ŠTEVILKA 3 - LETO 7
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA LITIJA
MAREC 1979
ZA LEPŠI JUTRIŠNJI DAN
Osnovna šola Kresnice
Že pri sestavi programa za I. samoprispevek je bilo predvideno, da se na objektu osnovne šole v Kresnicah izvedejo manjša adaptacijska dela. Po strokovnem ogledu samega objekta pa je bila podana ocena, da kvaliteta objekta, statika kot tudi njegova funkcionalnost, nista taki, ki bi utemeljili upravičenost adaptacije, temveč je iz ocene izhajala ugotovitev, da je potrebno načrtovati novogradnjo.
Zato se je v okviru sredstev I. samoprispevka namesto adaptacijskih del pristopilo na osnovi programske naloge k oddaji del za izdelavo projekta za novo šolo.
Gradnja le-te je bila prioritetno vključena v program II. samoprispevka za obdobje od 1. 7. 1975 do 30. 6. 1980.
Na osnovi izvedenih priprav za gradnjo je bilo dne 18. marca 1977 odpiranje ponudb za oddajo objekta vgradnjo.
Ponudbo so dostavili:
Gradbeno industrijsko podjetje „Bcton-Zasavje" Zagorje ob Savi, Gradbeno podjetje Gradiš Ljubljana, Gradbeno industrijsko podjetje „Slovenija ceste" Ljubljana.
Kot najugodnejšemu ponudniku so bila dela v mesecu aprilu 1977
Otroški vrtec Šmartno
Na območju Šmartna je že pred izgradnjo vrtca iz programa II. samoprispevka deloval vrtec v zadružnem domu v Šmartnem. Res prostori niso bili primerni, čeprav sta se skupnost otroškega varstva kot vzgojnovarstveni zavod Litija trudila, da bi bilo najmlajšim Šmar-čanom v njih čimbolj prijetno.
Neustreznost prostorov in iz dneva v dan večje povpraševanje mamic iz območja Šmartnega sta narekovala, daje potrebno čimprej zgraditi novi vrtec.
Ta je bil predviden z II. samoprispevkom, sredstva pa naj bi bila načrtovana v okviru skupnosti otroškega varstva Litija in iz II. samoprispevka.
Investitor tega objekta je bila skupnost otroškega varstva Litija. Objekt je bil zgrajen v letu 1976, svojemu namenu pa je bil izročen v mesecu januarju 1977.
Zaradi izredno velikih obveznosti do gradnje osnovne šole a Graški Dobravi, pri gradnji otoškega vrtca v Šmartnem nis^ bila
Osnovna šola Kresnice (Foto: Zofka)
oddana GIP „Betonu-Zasavje" Zagorje ob Savi. Gradbena dela je izvajal TOZD Operativa Domžale, obrtniška pa TOZD Gradmetal Litija.
Objekt je bil zaključen in izročen svojemu namenu v mesecu novembru 1977.
Objekt vsebuje: 3 učilnice, zbornična soba, kuhinja, kotlovnica ter ostale prostore (shramba, sanitarije, hodnik in drugo).
Skupna površina objekta znaša
409 m2.
Stroški za gradnjo tega objekta so znašali 7,699.000 din, od tega:
-4.320.600 din gradbena in obrtniška dela
— 387.600 din oprema
- 613.620 din zunanja ureditev (ureditev višine ceste nad šolo, okolica)
in spodnji ustroj igrišča) seljem preselili iz temnih in neprimernih prostorov v zadružnem
4.000.000 din po
12,5 % obrestni meri - 678.180  din   ostali izdatki (projekt, nadzor zemljišča, prestavitev elektr. voda,
prispevki in drugo)
S projektom pa je podana možnost za dozidavo še ene učilnice. Osnovna šola v Kresnicah je po svoji funkcionalnosti in arhitektonski izvedbi prava lepotica, tega vrtca je 60 otrok. Vrednost
Otroški vrtec Šmartno (Foto: Zofka)
angažirana sredstva samoprispevka. Pridobljena so bila kreditna sredstva — izvajalca del GIP „Beton" TOZD Operativa Litija. Objekt vsebuje:
— 3 igralnice
— sanitarije
- prostori za osebje
- garderobe in ostale površine Najmlajši Šmarčani so se z ve-
domu v nove, lepo opremljene in svetle prostore. Z izgradnjo tega vrtca pa je bilo marsikateri mamici zagotovljeno, da je svojega otročič-ka lahko izročila v oskrbo in varstvo in se s tem lahko bolj brezskrbno posvetila delovnim nalogam na delovnih mestih. Kapaciteta - 1.699.000 din obresti od investicijskega   kredita   v višini
tega objekta znaša 3.700.000 din, v to niso všteta dela, ki bodo izvedena pri urejanju zunanje okolice.
V prihodnji številki
- gradnja telovadnice pri osnovni šoli Šmartno
— napeljava centralnega ogrevanja in gradnja opornega zidu na osnovni šoli Kostrevnica
UREDNIKOV STOLPEC
Želje in potrebe
Preobrazba vzgoje in izobraževanja v SR Sloveniji je obsežna družbena akcija, ki zahteva aktivnost vseh delovnih ljudi in občanov v samoupravnih organizacijah in skupnostih. Sestavni del te preobrazbe je tudi uvajanje usmerjenega izobraževanja, ki ga opredeljuje osnutek zakona o usmerjenem izobraževanju, zasnovan v skladu z družbenimi dokumenti o razvoju vzgoje in izobraževanja.
Do sprejema zakona ni več daleč, in poglejmo, kako smo v naši občini pripravljeni za uvedbo usmerjenega izobraževanja. Če odmislimo problematiko prostorov, financiranja, učiteljev in programov — na teh področjih nismo namreč se ničesar storili — in se opredelimo zgolj na naše potrebe in želje, lahko tudi ugotovimo porazno stanje. Pojavlja se namreč vprašanje, koliko in katere kadre bomo v naši občini sploh rabili. Seveda to ne more biti nbrobno vprašanje, ampak je zagotovo najbistvenejše vprašanje usmerjenega izobraževanja. S tem vprašanjem se ukvarja tudi poseben odbor za usmerjeno izobraževanje, ki deluje pri litijski izobraževalni skupnosti in ga le težko rešuje oziroma ga sploh ne zmore rešiti. Organizacije združenega dela so sicer dale podatke o potrebah po kadrih, vendar odbor ugotavlja, da ta evidenca ni izdelana tako, kot bi bilo treba) Seveda je veliko vprašanje, na podlagi česa so se v OZD odločili evidentirati število in profile posameznih kadrov. Potrebe za kadre, ki so jih posredovale OZD, so namreč potrebe, ki jih imajo danes, kaj bodo rabili čez pet let, pa nihče točno ne ve. In v tem je največji problem. V naših OZD kadrovskih služb ni. Vsaj takšnih, kot bi morale biti, zato tudi ni možno od njih pričakovati kvalitetnih tovrstnih podatkov. Če ne bodo naše OZD k reševanju kadrovskih vprašanj pristopile z največjo odgovornostjo, in sicer takoj, se zna zgoditi, da bo Litija ostala brez usmerjenega izobraževanja oziroma oddelkov usmerjenega izobraževanja. To pa pomeni, da se bodo naši mladi ljudje še vedno vozili v srednje šole v druga mesta. Še večja slabost pa bo v tem primeru v tem, da do realnih kadrovskih potreb spet ne bomo prišli. Mimogrede bi navedel še eno „malenkost". Usklajevanje želja učencev in potreb OZD tudi ne bo lahko. Navajam primer poklicnih namer učencev 8. razredov: 25 se jih namerava šolati za administrativne poklice, rabimo pa enega)? Ali, za poklic strojni ključavničar se jih namerava odločiti 5, rabimo jih pa 251?
Na vrsti je združeno delo (to smo že velikokrat rekli), saj je nedvomno njihova dolžnost, da ugotavljajo izobraževalne in kadrovske potrebe kot obvezne sestavine njihovih razvojnih načrtov. To je tudi podlaga za načrtovanje razvoja vzgojnoizobraževalne de-
Ljavnosti in za usmerjanje učencev študentov in delavcev v izobraževanje v srednjeročnem obdobju
V prejšnji številki Glasila občanov smo obravnavali temeljne pravice in dolžnosti delovnih ljudi in občanov, ter način uresničevanja skupnih interesov in potreb v krajevni skupnosti. Obravnavali pa smo tudi, kako uresničujemo skupne potrebe v krajevni skupnosti. V današnji številki pa obravnavamo temeljne oblike samoupravljanja delovnih ljudi in občanov v krajevni skupnosti.
Gotovo je najpomembnejša in temeljna oblika ZBOR DELOVNIH LJUDI IN OBČANOV
ki na svojih zborih obravnavajo vprašanja, ki so pomembna za življenje in delo na območju krajevne skupnosti oz. soseske ter občine in sprejemajo predloge za reševanje teh vprašanj, po predhodni jivni razpravi.
O ČEM RAZPRAVLJAJO EN SKLEPAJO IfcLOVNI LJUDJE IN OBČANI NA SVOJIH ZBORIH:
- predlagajo delegate krajevne skupnosti za občinsko skupščino in za skupščine samoupravnih interesnih skupnosti,
- volijo in odpokličejo delegate v skupščino krjaevne skupnosti, v svet potrošnikov in uporabnikov dobrin in uslug in predsednika ter člane poravnalnega sveta,
- sprejemajo statut krajevne skupnosti ter njegove spremembe in dopolnitve,
- sprejemajo predloge o razdelitvi, izločitvi in pripojitvi krajevne skupnosti k drugi krajevni skupnosti ter o spremembi območja krajevne skupnosti,
- sprejemajo letni finančni načrt in zaključni račun, ter sprejemajo in sklepajo o poslovanju krajevne skupnosti,
- dajejo pobude skupščini krajevne skupnosti za ustanovitev servisov in drugih organizacij združenega dela, ki jih ustanovi krajevna skupnost in sodeluje v njihovem ustanavljanju,
- sprejemajo letna in občasna poročila organov samoupravnih interesnih skupnosti, programov občine in organizacij zdfuženega dela, ki opravljajo dejavnosti ali zadeve posebnega družbenega pomena,
- obravnavajo in razpravljajo tudi o vseh drugih vprašanjih, ki jih predlaga skupščina krajevne skupnosti ali delovni ljudje in občani sami, organi občinske skupščine in samoupravnih interesnih skupnosti.
REFERENDUM:
Razpiše se v primeru, ko gre za:
- uvedbo krajevnega samoprispevka,
- spremembo območja krajevne skupnosti in
- za vse tiste zadeve, za katere tako sklenejo delovni ljudje in občani na svojih zborih ali na skupščini krajevne skupnosti
Nadaljnja oblika je
ANKETA
Delovni ljudje in občani izražajo svoja mnenja o vprašanjih skupnega pomena tudi z anketo. Svet krajevne skupnosti mora izvesti anketiranje, če tako odločijo delovni ljudje in občani na svojih zborih ali v skupščini krajevne skupnosti in njenih organih. Mnenje večine na podlagi ankete obvezuje nosilca anketiranja, da ga upošteva.
Ena izmed zelo pomembnih pogojev za samoupravljanje v krajevni skupnosti je
JAVNA RAZPRAVA
prek katere delovni ljudje in občani vplivajo na urejanje skupnih zadev v krajevni skupnosti in v občini. V javni razpravi izražajo svoja mnenja in dajejo predloge za urejanje določenih vprašanj. Javno razpravo praviloma organizira in vodi krajevna organizacija SZDL pred sprejetjem:
- statuta krajevne skupnosti občine, samoupravne interesne skupnosti, katere soustanovitelj oz. član je krajevna skupnost in organizacij združenega dela, ki opravljajo zadeve posebnega pomena,
- prostorskega plana,
- programa razvoja krajevne skupnosti in družbenega plana razvoja občine in republike,
- urbanističnega programa razvoja krajevne skupnosti,
- vseh pomembnejših drugih aktov, za katere tako določa statut občine aji zakon.
Statut občine določa v 238. členu, da mora dati skupščina občine pred sprejemom v razpravo osnutke:
- statuta občine, kakor tudi njegovih sprememb in dopolnitev,
- družbenih planov
- zadeve s področja urbanizma in prostorskega planiranja
- predpisov, ki nalagajo delovnim ljudem in občanom nove materialne obveznosti,
- razpis občinskega posojila,
- osnutke drugih predpisov oz. aktov, za katere to določa zakon. Vprašanja, ki so predmet javne razprave se obravnavajo na zborih delavcev, zborih delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih, v delegacijah, v samoupravnih organih, v družbenopolitičnih organizacijah, v organih skupščine in v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih.
V naslednji številki našega GLASILA bomo obravnavali del statuta, ki opredeljuje ORGANE KRAJEVNE SKUPNOSTI IN NJIHOVE FUNKCIJE.
Malo obiska v novi trgovini
Nova Mercatorjeva trgovina na Rozmanovem trgu ne dosega pričakovanega prometa. Zelo verjetno je, da lokacija trgovine ni najboljša. Tudi prometno ni najbolje povezana. Nahaja se prav na koncu dostopne ceste. Z razširitvijo Rozmanovega trga in z dograditvijo vseh ulic se bo promet iz leta v leto večal.
Vendar sodelavci že zdaj vidijo nekaj možnosti za izboljšanje. Dali so svoje pripombe na spremembo zazidalnega načrta za Litijo - desni breg. Bistvo njihovih pripomb je boljša prometna povezava z Grbinsko cesto in s prednjim delom Rozmanovega trga. Za sedaj sta takoj potrebni vsaj dve novi dobri stezi. Kje in kako naj steze potekajo, morajo preštudirati in predlagati urbanisti.
S trgovino niso zadovoljni
- Trgovina na Polšniku ni kos svojim nalogam za preskrbo Polšnika in okolice. Tudi promet je slab. Očitno pa gre pri tem bolj zato, da občani dostikrat ne dobijo tistega, kar iščejo. Zgodi se, da prvič ne dobijo ene stvari, drugič pa stvar, ki bi jo morda dobili na Polšniku, kupijo v Ljubljani, Litiji ali v Zagorju. Tako hkrati pada promet in število artiklov v trgovini. In ker pada promet, se tudi ne splača zaposliti še ene sodelavke. Sedaj, ko je na Polšniku nastal obrat Elme iz Čateža, je možnost, da se ta začarani krog prometa in števila artiklov prekine. Prav je, da trgovci sedaj pokažejo svojo iznajdljivost za boljšo oskrbo občanov. Prva poročila iz letošnjega leta pa že kažejo, da se stanje preskrbe izboljšuje. Problem oskrbe s kmetijskim reprodukcijskim materialom pa je problem, ki ga bo potrebno posebej reševati.
