTANJU je zborovalo 18. febr. 1933. v Šoštanju. Od 53 članov navzočih 45, t. j. 85%. Predsednik Vrečko Martin otvori ob pol 13. uri zborovanje in preide takoj k dnevnemu redu.
Najprej se dotakne važnejših dogodkov, ki so se dogodili od zadnjega do današnjega zborovanja in so v zvezi z našim stanom. Nato se spomni preminulega tovariša Kre-garja Antona, šol. upr. v Št. Andražu. Članstvo počasti njegov spomin stoje z molkom.
Pri obravnavi dopisov opozarja predsednik na zaščito članstva in na zaščitne pole, ki nam jih je poslala sekcija. Kot člani zaščitnega odbora se imenujejo tovariši Stopar Vinko, Vrečko Martin in Stopar Štefka. — Glede stalnega pravnega konzulenta sklenemo soglasno, da istega odklanjamo.
Na vseh šolah okraja se ustanovi Podmladek Jadranske straže, ki bo pa predvsem propagandnega značaja, ker ne moremo zahtevati od otrok članarine. Kot člani Jadranske straže pa pristopi korporativno vse članstvo našega društva. Polovica članarine za vsakega člana plačamo iz skupne blagajne, drugo polovico prispevajo poedinci iz lastnega.
Ko smo se pogovorili še o raznih drugih tekočih zadevah, predvsem upravnega značaja, je bil prvi del zborovanja končan.
Z vlakom ob 14. uri 15 min. je prišel predavatelj profesor Brodar Srečko iz Celja in nam je v skoraj dveurnem razmotrivanju prav nazorno predočil »Olševsko Ikulturo«. Predsednik se mu naji^krenejše zahvali za njegov trud in sklene zborovanje.
Vrečko Martin s. r., R. Macarol s. r.,
t. č. predsednik.	t. č. tajnik.
+ JUU SRESKO DRUŠTVO V LAŠKEM
je zborovalo v soboto 4. marca 1933. v Zidanem mostu. Zborovanja se je udeležilo 86 tovarišev in tovarišic, kar znaša 63%. Več tovarišev in tovarišic se je opravičilo, nekaj pa jih je izostalo radi slabega vremena.
Tov. predsednik pozdravi vse navzoče tovariše in tovarišice. Za tem pojasni članstvu da bi se moralo to zborovanje vršiti v Laškem s predavanjem profesorja g. Brodarja. Radi neodložljivih stanovskih zadev in slabega vremena pa smo bili prisiljeni zborovati v Zidanem mostu. Nadalje izreče tov. predsednik v imenu našega društva iskreno sožalje ob smrti blagopokojne matere in sestre tovarišici Kmetovi in tovarišu Ankeletu. Kot overovatelja zadnjega zapisnika se imenujeta tovariša Ma-jer Drago in Vidmar Drago.
Tajnik poroča o gibanju članstva, ki je ostalo neizpremenjeno. Došli dopisi se pre-čitajo in jih članstvo vzame na znanje. Kon-statira se, da je učiteljstvo v gotovih primerih primorano se zateči k intervencijam narodnih poslancev. Izprememba organizačnih pravil naj bi se izvedla v smislu decentralizacije, kar pa za enkrat ni mogoče, ker sedanja pravila odgovarjajo duhu časa in razmeram. Za predsednika častnega razsodišča je bil izvoljen za naše društvo tov. Kislinger Juro. Učiteljstvo našega društva intenzivno deluje v borbi protj tuberkulozi. Poverjeništvo za pobijanje tuberkuloze je nadalje tudi v Laškem in Dolu pri Hrastniku.
