Nemščina. Strmeč sem čital odredbo višjega šolskega Sveta glede pouka nemščine kot aeobveznega predmeta:tri ure na teden.spa: dajoče v učiteljevo obveznost. Zainan sem pričakoval v št. 6 ugovora. Danes ga sicer najdem v »Sl. N.« št. 33. Ne morem mu ugovarjati. Gledam pa še dotično odredbo od druge strani. To nepotrebno muko nam nalagajo po končanem pouku v obveznih predmetih, kakor se ponuja po kaki obilni pojedini še raznih slaščic kot nameček. Po 5. do 6. izdatnih urah se učitelj ubijaj še z »neobveznim predmetom« in to zastonj. Ali ni to naravnost tlaka? In komu naj tlačanimo že dovolj utrujeai? Morda naši Ijubi domovini? Kaj še! Tlačanimo naj aašim zakletim sovražnikom, ki so nas v Avstriji po zlodejski zasledovali in narn po največji možnosti grenili že itak trpko živIjenje. Tlačanimo naj ljudem, ki si še upajo v Jagoslaviji rabiti prijazne priimke: »jugoslovanski hujskači«, »vindiše pakaž« itd., itd. Naše veselje nad regulacijo pač ni smelo ostati nekaljeno. Ko bi gospodje vsaj bili pomislili, da delajo s to »naiogo;; — bolje »nadlogo« — onemu učiteljstvu, ki bo primorano poučevati nemščino, veliko krivico nasproti onim, ki bodo tega bremena prosti! Kdo se naj poteguje za službo v obmejnih kraji.h, če ve, da bo tam inoral tlačaniti tri mučne, brezplačne ure na teden svojim klevetnikom na ^ubo? Ali nimamo učitelji v obmejnih in neniškutarskih krajili že dovolj neprijetnosti druge vrste »brezplačno«? Nekaj jili že dobite označenih v našem listu! Dovolite mi čisto preprost primer: Moja žena si je nekoč kupila obleko za že določeno ceno. Želela je rnajhen dodatek. Dobila ga je, a morala ga je — plačati. Popolnoma umljjvo. kaj ne? Ako že hoče kdo nemščiao kot »dodatek« k obveznim predmetom, naj ga plača. Znano mi je, da dobe delavci v tvornici za vsako čezurno delo dvojno plačo, in to je gotovo pravično, ker dotični delavec vkljub utrujenosti žrtvuje še od svojega prepotrebnega počitka. Učitelj pa po končani šoli navadno ne more misliti na počitek, saj ima še mnogo opravil za šolo, o katerih javnost navadno ne ve nič. Naj se ga torej ne muči z nepotrebno tlako! Ako je pa nemščina kot »neobvezni predmet« neizogibno (?) potrebna, naj preskrbe oni, ki to žele, dotičnemu učitelju za vsako tako uro tudi d v o j n o p 1 a č o! Dovolj je, da smo več kot preveč tlačanili avstrijskemu nenasitnemu inolohu.