Dobre razvojne možnosti
- Od novih komaj nastalih obratov ima obrat Kovinarske iz Krškega na Dolah pri Litiji največ možnosti za hitrejši razvoj. Morda letos, morda v naslednjem letu bo obrat postal temeljna organizacija združenega dela. Kovinarska pa ima v zvezi z obratom na Dolah nekatere prav lepe načrte. Za projektiranje in načrtovanje proizvodnje na Dolah bi mogla v Litiji nastati projektantska skupina. To pa pomeni, da bodo našli v Litiji zaposlitev risarji, strojni tehniki, strojni inženirji in drugi sorodni poklici. To pa je v razvoju kvaliteten premik. Ta projektantska skupina pa mora biti v Litiji tako zaradi kadrovskih razgovorov kot zaradi tega, ker je za povezavo primeren sedež v Litiji.
Preložena gradnja
- Izgradnja dveh daljnovodov po 110 KV, ki se imenujejo Savske zbiralnice, se na odseku med Zagorjem ob Savi in Litijo premika v naslednje srednjeročno obdobje, to je v obdobje med 1981 do 1985. Enako velja tudi za novo razdelilno transformatorsko postajo v Litiji.
Prvi cilj že dosežen
- Obrat Tiskarne Ljubljana na Vačah je že dosegel svoj prvi cilj. Sedaj že zaposluje 20 delavk. V letošnjem letu obrat ne bo povečeval števila zaposlenih.
Za nadaljnje morebitno povečanje obrata je prav, da se mladina na Vačah usmeri v grafični poklic. Za bodoči razvoj bodo potrebni dva do trije grafiki s srednjo strokovno izobrazbo.
Investicije v TOZD IAK
- Industrija apna Kresnice, ki je TOZD Slovenija ceste," je poslala prvo informacijo o investicijskih vlaganjih v letu 1979. Predvidevajo naslednje:
- surovinska baza Kresnice, tehn. dokumen. 3.000.000,00
- preureditev malih peči na plin 2.000.000,00
- gradb. kontejnerji, 2 komada 260.000,00
- terensko vozilo 330.000,00
- razna strojna in druga oprema 4.000.000,00
SKUPAJ 9.590.000,00
Oskrba s svežimi ribami
- HP Droga iz Portoroža namerava na območju občine Litija vpeljati ambulantno prodajo rib. Posebej za transport in prodajo prirejen kombi se bo enkrat tedensko ustavil v naslednjih krajih: Jevnici, Kresnicah', Litiji, Šmartnem pri Litiji, Gabrovki, na Dolah pri Litiji, na Polšniku, na Savi pri Litiji in na Vačah. Na tak način bo tudi območje občine Litija oskrbovano z ribami, zlasti z morskimi. Verjetno bodo ribe prodajali ob četrtkih. Možen pričetek prodaje je naslednji mesec.
Bife ima izgubo
- Bife Železniškega gospodarstva Ljubljana oziroma TTG Ljubljana, ki je organizacijsko povezan s Kolodvorsko restavracijo Zidani most, je trenutno zaprt. Kadar pa dela, dela z izgubo.
Pravzaprav je to komaj razumljivo. Lokacija je odlična, cene so takšne kot v vseh drugih bifejih TTG Ljubljana, postrežba je primerna, iz izgube pa se bife nikakor ne skoplje. Gostinci trdijo, da je bife kot objekt slabo zasnovan. Namreč moral bi biti drugačen, večji, lepši s pokritim in zaprtim prostorom za goste.
Razprava o zazidalnem _načrtu
- V Ur. listu SRS št. 6 z dne 1. 3.1979 je objavljen sklep o javni razgrnitvi sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta Litija - desni breg. Osnutek je razgrnjen v prostorih Skupščine občine Litija, Parmova 9, Urbanistični službi TOZD Komunala Litija in Samoupravni komunalni skupnosti občine Litija na Rozmanovem trgu 28.
Morebitne pripombe je treba nasloviti na oddelek za gospodarstvo Skupščine občine Litija. Rok za pripombe je 31. 3. 1979 oziroma 5.4.1979 (5. 3. 1979 smo namreč prejeli Uradni Ust).
Močna gibanja prebivalstva
- V letu 1978 je bilo v naši občini zaposlenih 4532 delavcev, od tega jih ima 624 prebivališča v drugih občinah. Naše OZD zaposlujejo 281 delavcev iz drugih republik, 112 delavcev iz sosednjih občin ljubljanske regije (od tega 69 Ljubljančanov), iz Zagorja pa se vozi na delo v našo občino 157 delavcev. Zanimiv je tudi podatek, da je po podatkih Zavoda SR za statistiko leta 1976 v naši občini bilo zaposlenih 494 delavcev, ki niso imeli stalnega prebivališča v občini, od tega 174 delavcev iz sosednjih republik, v istem letu pa se je 1714 naših občanov vozilo aa delo v druge občine. jyQ kraMŽAR
POGONIK 44-70
22. septembra 1979 bo v Pogoniku osrednja medobčinska proslava v počasti:. tev 35-letnice napadov na prometne zveze v Sloveniji, partijskega jubileja, razširitve osvobojenega ozemlja'in delovanja partizanskih tečajev na območju ljubljanske oziroma zasavske regije.
V septembru bo preteklo 35 let od znanega napada na železniški most v Pogoniku in postajanke, ki je bil izveden v septembru 1944 v okviru ofenzive naše NOV in PO na prometnice v Sloveniji. Akcija je bila načrtovana v glavnem štabu NOV in PO Slovenije, v njej pa so sodelovale enote VII. korpusa in IV. operativne cone pod poveljstvom komandanta Franca Poglajena - Kranjca in zavezniškega bojnega letalstva. Prvi skupni nastop naših in zavezniških enot v Sloveniji in uspešnost dajeta akciji še poseben
veliko publiciteto tako v našem, kot tudi v sovražnikovem tisku.
V ta čas sovpada tudi razširitev osvobojenega ozemlja na področju delovanja IV. operativne cone od. Zg. Savinjske preko Moravske doline do reke Save, kot tudi ustanavljanje partijskih tečajev in narodnoosvobodilnih odborov na področju obeh regij. Istočasno pa bomo v letošnjem letu praznovali tudi pomembne partijske, mladinske in sindikalne obletnice. Tako je prišlo na pobudo litijskega okrožnega odbora OF do dogovora
pomen, saj je v tistem času doživela    med predstavniki občin ljubljanske
regije in zasavske regije ter občin Novo mesto in Trebnje, da se organizira osrednja medobčinska proslava (sodeluje 18 občin), posvečena Vsem omenjenim jubilejem, v Pogoniku, 22. septembra 1979, ob obletnici napada na pogoniški železniški most.
Ob tej priliki bo 3. zbor aktivistov OF litijskega okrožja in pričakuje se, da bodo podeljene domicilne listine in visoka vojna odlikovanja 15. in 18. diviziji. Na mestu bitke bo postavljen pomnik zdajšnjim in kasnejšim rodovom, ki bo vedno znova opozarjal na slavne dni našega NOB na tem območju-
Nosilca proslave sta Medobčinski svet SZDL in Občinska konferenca
SZDI Litija.
Proslava bo prav gotovb ena največjih družbenopolitičnih manifestacij v naši občini. Pripravljalni odbor za izvedbo proslave je sestavljen iz predsednikov vseh 18 občin, enot, ki so sodelovale ob napadu na most, predstavnika komande garnizona JLA v Ljubljani, poveljstva štaba TO mesta Ljubljana in Litije ter DPO obeh regij. Predvidevajo, da se bo proslave udeležilo 20.000 do 25.000 udeležencev.
Nosilca proslave MS SZDL Ljubljana in OK SZDL Litija kot tudi pripravljalni odbor za proslavo, se dobro zavedajo pomembnosti in odgovornosti pri pripravi in izvedbi proslave, zato so akcije, ki naj zagotovijo uspešno izvedbo in zadane naloge, v polnem teku.
Predsedstvo Občinskega i sveta Zveze sindikatov Slovenije Litija razpisuje
NATEČAJ
za srebrne znake sindikatov za leto 1979
Priznanje srebrni znak sindikatov se podeljuje posameznikom in organizacijam za dolgoletno uspešno družbenopolitično delo, ki je prispevalo k napredku družbeno-ekonomskih in samoupravnih odnosov v TOZD, KS in občini.
Predloge je potrebno posredovati Občinskemu svetu ZS  Litija do 31. marca
1979.
Namen tokratnega razgovora za okroglo mizo je bil predvsem v iskanju problemov, ki zavirajo hitrejše pridobivanje gradbene dokumentacije in ugotavljanje morebitnih možnosti za hitrejšo izdelavo te dokumentacije. Seveda v uredništvu pred razgovorom nismo bili povsem prepričani, da bomo z razgovorom dosegli bistvene premike na tem področju, kar je potrdil tudi sam razgovor, saj je mnogo več objektivnih vzrokov kot subjektivnih, da je izdelava gradbene dokumentacije prepočasna.
GLASILO OBČANOV:
tudi
Vsa soglasja in veliko stane.
PROBLEMI Z GRADBENO DOKUMENTACIJ O
GLASILO OBČANOV: „Koliko časa poprečno .traja, da občan - graditelj pride do gradbenega dovoljenja, kar pomeni, da lahko začne graditi? "
M. SLADIC: „Zavisi od vrste gradnje in od tega, ali je objekt v območju zazidalnega načrta ali zunaj njega. Od trenutka, ko občan vloži zahtevek za lokacijsko dovoljenje z vso potrebno dokumentacijo, pa do izdaje lokacijskega dovoljenja poteče poprečno dober mesec dni."
F. KAJBA: „Zavisi tudi od tega, kje občan gradi in tudi v katerem času. Oglede zazidljivosti zemljišča namreč lažje opravljamo spomladi in poleti, pozimi pa je nepre-hodnost terena glavni vzrok za čakanje."
Z. ŠAVER: „Ob izdelanem situacijskem nacrtu traja pri nas v urbanistični službi postopek 2 do 3 mesece.
V. BELKO: „Geodetska uprava se pri vsaki gradnji pojavlja kar petkrat. Izdelava situacijskih načrtov pri nas traja lahko tudi samo en teden, če je gradnja v okviru zazidalnega načrta, če pa je zunaj zazidalnega načrta, pa se lahko zavleče tudi do 5 mesecev. V geodetski upravi dajemo prednost tistemu delu, ki je v zvezi z graditelji, pred ostalimi deli, ki jih opravljamo. Treba pa je tudi vedeti, da predpisi določajo, da se meritve opravljajo samo od 1. maja do 31. oktobra. Kljub temu pa velikokrat opravljamo meritve tudi zunaj omejitev, da graditelji ne čakajo predolgo." i
GLASILO OBČANOV:„Če vse te vaše poprečne čase seštejemo, ugotovimo, da graditelj na gradbeno dokumentacijo čaka 9 do 10 mesecev. Mi pa poznamo občane, ki so čakali dve leti? "
OD A DO Ž
Občan, ki se odloči graditi, mora opraviti sledeče:
— z mapno kopijo, ki jo dobi na geodetski upravi, gre na urbanistično službo, ki opravi ogled na terenu in ugotovi, če je zemljišče zazidljivo;
— pri geodetski upravi naročiti odmero in situacijo zemljišča,
— če ni lastnin zemljišč urediti po odmeri in izdelavi situacijskega načrta prepis zemljišča,
— situacijski načrt predložiti urbanistični službi, kjer naroči izdelavo lokacijsko-tehnične dokumentacije.
Lokacijsko tehnična dokumentacija vsebuje: situacijo zemljišča, situacijo objekta, zakoličbeni načrt, načrt komunalnih naprav in vsa ustrezna soglasja glede na lokacijo objekta,
— na Temeljnem sodišču v Ljubljani dvigniti zemljiškoknjižni izpisek kot dokazilo o lastništvu zemljišča,
— zaprositi za lokacijsko dovoljenje pri oddelku za gradbene zadeve pri SO (ta oddelek izvede lokacijski ogled, če je gradnja zunaj zazidalnega načrta, zaprosi za požarno in sanitarno soglasje in izda lokacijsko dovoljenje),
— najkasneje v enem letu po pravnomočnosti lokacijskega dovoljenja zaprositi oddelek za gradbene zadeve SO za gradbeno dovoljenje. Tej vlogi mora predložiti gradbeni načrt ter elektroenergetsko soglasje, oddelek pa zaprosi za sanitarno in požarno soglasje. Ko občan predloži še potrdilo o plačilu prispevka za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča, dobi gradbeno dovoljenje.
F. KAJBA: „Morda se zavleče postopek na sodišču zaradi pridobitve dokumentacije o lastništvu zemljišča."
GLASILO OBČANOV: ,JVa sodišču traja postopek največ 4 mesece, to pa pomeni, da je to še vedno 10 mesecev več, kot ste ugotovili vi? "
Z. ŠAVER: „Možno je, da kakšen posameznik čaka dalj kot eno leto. Vzroki so
lahko tudi v tem, da moramo tudi mi v urbanistični službi pri izdelavi lokacijsko-tehnične dokumentacije čakati na razna soglasja včasih po 2 do 3 mesece."
GLASILO OBČANOV: „Koliko časa ste vi graditelji čakali na gradbeno dovoljenje?
A. BOLA: Največ pol leta.
T. ZUPANČIČ: Približno 9 mesecev.
J. MALIS: Približno 10 mesecev.
T. ZUPANČIČ: „Mislim, da so vzroki za dolge postopke na poti do gradbenega dovoljenja tudi v tem, ker občani — graditelji premalo poznajo postopke, ki so precej komplicirani in se marsikdo ne znajde. Tudi sam sem dolgo časa hodil od vrat do vrat in od pisarne do pisarne."