Po obravnavi dopisov je podal blagajnik tov. Hofbauer sledeče poročilo: stanje blagajne z dne 3. marca 1933. izkazuje 2937 Din — dohodkov. Od tega smo poslali sekciji 1544 dinarjev, v blagajni je torej ostalo 1493 Din. Vsega učiteljstva v srezu je 140. Od teh je organiziranih 135 in 1 upokojenec, neorganiziranih je 5 tovarišev in tovarišic! Članarina se v redu plačuje. Po podanem poročilu se je razpravljalo o sreski anketi našega društva z narodno-obrambnimi društvi. Odbor je predhodno delo za to anketo odstopil onim šolskim upraviteljem, na katerih teritoriju eksi-stirajo narodne manjšine. Delo je končalo s pozitivnim uspehom. Anketa se bo vršila sredi marca v Laškem. Društva bodo pravočasno obveščena. Naše društvo bodo zastopali na tej aniketi tovariši Pleskovič, Hofbauer in Plavšak.
Nato je prišla v razpravo »Težka zadeva«. Tovarišica Razpotnik je v daljšem referatu odgovarjala na izvajanja »tovariša« B. Debate se je udeležilo mnogo tovarišev in tovarišic. Soglasno so obsodili tako »Tovarištvo« in zahtevali, da sekcija zaščiti z vsem svojim vplivom poročene učiteljice. Po izčrpni debati je bila sprejeta sledeča resolucija:
1.	Protestiramo, da je »Učiteljski tovariš« priobčil članek tov. B.
2.	Zahtevamo od sekcije, da se slični članiki ne objavljajo več in da se debata o tem predmetu takoj zaključi.
3.	Sekcija se poziva, da ostane sama sebi zvesta, ker se je do sedaj borila za pravice poročenih učiteljic.
4.	Država naj takoj s posebnim zakonom ukine vse privatne učiteljske šole.
5.	Maksimira naj se z zakonom število gojencev in gojenk za sprejem v drž. učiteljsko šolo. Paralelke naj se na teh šolah ne dovolijo v nobenem slučaju, dokler traja kriza.
6.	Vsi učitelji in učiteljice, ki so dovršili 35 službenih let, naj se takoj in avtomatično upokoje. Njih mesta naj se izpopolnijo z novinci.
7.	Vsa ostala nezasedena mesta v dravski banovini naj se istotako čimprej izpopolnijo z novinci. V slučaju potrebe naj se nastavijo še v ostalih banovinah.
8.	Uzakoni naj se nadalje tudi zahteva, da noben drž. ali privatni upokojenec ne more in ne sme poleg svoje pokojnine še nadalje služiti v katerikoli postranski službi.
9.	Odločno odklanjamo nameravano re-dukciio poročenih učiteljic, ki so poročene s katerimkoli državnim uradnikom.
10. Smatramo, da so odtegljaji za brezposelne protizakoniti, zato naj se vrnejo. (Op.: So zakoniti. Glej zakon o naknadnih in izrednih kreditih za proračunsko 1. 1932./33. Službene novine br. 300 — C XII od 26. XII. 1932. — Op. uredn.)
11.	Sekcija naj izposluje, da se § 113. fin. zakona ukine, ker so upravitelji že itak preobloženi z delom.
12.	Število učencev v razredih naj ostane neizpremenjeno, kakor to predvideva zakon o narodnih šolah.
13.	Odpravi naj se čimprej kuluk, ki je težka obremenitev za učiteljstvo.
H koncu poziva tov. predsednik, da krepko vztrajamo v borbi za svoje pravice. Za tem zakliuči uspelo zborovanje.
Pleskovič Rudolf s. r., Dušan Lunder s. r., predsednik.	tajnik.
Novosti na knjižnem trgu
—k Bratko Kreft: Celjski grofje. Drama iz življenja srednjeveških fevdalcev, katerim so tlačanili naši predniki. Izdala in založila Tiskovna zadruga v Ljubljani. 1932. Zbirka: Slovenske poti 6. zvezek. — Delo je imelo v Ljubljani in Mariboru izreden uspeh. Knjiga prinaša celotni tekst, tudi tistega, ki je pri predstavah izostal. Drama ni zanimiva le kot odersko delo, temveč tudi kot knjiga, ki prinaša kljub večkratni obdelavi omenjene snovi še vedno marsikaj novega in zanimivega. Cena kartonirani knjigi Din 38-—.