GLASILO OBČANOV: „Imamo podatke, da je občan čakal na ogled zazidlji-
Tema naslednjega razgovora za okroglo mizo bo:
KAJ BOMO DOBILI S 3. SAMOPRISPEVKOM
vosti zemljišča pol leta. Kaj mislite o tem? ■ F. KAJBA: „V urbanistični službi oglede opravimo v največ štirih mesecih. Če pa gradnja ni v strnjenem naselju, pa lahko traja tudi dalj časa."
GLASILO OBČANOV: Jmamo tudi podatek, da je občan čakal na odmero zemljišča pol leta. Kako to? "
V. BELKO: „To je možno, saj je čas za merjenje s predpisom določen od 1. maja do 31. oktobra."
GLASILO OBČANOV: ,Mje res, da je stranka - graditelj na občini sama napisala oziroma natipkala gradbeno dovoljenje, ker ni bilo nikogar, ki bi ga natipkal? "
M. MOŽINA: „To je res. Postopek za izdajo gradbenega dovoljenja je bil končan, zaradi kadrovskih težav (ni bilo strojepisk), pa ga ni bilo možno takoj natipkati, zato ga je stranka natipkala sama in s tem pridobila nekaj dni. Ker stranko poznamo in zna tipkati, je bilo to možno, sicer pa je to zares izjemoma."
GLASILO OBČANOV: „Po telefonu smo dobili vprašanje, ali ne bi kazalo vse parcele v območju zazidalnega načrta že predhodno opremiti z vsemi potrebnimi soglasji? "
F. KAJBA: ,,Sedaj tega ni, v bodoče pa bomo skušali predlog izvajati in pridobiti vsa tista soglasja, ki se jih bo dalo in s tem postopek skrajšati."
GLASILO OBČANOV: „S katerimi soglasji ste imeli graditelji največ težav? " A. BOLA: „Z nobenim." J. MALIS: „Največ težav sem imel s soglasjem ŽG Ljubljana, ker gradim v železniškem pasu. Dolgo je namreč trajalo, da so opravili ogled."
, S soglasjem zavoda za
T. ZUPANČIČ: spomeniško varstvo.
M. MOŽINA: dovoljenja oziroma
„Posamezna gradbena posamezne gradnje ne zahtevajo enakih soglasij. Zavisi od lokacije. To potrjujejo odgovori graditeljev."
GLASILO OBČANOV: ,M se posamezna soglasja za lokacijsko in gradbeno dovoljenje ponavljajo, oziroma, ali je potrebno istovrstno soglasje pridobiti dvakrat? "
M. SLADIC: „Nekatera soglasja je res potrebno predložiti dvakrat, ker gre enkrat za lokacijo, drugič pa za objekt. Možno pa bi bilo imeti tudi tipsko soglasje, če bi seveda gradili s tipskimi projekti."
GLASILO OBČANOV: „Za elektro soglasje je treba plačati preko 10.000 N-din. Ali kdo od vas ve, kaj plačate, oziroma, kaj s tem dobite? "
T. ZUPANČIČ: „Visino prispevka določa regionalna skupnost. Prispevek za soglasje je za reprodukcijo v elektrogospodarstvu, stroški priključka so dejanski stroški, v ceni el.
energije, ki jo plačujemo potrošniki, pa je menda tudi zajeta razširjena reprodukcija."
(opomba pisca: ostalim navzočim ni bilo povsem jasno, kaj vse dobi graditelj od tega prispevka)
GLASILO OBČANOV: ,JNa račun urbanistične službe je veliko pritožb. Kako si to razlagate? "
F. KAJBA: „Mi imamo največ stikov s strankami, na posamezna soglasja pri izdelavi lokacijsko-tehnične dokumentacije pa moramo tudi mi včasih dolgo čakati in nismo vsega sami krivi."
GLASILO OBČANOV: „Če niste krivi vsega, ste torej nečesa le krivi? "
F. KAJBA: „ Lah ko bi nekatere stvari popravili. Npr. več bi lahko sodelovali z oddelkom za gradbene zadeve pri SO zaradi skupnih ogledov, potrebovali bi terensko vozilo in vodjo urbanistične službe."
Z. ŠAVER: „Naše težave so predvsem v tem, da nam drugi ne dajejo soglasij pravočasno."
GLASILO OBČANOV: „Samoupravna stanovanjska skupnost kar naprej čaka na dokumentacijo, ki naj bi jo izdelala urbanistična služba in ima pri tem velike težave."
Z. ŠAVER: „Z notranjo kadrovsko reorganizacijo smo delo izboljšati in bomo v bodoče takšno dokumentacijo hitreje izdelovali."
GLASILO OBČANOV: ,M je opravljanje uslug stvar urbanistične službe ali geodetske uprave? "
F. KAJBA: „Delo imamo deljeno."
V. BELKO: „Geodetske usluge opravlja geodetska uprava, urbanistične pa urbanistična služba."
M. MOŽINA: „Ljudje iz urbanistične službe in mi iz oddelka za gradbene zadeve pri SO bi morali oglede opravljati skupaj. Tako bi vse skupaj pocenili in še prej opravili. Tudi ostali bi bili lahko pri teh ogledih prisotni, npr. kmetijsko-zemljiska skupnost."
V. BELKO: „Dobro bi bilo spet oblikovati posebno komisijo za oglede, tako kot je v preteklosti že bilo. Sicer pa mislim, da bo po izdelam kategorizaciji zemljišč ogledovanje s strani kmetijsko-zemljiške skupnosti odpadlo, ker bodo potrebne podatke lahko prebrali iz dokumentacije. Glede urbanistične službe pa menim, da je prešibko kadrovsko zasedena in da bi morali večja dela kot revizije, urbanistični programi, urbanistični načrti, dajati v delo drugim organizacijam, ker teh del sama ne zmore."
GLASILO OBČANOV: „Težave nastopajo tudi pri pridobivanju soglasja Gozdnega gospodarstva. Imate kakšna mnenja o tem? "
M. MOŽINA: „Ta soglasja potrebujejo samo tisti, ki gradijo v gozdu."
F. KAJBA: „Občani teh soglasij ne morejo dobiti v Litiji. Sedež TOZD Kooperanti je v Zagorju, soglasja pa izdajajo strokovne službe v Ljubljani. Najbolje bi bilo, če bi ta soglasja lahko dobili v naši občini."
vsa dokumentacija Zakaj? "
V. BELKO: „Dobro bi bilo ugotoviti, kdo soglasje sploh lahko zahteva, oziroma, katera soglasja so sploh potrebna za gradnjo. Ker vsako soglasje nekaj stane, se nabere precej izdelkov za to."
GLASILO OBČANOV: „ Vi iz oddelka za gradbene zadeve pri SO opravite lokacijski ogled še enkrat, kljub temu, da ga je opravila že urbanistična služba. Ali je to res potrebno? "
M. SLADIC: „To je potrebno, ker urbanistična služba ugotavlja zazidljivost zemljišča, mi pa gradnjo. Pri tem morajo dati soglasje tudi vsi mejaši. Če bi imeli skupno komisijo oziroma skupne oglede, bi dvakratni ogledi seveda odpadli."
GLASILO OBČANOV: trAU mislite, da tudi dolgotrajnost pri pridobivanju gradbene dokumentacije vpliva na črne gradnje? '
V RAZGOVORU ZA OKROGLO MIZO SO SODELOVALI:
— Vinko Belko, načelnik Geodetske uprave
— Marija Možina, referent za gradbene zadeve SO
— Marjana Sladic, referent za lokacijske zadeve SO
— Franc Kajba, referent za lokacijsko dokumentacijo pri urbanistični službi
— Zvone Saver, urbanist — projektant pri urbanistični službi
— Graditelji: Janez Malis, Tone Zupančič, Edo Bola
— Tine Brilej, gl. in odg. urednik Glasila občanov
M. MOŽINA: „Mislim, da to ne vpliva dosti na črne gradnje. To se pojavlja predvsem pri posameznikih, ki dobijo kredite in začnejo takoj graditi brez dokumentacije."
V. BELKO: „Črne gradnje v naši občini niso kakšen izreden problem. Večina teh gradenj je v postopku za legalizacijo."
F. KAJBA: „Pri črnih gradnjah je odločilna predvsem osveščenost občanov."
Z. ŠAVER: „Navsezadnje pa črnogradi-telji ne gradijo cenejše ampak dražje."
GLASILO OBČANOV: ,M ste imeli vi, graditelji pri zbiranju gradbene dokumentacije tudi zveze? "
A. BOLA: ,JNe."
J. MALIS: „Nikogar nisem posebej prosil, naj mi kaj naredi."
T. ZUPANČIČ: „Brez manjših zvez bi to dolgo trajalo. V Litiji se skoraj vsi med seboj poznamo. Sicer pa je treba kljub temu razlikovati intervencijo od izkoriščanja poznanstva."
GIASILO OBČANOV: „Gotovo imate še kakšne predloge ob zaključku razgovora? "
F. KAJBA: „Graditelji naj bi se pred pričetkom gradnje zares dobro informirali o vseh postopkih, ki bodo zaradi tega lahko hitrejši."
M. MOŽINA: „Na občini bomo skušali napisati vso potrebno dokumentacijo na list papirja in bo tako - upam - za graditelje
lažje."
V. BELKO: „V občini bomo morali izdelati še več urbanističnih dokumentov. Posamezne cone bomo morali obdelati kot ureditvene načrte. Potem bomo lahko marsikaj uredili tudi brez ogledov, ki jemljejo čas nam in graditeljem."
M. SLADIC: „Vse možnosti, ki jih imamo v občini pri izboljšanju stanja moramo izkoristiti."
Tudi tokratna tema je bila zanimiva (Foto: Zofka)
V letu 1978 so OZD v občini dosegle celotni prihodek v višini 1.811.852 tisoč din, kar je za 19 %več kot leta 1977. Za navedeni znesek celotnega prihodka so OZD porabile 1.267.904 tisoč din porabljenih sredstev, to je za 18 % več kot leta 1977. Na rast porabljenih sredstev je vplivala zlasti podražitev električne energije in reprodukcijskega materiala, za 29 % pa se je povečala tudi amortizacija po predpisanih stopnjah.
V primerjavi z letom 1977 se je dohodek v letu 1978 povečal za 21 % in je znašal 544.347 tisoč din. Doseženi rezultat zaostaja za 1 % za plankanimi, v tem se zlasti zrcali, vpliv Predilnice, kjer je bil slabši rezultat bd načrtovanega ustvarjen zaradi izvajanja investicije, prilagajanja tržnim razmeram, fluktuacije delovne sile. V Pletilji plan ni bil dosežen zaradi zamude pri dobavi opreme, tržnih razmer, bolniških izostankov. V kmetijstvu pa je manjši dosežek dohodek od planiranega posledica slabe letine.
Načrtovani rezultat tudi ni bil dosežen v TOZD Mizarska proizvodnja Lesne industrije Litija. Ta TOZD je poslovno leto zaključila z izgubo v višini 2.467 tisoč din, ki pa bo solidarnostno pokrita v okviru delovne organizacije. Izguba
je manjša kot v prvih devetih mesecih preteklega leta; sprejeti programi ukrepov za odpravo vzrokov izgube in kadrovske spremembe so že rodili prve uspehe.
Čisti dohodek je bil dosežen v višini 419.922 tisoč din in je za 22 % višji kot leta 1977. Za osebne dohodke je bilo v letu 1978 razporejenega 76 % ČD (v letu 1977 77 %), za neposredno svobodno menjavo dela 0,5 %, za stanovanjsko gradnjo 5,7 %, za druge namene v skupni porabi 7,3 %, za poslovni sklad 6,8 % (v letu 1977 3,9 %) in za rezervni sklad 3,1 % čistega dohodka. Del čistega dohodka za osebne dohodke je v letu 1978 porasel za 18 %, kar je v skladu s sprejeto resolucijo o uresničevanju družbenega plana o razvojnih perspektivah občine. V poslovni sklad pa je bilo razporejenih 111 % Več kot v letu 1977. Kljub temu pa moramo navesti, da je to malo ih da se v mnogih OZD pojavlja problem likvidnosti ali investicijske nesposobnosti.
Iz bilančnih podatkov izračunan poprečni čisti osebni dohodek na delavca znaša 4,981 din in je za 514 din višji kotleta 1977 (ni primerljiv s podatki Zavoda SRS za statistiko). Manjši povprečni čisti osebni dohodek na delavca, kot je občinsko povprečje, je bil dosežen v naslednjih OZD: Predil-
nici, TOZD Mizarski proizvodnji, TOZD Furnirski proizvodnji, TOZD Žagarski proizvodnji, Gostinskemu podjetju, najvišji pa je bil v TOZD Pletilji.
V OZD je bilo v letu 1978 zaposlenih 3.614 delavcev, kar je za 4 % več kot v letu 1977. Število zaposlenih se je največ povečalo v TOZD Gradrnetalu, Kovini in Mesariji in preka-jevalnici Šmartno. Porast zaposlenih v teh OZD izvira iz novih investicij.
Na področju ekonomskih odnosov s tujino so si osnovni nosilci naše izvozne dejavnosti prizadevali za povečanje izvoza in zmanjšanje uvoza. Izvoz je bil za 8 % večji kot leta 1977 in je znašal 140.201 tisoč din. V tem obdobju je bilo
uvoženo za 334.571 tisoč din blaga, kar je za 39 % več kot leta 1977. Prizadevanja za zmanjševanje obsega uvoza pa so omejena s strukturo našega gospodarstva, saj sta tako Predilnica kot TOZD Usnjarna navezani na uvožene surovine.
To so prvi podatki o gospodarjenju v preteklem letu, ki je za nami, in ki kažejo, da je bilo poslovanje v preteklem letu
' VIDA REPINA
ilSTI DOHODEK IN' NJEGOVA R
OZD
SKUPAJ
1. Predilnica litija
2. JU V - TOZD Usnjarna Šmartno
3. Lesna industrija litija' -TOZD Mizarstvo
- TOZD Plastika
- TOZD Furnir
- TOZD 2aga
- DS SS
4. SC - TOZD Industrija apna Kres
5. CIP: Beton - TOZD Gradmetal L
6. Kovina Šmartno
7. Mesarija in prekajevalnica Šmartno
8. Tekstil - TOZD Pletilja Litija
9. PKT Litija
10. KZ Gabrovka - Dole
11. KZ Litija
12. GG - TOZD Gozdni obrat Litija
13. Gostinsko podjetje Litija
14. Mizarstvo Litija
15. Splošna mizarska del. Gabrovka
lposlovni sklad   " Za rezervni sklad       A -
0.760
17.086	30;256			■Z0.260	170											63
11.377	15-664			10.768		6.263										172
11.722	20.832		8.319	14.152	170	6.642 ,	10^999			801			694J 867			
9.119	8.419		• .8.536,	7.883	92	\m 7.267...	6.415			796	103					
29.937 .	37.382	125	18.484	24.672	133	14.263	16.599	116		1.423	203	1.11«	4.533)' 405	599	935	156
56.072.	79.394	142	; 41.037	60.023	1.46	•34.988"'	43:847	125	1.180	3.697	313	598	7.1431.194	1.121^	1.985	; 177
7.934	'9.557	120	6.641	8.256	'124:'	3 4.691 K	-6.28'r	\M	>   •773 '	-'' 219	28	568	1.065 187	159	239	150
7.198	7.887	110	5.310	5.947	112	2.960	3.973	134	500	250	50	1.285	1.242 r-97 .	144	202	140
5.649	5.244	93	4.386	4.382	100	3.378	3.665	108	242	131	137	408	4 1	113	131	U6
	596	—	—	. 427	—.	_	208	._	—	58	■		.122' -		: 25	
24.952	34.344	138	19.594	27.989	143	15.008	21.297	142	1.714	2.000	117	1.034	2.291 222	499	859	172
10.105	11.907	118	8.173	9.374	115	6.907	7.650	111	260	552	212	229	373 163	202	298	148
13.707	15.995	117	- 8.552	10.459	122	7.094	9.158	129	652	28	4	109	_	274	400	146
4.832	7.175	148	4.037	5.585	138	3.172	4.224	133	150	331	221	331	546 165	97	179	185
3.121	3.780	121	2.459	3.176	129	2.073	2.381	115	129	200	155	32	3361.050	62	94	152
3.402	5.343	157	2.954	4.416	149	2.344	3.248	139	225	304	107	107	494 462	68	134	197
Radio Litija?
DOBRI IZGLEDI ZA PRIDOBITEV LOKALNE RADIJSKE POSTAJE V NAŠI OBČINI. INFORMIRANJE OBČANOV BI BILO TEKOČE, INFORMACIJE PA AKTUALNE - 2-MILlJON-SKA INVESTICIJA
Ukrepi, ki jih izvajajo enote CZ
I".
Pred dnevi so v Litiji potekali , razgovori med predstavniki litijske občine in Radia Ljubljana o možnostih za postavitev lokalne radijske postaje v Litiji. Na podlagi dogovorov in ugotovitev lahko sklepamo, da obstajajo povsem realne možnosti za lokalno radijsko postajo. Seveda bi v tem primeru izkoristili tudi TV pretvornik oziroma stolp za namestitev oddajnika, urediti pa bi morali tudi radijski studio. Lokalna radijska postaja Litija bi delala z močjo 20 VV in na frekvenci 94,9 MH na UKV. Nekaj problemov nastopa s pokrivanjem celotne občine z radijskimi signali, vendar bi ta problem rešili s postavitvijo enega do dveh pretvornikov.
Radio Ljubljana je pripravljen nuditi vso strokovno pomoč, oddajnik z opremo, ki bi stal okrog 400 do 500 tisoč din pa bi morali nabaviti sami. Tudi opremo studia (mešalne mize, mikrofoni, magnetofoni itd.) bi uredili sami, kar bi po ocenah stalo okrog 1,5 milijona din. Nedvomno pa bi z lokalno radijsko postajo veliko pridobili, saj so sprotne in aktualne informacije o dogodkih v naši občini vsakemu občanu neobhodno potrebne.
Ob koncu so se predstavniki Radia Ljubljana in litijske občine dogovorili,
da bodo v mesecu marcu opredelili vprašanja prostorov in opreme za studio, v maju pa bo Radio Ljubljana izdelal idejno zasnovo za našo lokalno radijsko postajo.
Celotno problematiko bo najprej obravnavalo tudi Predsedstvo Občinske konference SZDL.
T.B.
V prejšnji številki smo pod naslovom Civilna zaščita - se zavedamo pomena, pojasnili, kaj je samozaščita. Dejstvo je, da je to najširša oblika organiziranja delovnih ljudi in občanov za neposredno osebno in kolektivno zaščito, ki jo lahko nudimo prizadetim ljudem v njihovem ožjem okolju zelo hitro. Saj do časa, ko se mobilizirajo   enote   civilne zaščite,
Občinska konferenca SZDL Litija razpisuje
NATEČAJ
za občinska priznanja O F za leto 1979
Priznanja bodo podeljena posameznikom in organizacijam ob obletnici Osvobodilne fronte za dosežke trajnejše vrednosti v družbenopolitični dejavnosti, razvijanju samoupravnih odnosov in uveljavljanju revolucionarnih tradicij OF.
Žirija za priznanja OF bo obravnavala vse predloge družbenopolitičnih organizacij, družbenih organizacij, organizacij združenega dela, društev in drugih združenj ter samoupravnih skupnosti, ki jih bodo predlagatelji posredovali žiriji do 14. aprila 1979 na naslov: Občinska konferenca SZDL Litija, Trg na Stavbah 1. Predlogom naj bo priložena tudi obrazložitev.
preden pridejo na zbirališča, dvignejo opremo in materialna sredstva, mine precej časa. Med tem časom pa bi bili ljudje prepuščeni sami sebi, če ne bi takoj po elementarni ali drugi hudi nesreči organizirano začela delovati samozaščita.
Potem, ko so aktivirani štabi in enote civilne zaščite, začnejo enote izvajati najrazličnejše ukrepe v zvezi z zaščito in reševanjem prebivalstva in materialnih dobrin ob vojnih akcijah, ob naravnih in drugih hudih nesrečah ter v drugih izrednih razmerah.
Ukrepi, ki jih izvajajo enote civilne zaščite, so:
— spravljanje prebivalstva in materialnih dobrin na varno - evakuacija,
— preskrba ogroženega in prizadetega prebivalstva,
— zatemnitev in maskiranje,
— radiacijska, biološka in kemijska zaščita,
— reševanje iz ruševin in ob poplavah ter gašenje požarov,
— zaščita pred eksplozijami,
— prva medicinska pomoč,
— asanacija terena,
— ukrepi za red.
Da bi enote civilne zaščite lahko izvajale tako zahtevne ukrepe, morajo biti ustrezno organizirane. Organizacija enot civilne zaščite mora izhaja-
ti iz ocene ogroženosti 'v vojni in ob elementarnih ter drugih hudih nesre čah. Od tega zavisi tudi število enot in njihova materialna opremljenost.;; Ustanoviti je treba le tiste in toliko enot, kolikor nam narekuje ocena ogroženosti.
Ukrepe civilne zaščite izvajajo splošne in specializirane .enote CZ. Splošne enote so namenjene za opravljanje vseh manj zahtevnih nalog pri zaščiti in reševanju ljudi in dobrin, specializirane enote CZ pa so namenjene za opravljanje posameznih vrst ukrepov.
Splošne enote se ustanovijo po vaseh, ulicah, naseljih in v večjih stanovanjskih in drugih stavbah ali za več stanovanjskih stavb skupaj, v delovnih organizacijah pa po obratih, oddelkih, sektorjih.
Specializirane enote se ustanovijo v občini, v krajevni skupnosti, v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in v večjih naseljih.
S takšno organizacijo civilne zaščite bo v primeru vojne ali elementarnih in drugih hudih nesreč najprej začela delovati samozaščita, nato pa splošne in specializirane enote CZ.
Posledice sodobnih vojn in elementarne nesreče nam narekujejo, da stalno preverjamo ustreznost organiza cije in usposobljenost civilne zaščite.
n
Prometne nesreče ob novozapadlem snegu
razgrajal vinjeni SIMONČTČ Franc in pri tem tudi razbijal stekla na oknih. Ker ni hotel zapustiti stanovanja, sta ga morala miličnika na silo odpe-
ljati na PM, kjer sta mu preskrbela še prenočišče, saj ni kazalo, da bi drugače s podvigi prenehal.
Dne 28/2-1979 ob 5,50 je HOJAK Franc, star 42 let, iz Litije, vozil osebni avtomobil znamke GOLF iz Litije proti Ljubljani. Ko je pripeljal v Zgornji Hotič do gostilne Kimovec po klancu navzdol, ga je v desnem ostrem ovinku zaradi zasnežene ceste začelo z vozilom zanašati in je s prednjim levim delom vozila trčil v prednji levi del tovornjaka, ki ga je takrat pripeljal nasproti GORŠE Franc, star 43 let, iz Ljubljane. Pri trčenju je tovor, avto odbilo v zaščitno ograjo ob cesti, kjer je obstal naslonjen na ograjo, osebni avtomobil pa
je obstal poševno čez cesto. Pri nesreči je bil voznik HOJAK huje, njegov sopotnik KASTE-LIC SILVO pa lažje telesno poškodovan. Materialna škoda na obeh vozilih in zaščitni ograji pa se ceni za pribl. 80,000,00 din.
Po nepreverjenih podatkih je tega dne bilo še več prometnih nesreč prav zaradi novozapadle-ga snega, največ na Šmarski cesti, vendar o tem nimamo podatkov, ker je šlo za manjšo materialno škodo in so oškodovanci zadevo urejali na Zavarovalnici.
V samskem domu m miru
Dne 15/2-1979 je bila ob 21. uri potrebna intervencija v samskem domu na Rozmanovem trgu. Tam je bil vinjen in razgrajaško razpoložen SABLJI Č Zdravko, ki je hudo motil nočni mir in počitek ostalih stanovalcev. Ob prihodu miličnikov je bil SABLJIČ močno  okrvavljen, ker se je
po rezal s kozarcem, zato je bil na kraj klican krajevni zdravnik, da mu je nudil prvo pomoč. Zelo agresiven je bil potem tudi na PM, kamor so ga pripeljali in ga je bilo potrebno ukleniti, da mu je med. sestra lahko očistila in povila rane. Do jutra je bil potem kar v posebnem spalnem prostoru na PM.
goreti „smeti" v kleti bloka št. 12 na Rozmanovem trgu. Po stari ustaljeni praksi v Litiji se takoj po sireni začnejo telefonski klici na PM in razni občani sprašujejo, kaj se je zgodilo, ozr. kje in zakaj gori. Ponavadi je takih klicev kar okoli 50, medtem ko ugotavljamo, da ponavadi nihče od radovednežev ne kliče zato, da bi pomagal na kakršen koli način pri gašenju. S temi klici močno obre-
menjujejo delo miličnikov, saj je telefonska linija zaradi njih neprestano zasedena in tako ne moremo nikamor klicati zaradi res nujnih stvari. V bodoče bi želeli, da zgolj iz radovednosti občani v takih kritičnih trenutkih ne obremenjujejo dela miličnikov, saj je takrat uporaba telefona potrebna za bolj nujne stvari, kot pa za odgovarjanje na vprašanja.
Šala ali objestnost?
Nasilneža
Manj vinjenih voznikov
Zaradi vožnje motornega trije vozniki, 5 voznikov pa vozila v vinjenem stanju so bili zaradi vožnje motornega vozila sodniku za prekrške prijavljeni   brez vozniškega dovoljenja.
Brez dela ni denarja
BEGIĆ Ivica in st. mladoletnik K.Z. sta 5/2-1979 popivala na Kegljišču v Litiji. Ob 23,20 sta se napotila domov in pri semaforiziranem križišču dohitela P.M., ki je šel proti domu. Ker se P.M. po njunem mnenju ni dovolj umaknil, da bi šla mimo njega, so se najprej začeli prepirati, potem pa je
BEGIĆ P.M. tudi fizično napadel. V pomoč mu je priskočil tudi K.Z. in sta ga potem s skupnimi močmi dobro obdelala, tako da je obležal na pločniku, oba heroja pa sta zbežala naprej proti domu, vendar so ju kmalu dobili delavci milice in sta potem na PM incident skesano priznala.
Dne 1/3-1979 smo bili obveščeni, da je pri posestniku RESNIK Viktorju v Gabrovki prišlo do spoja električnih žic, ki so se zaradi tega stopile in padle na tla. Zaradi tega je prišlo do kratkega stika na vtičnici za bojler in je prišel električni
tok v vodovodno napeljavo, ki je bila speljana tudi # hlev za napajanje živine. Na ta način sta bila ubita dva bika in se škoda ceni za pribl. 30.000,00 din. Storilcu, ki je vrgel v žice palico, smo na sledi.
Dne 8/2-1979 je že v jutranjih urah prišel z vlakom v Litijo PLAVA Lan, star 29 let iz Crmljane. Ker je brez zaposlitve in očitno tudi brez sredstev za preživljanje, je odšel kar na socialno skrbstvo pri SO Litija in tožil, da je bil na vlaku okraden, da nima denarja in ga je zahteval od njih. Ko je dobil pojasnilo, kam naj se obrne, če je bil res okraden, ni prišel na PM, temveč je odšel prosjačit denar na Občinski sindikalni
svet Litija, tudi tu ni bilo uspeha, zato je odšel navedeno zgodbico pripovedovat tudi na Skupščino občine Litija. Ker ni imel nikjer sreče, je svojo izjavo spremenil in odšel v Delikateso pri železniški postaji v Litiji, kjer je tarnal, da je denar izgubil in naj mu prodajalke pomagajo. Na železniški postaji so ga prijeli delavci milice in ga pripeljali na postajo milice ter prijavili sodniku za prekrške.
Draga šala
Dne 13/2-1979 se je ob 19. uri prijavil po telefonu na PM vinjeni MEŠIČEK prane in opozoril miličnike, da zopet nori in bo zato doma vse pobil. Ker s temi prijavami ni prene-
hal, so odšli do njega miličniki, katerim je zaupal, da je pijan in da se ie po telefonu le nekoliko šalil. Taka Šala pa tudi nekaj stane, koliko, bo odločil sodnik za prekrške.