MALI OGLASI
Mali oglasi, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek Din 5'—
Pozor!
Izrežite !
Vremenokaz!
Za vsakega čitatelja »Učiteljskega tovariša« in za vsak šolski razred je en vremenokaz ali barometer na razpolago, ki zelo zanesljivo kaže vreme za 24 ur v naprej (pat. št. 9514). Pošljite ta oglas in znesek Din 3"50 v znamkah na naslov: Barometer, Ljubljana I., poštni predal št. 18. Eno izmed mnogih zahvalnih pisem se glasi: »Ker je Vaš barometer res nekaj posebnega in izvrsten napovedovalec, prosim pošljite mi še enega. — Spoštovanjem Venceslav Hlebce, ravn. zadruge v Stražišču pri Kranju.«
Ne samo kot danilo,
temveč v vsakdanji rabi potrebujete | očala, barometre, toplomere, daljnoglede, mikroskope, foto-aparate itd., katere kupite najugodneje pri strokovnjaku
FR. P. ZAJEC, izpratan optik in urar LJUBLJANA, Stari trg 9
Velika zaloga raznih ur in zlatnine. Ceniki brezplačno
Oglejte si zbirko učil
(aparatov in stenskih slik) katere je prejela
podružnica Učiteljske knjigarne v Mariboru
LEGAT
LJUBLJANA
MIKLOŠIČEVA CESTA 28
SPECERIJA DELIKATESE Zajutrkovalnica Kava dnevno sveža iz lastne moderne pražarne
RESTAVRACIJA
NOVI SVET
LJUBLJANA
GOSPOSVETSKA CESTA 14
Priznano dobra kuhinja, posebna soba za sestanke; sprejema naročila za skupne obede po zmernih cenah. Postrežba točna in solidna.
cima
Zaloga barv, tušev in radirk
POVSOD NA ZALOGI TISKOVINE NA ZAH1EVO
GUNTHER WAGNER — k. d. ZAGREB
Pošt. prêt. br. 94
■mmmmt
Proračun-učila
Vsaka šola ima v svojem proračunu znesek za učila!
Kje imajo posebno pripravna učila? — Kje dobite učila za računstvo, čitanje, nazorni nauk, prirodopis, fiziko, kemijo, zemljepis, zgodovino in še za mnogo drugega? — Kje nudijo preprosta in zato najbolj pripravna učila za šolo?
Vse to Vam nudi:
UČITELJSKA TISKARNA - Oddelek za učila
LJUBLJANA, Frančiškanska ulica št. 6 — MARIBOR, Tyrševa ulica št. 44
50% - 70%
D o p u f t a
do 1. maia 1933.
PodaljSali smo čas za naročanje naših knjižnih zbirk po znižanih cenah, da omogočimo njihovo nabavo tudi tistim, ki so šele sedaj prišli do tekočih sredstev. — Kdor nima več popisa naših zbirk, najpiše, da mu ga pošljemo!
Knjigarna Učiteljske tiskarne
Ljubljana, Frančiškanska ul. 6 Maribor, Tyrševa ul. 44
TA NAPREDUJE! KDOR OGLAŠUJE
VELETRGOVINA
F. König
c
E L J E
##
Velika izbira igrač, galanterijskega blaga in gramofonov, kakor tudi žepnih predmetov in raznih kovčegov.

UGODNOST!
Damske galoše Din 70 Moške galoše Din 75 Damski snežni čevlji Din 100 Moški snežni čevlji Din 110
♦
ANTON KRISPER, UUBUUNA
MESTNI TRG 2« ♦ STRITARJEVA ULICA 3
0202232302310201010101000000000002000202010102010000010002024848230202020202022302020201000031020202010101010100