Kino predstave so motili
Pretepač v gostilni
Dne 2/2-1979 so bili miličniki klicani v intervencijo v Jerebov hram v Litiji, kjer se je pretepal vinjeni OMAHNA Franc iz Litije. Razbil je vitrino
na točilni mizi. Tudi z miličnikom, ki je prišel tja, je hotel fizično obračunati in ga je pri tem tudi žalil z raznimi izrazi.
Motenje kino predstav v Šmartnem pri Litiji je že stalna stara praksa nekaterih šmarskih mladoletnikov. Ker nikakor ne kaže, da bi s svojimi podvigi prenehali, smo zaradi drznega
vedenja v kinu dne 4/2-1979 prijavili sodniku za prekrške ml. A.P., njegovega brata A.P., F.F. in njegovega brata F.S. Mogoče bo to kaj zaleglo!
Požari in nepotrebna radovednost
Ni spal doma
V intervencijo so bili milic- sicer v privatno stanovanje na niki klicani tudi 8/2-1979, in  Sitarjevško cesto, kjer je močno
V petek, dne 23/2-1979, smo imeli kar dvakrat priliko slišati gasilsko sireno, ki je oznanjala požar. Prvič zaradi
hiše na Grbinski cesti, kjer so se v dimniku vžgale saje in je bila nevarnost, da bi začela goreti hiša, drugič pa, ker so začele
Varnostni ukrepi
V MESECU FEBRUARJU IZVRŠUJE ODDELEK ZA NOTRANJE ZADEVE VARNOSTNE UKREPE, KI SO JIH IZREKLI SODNIKI ZA PREKRŠKE NASLEDNJIM OBČANOM:
1. Auflič Miroslav, roj. 1952, iz Litije, odvzeto B kat. za 3 mesece zaradi vožnje pod vplivom alkohola;
2. Bartolj Sih/o, roj. 1949 iz Litije, odvzeta B kat. za 3 mesece zaradi vožnje pod vplivom alkohola;
3. Doblekar Ignac, roj. 1949 iz Rašice, odvzeta A kat. za 3 mesece zaradi nepravilnega prehitevanja;
4. Eržen Janez, roj. 1934 iz Ljubeža, odvzeta A kat. za 4 mesece zaradi vožnje pod vplivom alkohola;
5. Janež Jože, roj. 1950, Ponoviče, odvzeta B kat. za 3 mesece zaradi vožnje pod vplivom alkohola;
6. Kotar Jože, roj. 1956 iz Vodic, odvzeta B kat. za 3 mesece zaradi vožnje pod vplivom alkohola;
7. Lindič Stanislav, roj. 1944 iz Litije, odvzeta B kat. za 3 mesece zaradi nepravilnega prehitevanja;
8. Pavlin Stanislav, roj. 1942 iz Usja, odvzeta B kat. za 4 mesece zaradi vožnje pod vplivom alkohola;
9. Strojan Jože, roj. 1955 z Brega, odvzeta B kat. za 3 mesece zaradi vožnje pod vplivom alkohola;
10. Šijakovič Milan, roj. 1934 iz Litije, odvzeta B kat. za 3 mesece zaradi vožnje pod vplivom alkohola;
11. Zaje Janez, roj. 1949 iz Ribč, odvzeta B kat. za 5 mesecev zaradi vožnje pod vplivom alkohola;
12. Žonta Peter, roj. 1956 iz Prelesja, odvzeta C kat. za 2 meseca zaradi nepravilne vožnje.
SVET ZA PREVENTIVO IN VZGOJO V CESTNEM PROMETU SO LITIJA
Skrbimo za varnost v cestnem prometu
SAMOZAŠČITA
Kot vidimo, tudi na naših cestah promet hitro narašča, zlasti v zadnjih nekaj letih. Sorazmerno s tem pa narašča tudi število prometnih nesreč, do katerih pride iz različnih vzrokov. Najštevilnejši so vzroki subjektivnega značaja, ki ga povzroči udeleženec cestnega prometa s svojim nepravilnim ravnanjem. Kljub hudim (lahko jih imenujemo črnim) posledicam in veliki materialni škodi pri prometnih nesrečah,'se udeleženci cestnega prometa Še : vedno premalo zavedamo pomena moralne odgovornosti, do sočloveka na cesti in samega sebe. Število nesreč iz prejšnjih let nas
poglablja v razmišljanje o ukrepih, s katerimi bi se ublažilo takšno stanje na cesti in iz tega izhaja, da so načini za to tudi v udeležencih samih.
Subjektivni vzroki prometnih nesreč kažejo na to, da udeleženci v prometu nismo dovolj disciplinirani, premalo upoštevamo prometne predpise ter pri vožnji ne skoncentrinuno dovolj psiho-fizičnih sposobnosti in se ne zavedamo pomena prave vloge za varnost v prometu. Že majhna odsotnost naših misli ali dejanj in malomaren odnos pri vožnji ter hoji, je največkrat toliko prav usodno zaključen. Utrujenost,
alkoholiziranost in drugi težji negativni človeški vplivi med vožnjo so največkrat zelo nevarni v cestnem prometu in tudi pogosti vzroki za povzročene nesreče. Pri nekaterih voznikih še tudi vedno obstaja miselnost, saj tudi to komentirajo s trditvami, da bolje vozijo, če so pod učinkom alkohola, kot, kadar so trezni. Ta trditev je v celoti zgrešena in zelo negativna. Znanstveno je dokazano, da lahko že majhna količina, prisotnosti alkohola v človeškem organizmu povzroča različne motnje vedenja in mišljenja, kar povzroča nepravilne reakcije, ki pa so pri udeležencih v prometu
o
GIP Beton bo pričel graditi stanovanjsko-poslovni objekt v Litiji.
Med Zasavsko cesto, Jerebovo ulico, Valvazorjevim trgom in ulico Mire Pregljeve bo v aprilu pričel rasti nov stanovanjsko-poslovni objekt, ki bo v I. fazi dokončan do konca naslednjega leta. II. fazo tega objekta bo predstavljal kulturni center, ki ga bomo začeli graditi po zaključku I. faze.
V l   lazi poslovno-stanovani-
skega objekta bodo imeli prostore Ljubljanska banka, Zavarovalna skupnost Triglav, Skupnost za zaposlovanje, Stanovanjska in komunalna skupnost in uprava SO Litija. V objektu bo tudi nekaj trgovskih lokalov, ki jih bodo uporabljali Tobak, Loterijski zavod
Svet za družbenopolitični sistem pri Predsedstvu OK SZDL Litija je sprejel odgovor o izvedbi,Akcije 18". To bo temeljita analiza o stanja in položaju vseh 18 krajevnih skupnosti v naši občini. Svet je sprejel vsebino posebnega vprašalnika, na katerega bodo odgovarjali predstavniki krajevnih skupnosti, nato pa bodo posamezne delovne skupine obiskale vsako krajevno skupnost posebej in skupno s predstavniki krajevnih skupnosti analizirali položaj posamezne krajevne skupnosti. Na podlagi ugotovitev stanja in položaja krajevnih skupnosti bo nato izdelana posebna analiza, na
odločilnega pomena. Drugi udeleženci v cestnem prometu tudi razlagajo, da prihaja pri nas do tako številnih ter hudih prometnih nesreč zaradi slabih in neurejenih cest. Te morda res niso primerne gostoti prometa, vendar pa zato še niso ceste povsem objektivni vzrok za nesreče. Namreč pri vožnji moramo prilagoditi hitrost vozila k razmeram ceste, po kateri vozimo. Znano pa nam je, da so hujše prometne nesreče vedno na dobro urejenih in hitrih cestah, medtem ko so na slabših lokalnih cestah nesreče milejše in največkrat le materialna
škoda. ■'. .;./'.. t
Za zmanjšanje prometnih nesreč in varnejšo vožnje v cestnem prometu se v nekaterih državah.že nekaj časa ukvarjajo na tem področju določene znanstvene institucije, ki s proučevanji skušajo ugotoviti porast nesreč v razmerju z naraščanjem prometa. Glede na to pa se ne moremo zadovoljiti z idejami, da bo znanost sama ta problem reševala in ga tudi rešila. Pri nas na naših cestah bi prometne nesreče lahko zmanjšali z našimi skupnimi prizadevanji in prizadevanji posameznega udeleženca cestnega prometa z njegovim zavestnim, aktivnim ter pravilnim ravnanjem in večjim upoštevanjem predpisov, ki to področje urejajo. Vsekakor je naša skupna dolžnost tudi skrb za večjo varnost v cestnem prometu, saj je to tudi sestavni del družbene samozaščite, zato je na tem področju ne smemo zanemarjati. Od nas samih je odvisno, koliko bomo varni v prometu, seveda če se bomo v njem pravilno, humano ter disciplinirano ravnali in vozili samo tedaj, kadar bomo trezni. Z upoštevanjem takih
pod
tere bo možm
za
sanje pol«
92
C7A
DELEGATOM
Zbori skupščine so zasedali 5. in 6. 3. 1979 ter obravnavali Poročilo o pospeševanju razvoja manj razvitih krajevnih skupnosti, Informacijo o izvajanju dela krajevnih skupnosti. Sprejeli so osnutek odloka o proračunu, Osnutek sprememb in dopolnitev odloka o davkih občanov.
Zbori so imenovali odbor za izvedbo III. občinskega samoprispevka, imenovali Derstvenšek Antona za komandirja Postaje milice, razrešili načelnika za notranje zadeve ter imenovali tov. Alojza Kotarja za
načelnika, razrešili Bric Zvonimira, načelnika oddelka inšpekcijskih služb.
Imenovana je bila Berdon Zdenka iz Ljubljane za sanitarnega in delovnega inšpektorja, imenovana sta bila dva davčna inšpektorja.
Predvidoma bodo zbori skupščine zasedali v začetku meseca aprila, obravnavali bodo predloge odlokov, ki so bili dani v razpravo kot osnutki, ter druga vprašanja, ki izhajajo iz programa dela skupščine.
Sekretariat skupščine
IZ ODLOKA o proračunu občine Litija za leto 1979
Za kritje splošnih družbenih potreb v druž-beno-političnih skupnostih se oblikujejo sredstva iz naslova izvirnih prihodkov občine (davkov, prispevkov in taks).
Občinam, ki s svojimi prihodki ne morejo zagotoviti izvajanje nalog na področju splošnih družbenih potreb v obsegu, določenem na podlagi zakona o republiškem proračunu (Ur. 1. SRS, št. 30/78) 26. člen, se zagotovijo dopolnilna sredstva iz republiškega proračuna.
Iz izhodišč resolucije o politiki izvajanja družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1976-1980 v letu 1979 je opredeljena počasnejša rast sredstev za splošno porabo od rasti družbenega proizvoda v občini.
V občini Litija je za leto 1979 planirana rast DP na indeksu 120. Z izhodišči za oblikovanje splošne porabe v občini za leto 1979 pa je opredeljeno, da le-ta zaostaja za rastjo DP za 10 %. Iz tega sledi, da znaša rast proračuna na indeksu 118 v primerjavi z letom 1978.
Pri ugotavljanju obsega sredstev za splošno porabo pa so v smislu zakona o republiškem proračunu za leto 1979 (Ur. 1. SRS, št. 30/78) 29. člen, lahko sredstva za priznavalnine borcem NOV, sredstva za investicije na področju notranjih zadev, reorganizacije pravosodja in sredstva za dejavnost na področju prostorskega planiranja višja, kot je obseg dopolnil-
nih sredstev v skladu z rastjo v odnosu družbenega proizvoda v občini.
Pri razporeditvi prihodkov so upoštevana izhodišča za oblikovanje splošne porabe, kot tudi zakonska določila, ki določajo, da je rast sredstev za priznavalnine borcev NOV, za investicije na področju notranjih zadev, reorganizacijo pravosodja in za dejavnost prostorskega planiranja večja, kot je obseg dopolnilnih sredstev v skladu z rastjo v odnosu z družbenim proizvodom v občini.
Po sklepu družbenopolitičnega zbora, zbora krajevnih skupnosti in zbora združenega dela skupščine občine Litija z dne 5. in 6. 3. 1979 je bil osnutek odloka o proračunu občine Litija za leto 1979 posredovan v javno razpravo v krajevne skupnosti in organizacije združenega dela. Zato v tem besedilu ne navajamo številk, ker je potrebno v javni razpravi uskladiti zahtevke posameznih koristnikov z obsegom dovoljene porabe. To je še toliko bolj utemeljeno, ker bo občina Litija tudi v letu 1979 za kritje splošnih družbenih potreb vezana na dopolnilna sredstva iz republiškega proračuna in je zato nujno dosledno upoštevati merila in kriterije za oblikovanje obsega dovoljene splošne (proračunske) porabe.
Oddelek za občo upravo, družbene službe in proračun
IZ ODLOKA o družbeni skrbi za udeležence NOV in drugih vojn ter za njihove družinske člane
Udeležencem narodnoosvobodilne vojne, borcem za severno mejo v letih 1918-1919, slovenskim vojnim dobrovoljcem iz vojn 1912—1918 ter njihovim družinskim članom se lahko podeljujejo priznavalnine in druge oblike družbene pomoči na podlagi tega odloka, če jim niso zagotovljene po drugih predpisih, družbenih dogovorih ali samoupravnih sporazumih.
Priznavalnina ali druga oblika družbene pomoči se lahko podeli samo udeležencem NOV in drugih vojn ter njihovim družinskim članom, ki imajo stalno bivališče na območju občine Litija.
Priznavalnine in druge oblike družbene pomoči so:
1. stalna priznavalnina
2. občasna priznavalnina
3. enkratna priznavalnina
4. pomoč za zdravljenje
5. zdravstveno varstvo in
6. pomoč oskrbovancem v domovih počitka
Za dohodke, ki se upoštevajo pri odločanju o pravici do priznavalnine in do drugih oblik družbene pomoči po tem odloku, se štejejo vsi dohodki razen tistih, ki se po posebnih predpisih ne štejejo za dohodek.
Za dohodek iz kmetijske dejavnosti se šteje 40 % katastrskega dohodka iz prejšnjega leta. Če je zemljišče oproščeno davka od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti, se dohodek od kmetijske dejavnosti ne upošteva.
O višini stalne priznavalnine odloča komisija za zadeve borcev NOV pri Skupščini občine Litija na podlagi meril in kriterijev, ki so določena v tem odloku.
Sprejetje novega odloka izhaja iz sprememb in dopolnitev družbenega dogovora o skupnih merilih in osnovah za podeljevanje priznavalnin udeležencem NOV in drugih vojn v SR Sloveniji, ki ga je izvršni svet skupščine občine Litija obravnaval in sprejel na seji dne 18. 1* 1979.
Z novim odlokom se:
1. razširja krog upravičencev, tako da bodo stalne priznavalnine izjemoma upravičeni tudi aktivni sodelavci NOV, ki imajo priznano posebno dobo samo v dejanskem trajanju.
2. Za izračun cenzusa se upošteva samo dohodek upravičenca in njegovega zakonca, deljen po enakih delih na oba zakonca in družinske člane, ki so pridobitno nezmožni za delo.
Po prej veljavnem dogovoru in sedanjem še veljavnem odloku se je upošteval za izračun cenzusa dohodek vseh družinskih članov, s katerimi je upravičenec živel v skupnem gospodinjstvu. 3. V primeru, da bi bilo potrebno stalno priznavalnino znižati ali ukiniti zaradi spremenjenih socialno ekonomskih razmer upravičenca, bi ti upravičenci izjemoma lahko
obdržali stalno priznavalnino Se v naprej v enakem znesku, če bi bilo ugotovljeno, da bi znižanje ali ukinitev imelo negativne posledice pri uživalcu oz. okolju, v katerem živi. Prej veljavni družbeni dogovor in iz njega izhajajoč odlok te okoliščine ni predvideval.
Oddelek za občo upravo, družbene službe in proračun
IZVLEČEK iz poročila o delu oddelka za inšpekcijske službe skupščine občine Litija za leto 1978
IV
ob
Bil
UVOD
V oddelku za inšpekcijske službe so organizirane sledeče inšpekcije:
- redne:
- sanitarna inšpekcija
- tržna inšpekcija
- veterinarska inšpekcija
- urbanistična in komunalna inšpekcija
- pogodbeno z UIS Ljubljana:
- gozdarska inšpekcija
- elektroenergetska inšpekcija
- vodnogospodarska inšpekcija
- v dopolnilnem delovnem čašu:
- gradbena in cestna inšpekcija
- delovna inšpekcija
- v oddelku za notranje zadeve:
- požarna inšpekcija
- v oddelku davčne uprave:
- davčna inšpekcija
Po statističnih podatkih, navedenih v poročilu, ugotavljamo, da se na podlagi inšpekcijskega dela stanje deloma izboljšuje. Problem inšpekcijskega nadzorstva je nenehno spreminjanje obstoječih veljavnih predpisov in prilagajanja dejanskega stanja na le-te. Obseg nalog se s tem širi, vendar pa je delo kljub temu še zadovoljivo in kvalitetno opravljeno. Oddelek za inšpekcijske službe v letu 1978 ni bil zaseden z nobeno novo močjo.
TEKSTUALNI DEL.
V letu 1978 je bilo pod inšpekcijskim nadzorstvom 2807 objektov. Plan kontrolnih pregledov je bil presežen za 135 %. Glede na število kontrolnih objektov so bili vsi kontrolirani. Izdanih je bilo 311 upravnih odločb (odprava pomanjkljivosti, ureditvene odločbe, odločbe o ustanovitvi gradnje itd.); kar je za 120% več, kot je bilo planirano. Izdanih je bilo 295 soglasij, od tega pretežni del k lokacijam, projektom, uporabnim dovoljenjem objektov in obrtna soglasja. V letu 1978 je bilo podanih 82 prijav za kaznovanje in izrečenih 28 mandatnih kazni.
PROBLEMATIKA DELA INŠPEKCIJ:
I. Na področju sanitarne inšpekcije se je pojavljala sledeča problematika:
Z zakonom o spremembah in dopolnitvah posameznih določb nekaterih republiških zakonov v zvezi s postopkom za pridobitev lokacijskega dovoljenja je bila prenesena pristojnost izdajanja mnenj na občinske sanitarne inšpekcije. Čeprav je to strokovno zahtevnejše delo, prihajamo dodoločenega problema. Ne vemo, če je to praksa tudi drugih urbanističnih služb, vendar pri nas urbanistična služba daje v javno razpravo zazidalne načrte arhitektonski del; komunalne naprave in infrastruktura pa se dopolni šele, ko občani dajo soglasje na arhitektonskem delu. Pri tem ne prihaja do dodatnih stroškov izdelave komunalnih naprav in infrastrukture, v primeru spremembe idejnega zazidalnega načrta. V poprej navedenemu zakonu pa sanitarna inšpekcija daje mnenje, preden gredo osnutki v javno razpravo. Tako gradivo pa je iz sanitarno tehničnega vidika nepopolno.
Sistematsko kontrolo vodovodov opravlja higiensko epidemiološka služba pri TOZD Zdravstveno varstvo Litija. Po analizah, ki so bile dostavljene sanitarni inšpekciji, se ugotavlja, da je na splošno pitna voda na območju občine higiensko neoporečna. Pojavljajo se določene negativne analize, ki so posledica nerednega vzdrževanja vodopreskrbnih objektov, kar pa ni problematično. V letu 1978 se je pojavilo večje onesnaževanje reke Save z naft-
nimi derivati, kar je deloma vplivalo tudi n? kemično kvaliteto pitne vode litijskega vodovoda. Vendar pa so se preprečile večje posledice zaradi hitrega ukrepanja.
II. Na področju tržne inšpekcije se je pojavljala sledeča problematika:
V trgovskih poslovnih enotah se pogostoma pojavlja sadje in zelenjava zelo slabe kvalitete. Potrebno bi bilo urediti primerno tržnico, kjer bi se zaradi konkurence izboljšala kvaliteta prodajnih artiklov.
Problem gostinstva je v tem, da se vse več gostinskih lokalov prekvalificira v bifeje' in s tem zmanjšuje gostinske usluge s hrano. Potrebno bi bilo sprejeti Odlok o neobstajanju družbenega interesa za bifeje.
V letu 1978 je bila motena preskrba s kavo; razldg temu je bil neurejen oziroma nepravočasen uvoz. %
III. Na področju veterinarske inšpekcije se pojavlja sledeča problematika:
Pojavljajo se občasni problemi glede higiene v klavnici. Razlog temu je izvajanje gradbenih in drugih del na prizidku oziroma adaptaciji obstoječe klavnice. Ko bodo dela končana, se bo povečala sedanja zmogljivost. Mesnice v občini Litija ne ustrezajo Pravilniku o obratovanju mesnic. Potrebno bo urediti mesnice, in sicer: pri Pošti, v Šmartnem in v Gabrovki tako, da bodo ustrezale vsaj minimalnim tehničnim in higienskim pogojem Pravilnika.
Konjačija in konjska služba je v Litiji zelo slaba in neurejena ter je precej prizadevanja s strani inšpekcije, da se vsaj tekoče stvari urejajo, vendar pa še ni mogoče začeti s pobijanjem psov klatežev, ki niso cepljeni, ker ni usposobljenega osebja.
IV. Na področju urbanistične inšpekcije se je pojavljala sledeča problematika:
Pri družbeni gradnji tako stanovanjski kot vzgojnovarstveni se opaža, da so projekti za. objekte izdelani še pred izdajo lokacijskega dovoljenja. Tako projektanti ne upoštevajo pogojev lokacijskega dovoljenja. Vsled teg€ se pojavljajo nepravilnosti pri lokaciji samih objektov, nefunkcionalna izraba zemljišč, nerešene prometne ureditve in komunalne naprave (vodovod, elektrika, kanalizacija).
Zazidalni načrti bi morali biti zasnovani na resničnih potrebah delovnih ljudi in občanov, oziroma v zazidalnih načrtih upoštevati objekte širšega družbenega pomena.
Zazidalni načrti morajo v bodoče nujno vsebovati pogoje gradnje komunalne naprave ter zunanje ureditve.
V. Na področju komunalne inšpekcije seje pojavljala sledeča problematika:
Fasade objektov v Litiji in Šmartnem so dotrajane, vendar se stanje na tem področju izboljšuje. Urejenih je bilo nekaj fasad objektov ob glavnih prometnicah.
Glavni problem v Litiji in Šmartnem predstavlja neurejeno centralno odlagališče smeti. Ker je odlagališče smeti neurejeno, je komunalni inšpekciji praktično nemogoče ukrepati oziroma zahtevati od zasebnikov in delovnih organizacij, da uredijo odvoz odpadkov pogodbeno s pristojno komunalno organizacijo.
S krajevnimi skupnostmi se bo potrebno dogovoriti v zvezi z ureditvijo odlagališč odpadkov v posameznih krajevnih skupnostih.
(Nadaljevanje na 7. strani)
1099999999999
■H
1
(Nadaljevanje s 6. strani)
VI. Na področju delovne inšpekcije se je pojavljala sledeča problematika.
Pri kontroli delovne inšpekcije se ugotavljajo sledeče pomanjkljivosti:
— neustrezni delovni prostori,
— nezavarovani stroji in druge delovne priprave,
— slabe elektroinstalacije oziroma nevarnosti električnega toka,
— neuporaba zaščitnih sredstev.
VII. Na področju gradbene in cestne inšpekcije se je pojavljala sledeča problematika:
Ob priliki tehničnih pregledov se ugotavljajo določene pomanjkljivosti, ki so specifične in stalne za posameznega izvajalca. Problem se tpjavlja tudi v vzdrževanju cest, ki so v upravljanju krajevnih skupnosti.
VIII. Na področju elektroen. inšpekcije se je '.. = •-  pojavljala sledeča problematika:
Podjetja z lastnimi transformatorskimi postajami bi morala imeti strokovno osebje za vzdrževanje in upravljanje visokonapetostnih stikališč ali pa ustrezno pogodbo z distribucijskimi podjetji za opravljanje teh del.
IX. Na področju gozdarske inšpekcije se je pojavila sledeča problematika
Ugotovljeno je bilo, da etat do višine območnega gozdno - gospodarskega načrta za zasebne gozdove ni bil odkazan in da sečnja predvsem pri listavcih v nekaterih enotah zaostaja. Zlasti velja to za enoto Litija in Dole.
Škode, ki jih povzročajo zalubniki v sestojih iglavcev, se bile v letu 1978 neznatne zaradi obilnih padavin: škode pa, ki jih je povzročil v mesecu aprilu sneg, ki je polomil znatno površino mlajših smrekovih sestojev na področju gozdnega predela Slivne, so znatne. Lastniki so
r1-
na zahtevo inšpekcije opravili varstvene sečnje. Razen tega je v mesecu maju nastopila tudi pozeba ozelenelega listja in napravila predvsem na sestojih bukev znatno škodo.
Poseben problem predstavljajo graditelji počitniških in stanovanjskih objektov, ki krčijo gozd brez dovoljenja pristojnega organa.
X. Vodnogospodarska inšpekcija se v letu 1978 ni i
ZAKLJUČEK:
Z zasedbo delovnih mest inšpektorjev se je v zadnjem času tudi kvalitetno izboljšalo delo, kar je odraz rimskega dela. Diapazon delovnih nalog se iz leta v leto povečuje, zato je zelo pomembno preventivno delo, ki se že odraža v krajevnih skupnostih.
V letu 1978 je oddelek za inšpekcijske službe uvedel stalno dežurno službo vsak delavnik od 7. do 20. ure. V zvezi s tem je bilo opaziti, da je nekoliko manj pritožb glede kvalitete blaga in storitev kakor tudi glede cen; kršitve so se pojavljale prej v popoldanskem času. Mislimo, da je uvedba dežurne službe pozitivno vplivala na stanje na terenu. Konec leta 1978 smo sestavili predlog nove sistemizacije delovnih mest v odd. za inšpekcijske službe, s tem da smo združevali inšpekcije, katere delokrog ne zahteva celodnevno zaposlitev. Ugotavljamo, da je treba v letu 1979 nujno zaposliti kmetijskega inšpektorja in vključiti v odd. za inšpekcijske službe elektroenergetskega in požarnega inšpektorja.
Vsem mora biti jasno, da inšpekcija skrbi za zakonitost in s tem v zvezi za strokovno opravljanje dela na posameznih področjih gospodarskih in družbenih dejavnosti, ter odkriva in preprečuje morebitne gospodarske škode in ščiti občane - potrošnike.
ODDELEK ZA INŠPEKCIJSKE SLUŽBE
«1
J
1 V Ji rm lil
Novi funkcionarji v krajevnih skupnostih
Na sejah novoizvoljenih skupščin krajevnih skupnosti in konferenc krajevnih organizacij SZDL so delegati zaupali opravljanje najbolj odgovornih dolžnosti v krajevnih skupnostih naslednjim tovarišicam in tovarišem:
Krajevna skupnost	Predsednik skupščine	predsednik sveta KS	predsednik KO SZDL
Dole	Vrtačnik Mirko	Zavrl Mirko	Vrtačnik Jože
Gabrovka	Valenčič Franc	Rappl Jože	Huč Roman
Hotič	Zupančič Franc	Penčur Martin	Okoren Štefka
Jevnica	Kisovec Jože	Rokavec Slavko	Fekonja Avgust
Jablanica	Zavrl Anton	Poglajen Rado	Izlakar Milan
Kostrevnica	Kotar Franc •	Knez Anton	Jesenšek Albin
Kresnice	Vidic Franc	Kovic Jože	Vehovec Zlato
Litija — desni breg	Černec Ivica	Muzga Viktor	Želez nik Aleks
Litija — levi breg	Krnc Janez	Praprotnik ing. Andrej Strašek Martin	
Polšnik	Vodenik Leopold	Majcen Janez	Poznajelšek Ignac
Primskovo	Adamlje Alojz	Zadražnik Vinko	Vidgaj Marinka
Ribče	Kovic Janez	Svetličič Metod	Kovic Miran
Sava	Zupančič Darja	Berdajs Roman	Ocepek Angelca
Šmartno	Adamčič Ivo	Tomažič Tone	Kotar Lojze
Štangarske poljane	Tomažič Ivan	Miklavčič Ciril	Kastelic Andreja
Velika Štanga	Intihar Franc	Končina Zvone	Mam Janez ml.
Vače	Rogelj Marjan	Kolenc Zvone	Kiniovec Jelka
Vintarjevec	Kepa Janez	Hostnik Marko	Krnel Marina
Iz dela izvršnega sveta
1. Uredba o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih preiskavah v letu 1979
Izvršni svet skupščine občine Litija je na svoji seji dne 13. 2. 1979 obravnaval ter sprejel omenjeno odredbo, ki ima namen preprečevati in ugotavljati živalske kužne bolezni, s tem, da veterinarska postaja ,J?osavje" Ljubljana-Polje opravi v letu 1979 preventivne ukrepe zaradi ugotavljanja, odkrivanja in preprečevanja ter zatiranja kužnih bolezni.
Stroški za cepljenje in ugotavljanje kužnih bolezni po tej odredbi gredo v breme posebnega računa za zdravstveno varstvo živali — proračuna občine Litija, razen za preglede čebel, ki se vozijo na pašo.
2. Škoda zaradi poplav in močnega deževja v dneh 28. in 29. I. 1979 na območju občine Litija
Izvršni svet je obravnaval poročilo o oceni škode, ki ga je pripravila posebna komisija, katero je izvršni svet imenoval na svoji seji dne 1. 2. 1979.
Iz poročila je razvidno, da so bili zaradi omenjene elementarne nesreče prizadeti družbeni in individualni stanovanjski objekti, gospodarski objekti, objekti vzgojno varstvenih in vzgojno izobraževalnih zavodov, poslovni prostori zasebnih obrtnikov, komunalne naprave (kanalizacijsko omrežje v mestu Litija in cestne komunikacije na območju občine Litija) poleg tega pa je omenjeno neurje povzročilo tudi plaz v Kresnicah kot tudi prizadelo kmetijske površine v družbenem in zasebnem sektorju.
Po oceni komisije znaša škoda 4.368.025,70din, v to pa ni všteta škoda, kije bila povzročena SGP Slovenija ceste TOZD Industrija apna Kresnice in je po njihovi oceni znašala 1.000.000,00 din.
Ker je sanacija na nekaterih objektih nujna in jo je potrebno izvesti takoj, je pa odvisna od finančnih sredstev, je izvršni svet skupščine občine Litija z vlogo zaprosil za namenska sredstva za odpravo posledic elementarnih nesreč v višini 4.000.000,00 din Republiški sekretariat za pravosodje organizacijo in proračun. Z vlogo so bili seznanjeni tudi drugi pristojni republiški organi.
Ob omenjenem pa naj pripomnimo, da je bilo od strani vodnega gospodarstva in elektro gospodarstva sporočeno, da je elementarna nesreča prizadela tudi njihove naprave in objekte, na katerih znaša škoda 1.224.000,00 din od tega 1.180.000,00 din na vodnogospodarskih napravah, 60.000,00 pa na napravah elektro gospodarstva.
3. Presežki pri skupni porabi v letu 1979. '
Izvršni svet je na svoji seji obravnaval poročilo koordinacijskega odbora za spremljanje skupne porabe, ki se je nanašalo na presežke pri skupni porabi za leto 1978. Pri tem je bilo ugotovljeno, kot je razvidno tudi iz poročila samoupravnih interesnih skupnosti in poročila SDK, da znašajo presežena sredstva cca 855.000 din, ki niso vključena v okvir obsega dovoljene porabe za leto 1979. Poleg tega pa so presežena sredstva, ki niso vključena v obseg dovoljene porabe za leto 1979, izhajajo pa iz večjega dotoka sredstev in 100 % realizacije solidarnosti, izkazana tudi pri občinski skupnosti zdravstvenega varstva.
Izvršni svet je sprejel sklep, da se predlaga delavcem v združenem delu, da se sredstva — presežki v višini cca 855.000 din namenijo na osnovi razdelilnika za financiranje nalog na področju pospeševanja kmetijstva v občini Litija, s tem, da se štejejo kot delež organizacije združenega dela. Sredstva - presežki pri občinski skupnosti zdravstvenega varstva pa se namenijo za nabavo opreme za nov zdravstveni dom, kot to predlaga izvršni odbor občinske skupnosti zdravstvenega varstva Litija.
4. Aneks k družbenemu dogovoru o enotnih osnovah in merilih za oblikovanje sredstev za delo državnih organov in dohodka delavcev delovnih skupnosti teh organov v SR Sloveniji za leto 1979
Izvršni svet je obravnaval omenjeni aneks in ga z določenimi pripombami in predlogi na osnutek aneksa sprejel, ter predlagal Republiškemu sekretariatu za pravosodje, organizacijo uprave in proračun, da pri sestavi predloga aneksa upošteva omenjene pripombe.
■IIIIIIP
■HI
■IL
■i
■
m
\w 1
P
I
■
KRAJEVNA SKUPNOST HOTIC
Pripravili koncerte
Na občnem zboru januarja letos smo se pevci iz Hotiča in Kresnic, ki že tretje leto uspešno pojemo skupaj, dogovorili, da bomo pripravili samostojne koncerte. Načrt smo uresničili 17. in 18. februarja, ko smo peli v Hotiču in na Vačah "in 3. ter 4. marca, ko smo peli v Jevnici in Kresnicah. K sodelovanju smo pritegnili še tri zbore. Tako je v Hotiču in Kresnicah pel Šmar-ski oktet, v Jevnici moški pevski zbor z Vač, na Vačah pa ženski pevski zbor iz Jevnice. Odmore med posameznimi deli koncerta pa so s skeči uspešno povezali mladinci dramske sekcije iz Hotiča.
Vsi koncerti so lepo uspeli. Poslušalci so bili zadovoljni, pevci z obiskom tudi, razen v Jevnici, kjer je bil odziv zelo skromen. Na drugi strani pa takšni koncerti pomenijo osvežitev kulturne dejavnosti in pa večjo povezanost med zbori naše občine. Računamo tudi na podobno sodelovanje v okviru Zasavske pevske skupnosti. Tako smo pevci še enkrat dokazali, da pesem ne pozna meja. In še nekaj podatkov o Moškem pevskem zboru Hotič—Kresnice.
Pevci iz Hotiča so zbor ustanovili januarja 1973. Na ustanovnem občnem zboru je bilo dvanajst pevcev. Potem je zbor pridno vadil iz leta v leto pod vodstvom dirigenta Ivana Juva-na.- Januarja 1977 je občni zbor sprejel sklep, da se v zbor vključijo še pevci iz Kresnic na čelu s pevovodjem Frančkom Jančarjem. Od tu dalje
se je začel zbor zelo hitro razvijati in tudi kvalitetno napredovati. Danes je v zbor včlanjenih 34 pevcev najrazličnejših starosti in poklicev. Poprečna starost pevcev se giblje med 25. in 30. letom. Razveseljivo je predvsem, da v zboru poje veliko mladincev, kar napoveduje, da se bo pevska tradicija nadaljevala in da ima zbor še lepe možnosti razvoja. Poleg koncertov, ki smo jih že omenili, nastopamo na vseh prireditvah v krajevni skupnosti, na občinski, zasavski reviji in na taboru v Šentvidu pri Stični.
T.Štrus
f--N
GIP Beton Zasavje TOZD Gradmetal Litija objavlja prosta dela oziroma naloge:
1. Trije vozniki viličarjev Pogoj:
— končan tečaj za voznike viličarja
— trimesečna poskusna doba
2. NKV obratni ključavničar Pogoj:
— končana poklicna kovinarska šola
— trimesečna poskusna doba
KRAJEVNA SKUPNOST KRESNICE
Aktivni občani
Tako kot marsikje drugje tudi v Kresnicah ceste ne prenesejo več naraščajočega prometa. In če je na delu še zima kot letošnja, najbrž ni treba več naštevati. Da je bila mera polna, se je pod pokopališčem utrgal še zemeljski plaz. Zato je bila v Kresnicah prvo soooto v februarju delovna akcija.
Krajani so se pozivu štaba civilne zaščite
dobro odzvali, verjetno bi jih bilo še več, če ne bi bila prva sobota delovna skoraj v večini organizacij združenega dela. Načrtovano delo na cestah je bilo v celoti opravljeno, pri sanaciji zemeljskega plazu pa nekoliko manj, ker ni bilo voznikov, ki bi odvažali zemljo. Še posebej je treba poudariti, da so na cesti delali tudi skoraj vsi kresniški mladinci in mladinke.      j štrus
Vsi občani so prijeli za orodje (Foto. T. Strus)
KRAJEVNA SKUPNOST DOLE
Smučarski skoki
Odprto prvenstvo Dol v skokih je bila prireditev bolj internega značaja. Organizator je hotel preveriti svoje sposobnosti organiziranja, saj ima v letošnjem letu na sporedu še OBČINSKO PRVENSTVO V SKOKIH, ki je odpadlo 25. februarja zaradi pustnega karnevala v Litiji. Ob tej pregledni tekmi domačih skakalcev so si nekaj izkušenj pridobili sodniki in tudi drugi tehnični delavci bodo lahko marsikatero izkušnjo uporabili pri izvedbi občinskega prvenstva. Kljub temu, da je organizator predvideval le domače skakalce, so trije skakalci iz Krškega, Ljubljane in Podkuma popestrili štartno Usto in tako pripomogli k še kvalitetnejši prireditvi. Zelo so razveselili tudi gledalci, saj jih je na pobočje pred skakalnico prišlo okoli 100. Na toplem soncu so vztrajali vse tri serije v konkurenci in bih navzoči tudi pri podelitvi kolajn in diplom.
Poglejmo rezultate:
Najboljši skakalci v KS Dole v letu 1979 so: 1. Celestina Božo (229,8 točk), 2. Smrgud Mirko (228,1 točk), 3. Vertot Ciril (226,6 točk).
Sledijo: Šuštar Stane, Centa Ivan, Mak Dušan, Zupan Janez, Kotar Janez, Dominiko Zefič.
V skupnem plasmaju, kjer so lahko nastopili skakalci ne glede na kraj bivališča, pa je zmagal CELESTINA Igor iz Ljubljane z dvema skokoma po 25,5 m in 232,4 točke, pred JOŽE-TOM LEVIČARJEM iz Krškega s skokoma 24,5 m in 26 m ter 231,2 točke in Celestina Božom.
Po končani tretji seriji so se podali skakalci še enkrat na zalet išče. Skakalnica, ki je bila letos zgrajena, se ni imela svojega uradnega rekorda. V nedeljo pa je to uspelo Celestini Igorju iz Ljubljane s 27 metri. JANEZ KOBAL
za leto 1978
Na skupščini Raziskovalne skupnosti Litija,' ki je bib dne 2. marca 1979, smo podeKE nagrade In priznanja za dosežke na področju inventivne dejavnosti v občini Litija.
Prvo nagrado s priznanjem so prejeli delavci iz delovne organizacije KOVINA, Šmartno pri Litiji za uspešno oblikovanje in vpeljavo prO.-vodrrje varnostnega ventila za
zaprte toplovodu* interne.
Drugo nagrado s priznanjem je prejel delavec v SGP SLOVENIJA CESTE, TOZD INDUSTRIJA APNA KRESNICE, tov. Franc Grošelj, metalurški tehnik, za skrajšanje tehnološkega postopka in zmanjšanje porabe energije v procesu proizvodnje betonskih frakcij.
Tretjo nagrado i orižna'-
njem ste prejela delavca v GIP BETON ZASAVJE, TOZD GRADMETAL Litija, tov. h/o Brovč, ing. str. in tov. Franjo Tomac, dipl. str. tehnik, za projekt in realizacijo izdelave žage za rezanje betonskih nosilcev ob uporabi domačih materialov.
Četrto nagrado s priznanjem pa je preje! delavec SGP SLOVENIJA CESTE, TOZD
SNICE, tov. Alojz Kopriv nikar, organizator dela za uvedbo postopka za defektacijo in začasno popravilo ognjestalne obloge med obratovanjem v jaškastih pečeh za žganje apna.
Pismena priznanja v obliki plaket smo podelili tudi vsem delovnim organizacijam, v katerih so navedeni dosežki s področja inventivne dejavnosti nastali.
Vsem nagrajenim tudi s tega mesta iskreno čestitamo!
Prav gotovo je v letu 1978 ob delu nastalo več dosežkov, ki sodijo v področje inventivne dejavnosti, kot pa je bilo prijavljenih na Raziskovalni skupnosti v Litiji. Koncem leta bo Raziskovalna skupnost Litija objavila razpis o podelitvi nagrad in priznanj za dosežke s področja inventivne dejavnosti, ki bodo nastali v
letu 1979 na območju občine Litija.
Pozivamo vse delavce v združenem delu in drugih dejavnostih, da se vključijo v inventivno dejavnost, katere dosežki bodo izumi, tehnične izboljšave, koristni predlogi, nasveti, opozorila, tehnični in tehnološki dosežki ter strokovne izkušnje.
Pričakujemo tudi vaše sodelovanje!      Marjan Kokalj
KS LITIJA — LEVI BREG
Samoupravna obravnava gospodarjenja
Že v prejšnji številki Glasila občanov smo omenili predhodno obravnavo ocene gospodarjenja v letu 1978 na naši šoli, in sicer med polletnimi počitnicami na zboru delavcev šole. V sredini februarja so delavci prejeli poročilo o poslovanju šole v letu 1978, ki je zajemalo: celotni prihodek, porabljena sredstva, realizacijo v primerjavi s planom, kazalce gospodarjenja, analizo bolezenskih odsotnosti, analizo dnevnic in drugih izdatkov v skladu s sindikalno listo, materialno poslovanje šole, rezultate inventure, odpisi osnovnih sredstev in drobnega inventarja ter revalorizirana vrednost, predlog razdelitve ostanka dohodka in smernice za leto 1979.
Devetnajstega februarja so poročila in gospodarjenje obravnavali: 10 sindikata, sekretariat osnovne organizacije ZK in samoupravna de-
lavska kontrola. Njihovo stališče je bilo posredovano na zboru delavcev. Oceno in poročilo o gospodarjenju je obravnaval tudi svet delovne skupnosti šole in predlaga zboru končno delitev ostanka dohodka. Predhodno so torej vse samoupravne strukture pregledale poročilo. Nato je zbor delavcev 22. februarja po široki obravnavi z osebnim izjavljanjem sprejel zaključni račun zaTeto 1978. Gospodarjenje je bilo v skladu s planom in s pogodbo izobraževalne skupnosti, zato je bila tudi delitev dohodka ugodna. Istega dne je svet razglasil zaključni račun ni sprejel o njem ugotovitveni sklep. Svet osnovne šole je 26. februarja potrdil zaključni račun, kot so ga sprejeli delavci šole. Želeli bi, da bi vsako leto tako uspešno poslovali. ■
ELI KOMOTAR
Šola smučanja za pete razrede
37 učencev petih razredov je tri dni uživalo na razen dveh so uporabljali tehnične naprave (žič-
snegu in soncu na Krvavcu. Najprej so imeli vsi niče), tako da skoraj vsi poznajo turistično smu-
učenci petih razredov 3 ure pouka, nato toplo čanje.
malico, potem pa so odšli smučat. Vsi učenci ELI KOMOTAR
OBVESTILO
Obveščamo vse lastnike psov na območju občine Litija, da bo obvezno cepljenje psov proti pasji steklini po naslednjem razporedu:
2/4-1979
Litija - gostilna Kovač Avtobusna postaja'— Zg. Log Sp. Hotič - Drnovšek Vače — trgovina Vernek - Babnik Ribče-Lovse Jevnica — Zadružni dom Kresniške poljane - Kos Kresnice - trgovina Podšentjur - Fakm n Juev
3/4-1979
Litija - ambulanta Grbin Zavrstnik - gostilna Štangarske poljane - trgovina Vel. Stanga - gostilna Reka Gozd - Stucarjevina Cerovica - Zavrl Zg. Jablanica — Baje Vel. Kostrevnica - trgovina Litija — ambulanta Grbin
4/4-1979
Šmartno pri Gabru Vintarjevec-Hauptman Vrata - Gorišek Sobrače - Fajdiga
Primskovo - Kopačija 12,30 uri
7,00 uri   Ješče - Adamlje I4,00uri 8,30 uri                    J, ■ 9,00 uri 5/4-1979
10,30 uri   Vel. Preska - Nograšek 8,00 uri
11,30 uri   Polšnik - Majcen 9,30 uri
12,00 uri   Preveg- Košir 10,30 uri
13,00 uri   Konjščica - gostilna 11,30 uri
14,00 uri   Renke - cestna baza 13,30 uri
15,00 uri   Tepe - Poznajelšek 14,00 uri
16,30 uri   Sp. Log - gostima 15,00 uri
Sava - Berdajs J6,00uri
Ponoviče - Grad 17,30 url
7,00 uri
8,00 uri 6/4-1979
9,00 uri   Javorski pil - koča 8,00 uri
1030 uri   Moravče - trgovina 8,30 uri
11,30 uri   Gabrovka - trgovina 10,00 uri
1330 uri   Tihaboj - Jerič 11,30 uri
14,30 uri   Brezovo - Rismondo 13,00 uri
15,30 uri   Dole - Gostilna Povše 13,30 uri
17,00   Dobovica - gostilna 14,30 uri
Gradišče - Oblak 15,30uri ZAMUDNIKI 7/aprite-I979
7,00 uri   Gabrovka - trgovina 8,00 uri
8,30 uri   Dole - gostilna Povše 10,00
10,00 uri   Polšnik - gost. Majcen 11,00
11,30 uri   Litija - ambulanta Grbin 13,00
Cepljenje je obvezno za vse pse, stare nad 4 mesece do 30. aprila 1979. Psi poleženi do 31. avgusta 1979 pa morajo biti cepljeni v novembru 1979 (Ur. 1. SRS, št. 12/78 in 1 /79). Pristojbina o registraciji in vakcinaciji psa oziroma podaljšanje veljavnosti potrdila se plača
150.00 din pri cepljenju (Ur. 1. SRS, št. 2-111/78). VETERINARSKI INŠPEKTOR
>E vet. MAČEK Tis:
Samoupravno in delovno udejstvovanje mladih delavcev
Star pregovor pravi „v mladini je bodočnost". Vendar pa to le ni samopregovor. Z malo razmišljanja pridemo do zaključka, da je ta izrek življenjska resnica. Vsi vemo, da kar danes gradimo na gospodarskem ali političnem področju, ne gradimo samo za sebe, temveč predvsem za bodoče rodove, katerim naj bi bilo življenje še lažje in pot napredka odprta. Vse to pa lahko dosežemo le s skupnimi močmi in na podlagi naprednega samoupravnega socialističnega mišljenja in organiziranja, katerega baza sloni na tezah Marxovega razmišljanja, ki pravi, samo delo je tisto, ki ustvarja kapital in z njim materialno blaginjo.
Zakaj ravno kapital in materialna blaginja? Zakaj človek stremi za vsem tem. Odgovor je vsaj na prvo vprašanje lahko najti. Vsi vemo, da kapital ustvarja napredek in lepše življenje, lepše življenje pa je-že tudi materialna blaginja. Poraja pa se vprašanje, zakaj človek sploh stremi za vsem tem. Odgovor je enostaven. Človek ne bi bil človek, če ne bi iskal rešitve v nečem boljšem, novejšem, naprednejšem š Vse to pa išče s pomočjo svojega mišljenja, svoje pameti in prav torga loči od odstalih živih bitij.
Politična ekonomija pravi, da je   da, ki jo dobi ob mesecu. Zanima ga
bo dobil stanovanje in kje bo preživljal svoj prosti čas. Vsa ta vprašanja pa so tudi obenem želje vsakega posameznika.
Prav zaradi vsega tega bi se morali mladi zavedati, da moramo enakovredno prispevati na vseh področjih družbenega udejstvovanja. Na žalost pa ugotavljamo, da se le premalo zavedamo sami sebe, da smo le prevečkrat pri odločitvah pasivni, da ne izkoriščamo možrtosti, ki nam jih nudi naša družba.
Velikokrat se je že postavilo vpra-. sanje, kje pa so mladi in njihove želje? Res -; so to le že
velikokrat jih ni, če pa in interesi posamezni!
svojem delu in naši prihodnosti. Žalostno je danes opazovati trud' posameznika, npr. mladega očeta, ki si želi pridobiti stanovanjsko pravico.
Žalostno je gledati nadarjenega mladega delavca, ki si ne more pridobiti štipendije itd. Še bolj žalostna pa je zavest, da starejši ali celo posamezniki odločajo o našem življenju in s tem tudi o rezultatih našega dela. Tam pa, kjer se to dogaja, se ponavadi vprašujemo, kdo je temu kriv. Krivi smo si sami. Dane so nam prav vse možnosti, ki pa jih nočemo ali ne znamo izko-
ristit
to pa je potrebno dogo-le  v množici bomo anje, o čem naj se dogo-
nizacijah morajo biti tisti, ki bodo znali bazi.prikazati probleme in težnje mladih ljudi. V bazi, točneje v del. organizacijah, je potrebno usposabljati mlade za delo v naši družbi, da bodo enakovredni delavci samoupravljala, in to ne-le* na papirju. Vsakemu je potrebno predočiti, da ni na delovnem mestu le številka, temveč enakovreden član naše družbe, katerega želje in interesi se upoštevajo.
Kako pa vse to praktično doseči.je bilo že veliko^ zapisanega in izrečenega. Smernice našega dela so jasno začrtane. Potrebna je le še naša zavest in pripadnost naši družbi ki hiti v boljši jutri, ta jutri pa moramo ustvarjati prav vsi.
21 so mladi o
fffl jjfr IBj '"Mi WJBF šKTte mm g|t
Kje -pa-^mij miaa-človek gleda svoje rezul&tS Ho/eriega dela. Gledal jih bo <M»tfetilKp0di^jiht Kjer deisl&le** dal jih bo tudi kot prispevek naši družbi,^najem družbenemu standardu.
Napačno je mišljenje, da danes mladega delavca zanima samo nagra-
Ena izmed nalog narodnoosvobodilnega gibanja je bila tudi v tem, da se je v največji možni meri prepreče-
Informacija za študij ob delu
V akciji Prijava za vpis za študij ob delu na vseh vrstah šol bo tudi letos sodelovala skupnost za zaposlovanje z namenom infopriiratiin svetovati kandidatom za to obliko študija. Zato bodo strokovni delavci skupnosti, ki to problematiko poznajo, r|a razpolago vsakemu interesentu za tovrstna informiranje in svetovanje.
I   hi sin si
I Organizacije združenega dela v občini Litija sofinancirajo izobraževanje ob delu 65 delavcem na srednjih, višjih in visokih za smeri, ki jih potrebujejo. Približno 50 zaposlenih pa se izobražuje mimo interesov delovnih organizacij.
ITN
;: % letošnjem letu bodo organizacije združenega dela z in-tjertiimi razpisi objavile vrste izobraževalnih programov in šte-^lojđelavcev, ki jih nameravajo usmeriti v izobraževanje. Zato naj pe kandidati najprej povežejo s kadrovskimi službami svoje elovne organizacije.
I Ker prehajamo v usmerjeno izobraževanje je nujno, da uskladimo potrebe združenega dela z interesi kandidatov za štud|y ob delu. Strokovni delavci skupnosti za zaposlovanje bbdo kandidate lahko seznanili s predmetnikom in programom vseh vrst šol, s kriteriji za vpis, s sedeži ustanov in dislociranimi enotami, kakor tudi s potrebami gospodarstva in možnostmi zaposlitve po končanem šolanju. Te in vse ostale informacije bodo kandidatom na voljo v sredo, dne 21. 3. 1979, in 4. 4. 1*979 od 15. do 17. ure v pisarni Samoupravne skupnosti za zaposlovanje Litija v Litiji, Ponoviška 3.
Samoupravna skupnost za zaposlovanje Litija
vala germanizacija slovenskega prebivalstva, zlasti mladine, ki so jo prek učnega programa in nemških mladinskih organizacij vsiljevale okupacijske oblasti.
Z razvojem NOG je ponekod že v letu 1942 začelo ,,odpovedovati" okupacijsko šolstvo, kar je še posebej veljalo za kraje, odmaknjene od centrov, kjer niso bile stacionirane, vojaške ali policijske enote. Na podlagi raznih ukrepov partizanskih enot in. aktivistov OF so morali nemški šolniki drug za drugim zapuščati dodeljena učna mesta.
Z odhodom nemških učnih kadrov, ki so večinoma bili tudi zagrizeni nacisti, je nastala prosvetna praznina, ki je pa zaradi takratnih razmer ni bilo mogoče takoj zapolniti. Tudi kasneje so pogoji za razvoj partizanskega šolstva v posameznih krajih zoreli zelo različno, predvsem pa so bili odvisni od ustreznih kadrov, varnostnih razmer, politične, in tudi nacionalne osveščenosti prebivalstva, ter minimalnih šolskih potrebščin in prostorov.
Po spominih otrok, ki so med vojno obiskovali osnovnošolski pouk in tovarišice partizanske učiteljice Mare FAGANEL11, ki je organizirala in vodila osnovnošolski pouk v vaseh: Podbukovje, ki sedaj spada v občino Litija in Rovišče, ki spada v občino Zagorje ob Savi, je bil začetek osnovnošolskega pouka že jeseni 1943 in februarja ali marca leta 1944. Po podatkih vaščanov je bil pouk v tem času organiziran le v vasi Podbukovje, in sicer v domačiji vdove OBREZA, po domače pri Birt, organizirala in vodila ga je aktivistka Minka STRLE-KAR iz Cirkus, sedaj stanujoča v Litiji, naselje Grbin. Takratni učencev Ivan VOZEL se tega pouka spominja približno takole: „Nekega hladnega zimskega dne nam je tovarišica Slavka (partizansko imeSTRLEKARJEVE) ob koncu pouka povedala, da bomo naslednjega dne vsi dobili nove svinčnike. Ker sem naslednjega dne zaradi prehlada ostal doma, svinčnika nisem dobil." Isti učenec in njegova mati se tudi spominjata, daje ta pouk trajal le
nekaj časa; kdaj je bil prekinjen in zakaj, ni bilo mogoče ugotoviti.
Ponovno se je pričel pouk meseca julija leta 1944, ko ga organizira in vodi Mara FAGANELI, in sicer tokrat v domačiji Andreja OBREZE, kjer je s krajšimi presledki trajal do konca vojne. Meseca septembra istega leta je tovarišica FAGANELIJEVA osnovnošolski pouk organizirala tudi v vasi Rovišče, in sicer v izpraznjeni domačiji Jožeta GRIČARJA(23.(x 1942 so ga Nemci ustrelili). Potem, ko je bila ta domačija požgana (28. 12. 1944), se je pouk prek zime prekinil, spomladi pa nadaljeval v naravi.
Avtor tega zapisa se je meseca apri-' la 1978. leta pogovarjal's tovarišico Maro FAGANELI na njenem stanovanju v Trbovljah. Med pogovorom na to temo je povedala, da je po nekaj tednih v Kamniško zasavskem odredu, kamor je prišla iz Trbovelj, potem ko se je zaradi sodelovanja z NOB kompromitirala, zbolela, zaradi cesarje šla na terensko delo v okolico Vač. Pred odhodom jo je poklicna učiteljica, ki je bila tistikrat v Štabu odreda, svetovala, da bi v krajih, kjer se bo zadrževala, organizirala in vodila osnovnošolski pouk. Imena te tovarišice se FAGANELIJEVA ne spominja, znano ji jc le to, da je takrat tudi ona šla iz odreda, in sicer na Dolenjsko.
FAGANELIJEVA se dobro spominja, da je šolske potrebščine, predvsem zvezke in svinčnike po svojih zvezah dobivala iz Trbovelj in drugih centrov, knjige pa ji je priskrbel Kamniško zasavski odred.
Zaradi razmer, kakršne je narekovala okupacija, je bil program pouka skromen, predvsem pa je moral, biti prilagojen otrokom, ki so bili starejši in so že imeli nekaj predznanja iz bivše Jugoslavije, oziroma otrokom, ki so bili začetniki. Praviloma je obsegal: spoznavanje črk in pisanje, branje in matematiko - štiri osnovne računske operacije, dobili pa so tudi nekaj osnovnih podatkov o naših velikih prednikih s področja slovenske kul-
turne zgodovine. Razen tega pa so bila v program vnesena tudi predavanja -pogovor o smotru partizanskega bojevanja proti okupatorju in o tem, kako se morajo obnašati otroci takrat, kadar pridejo v vas Nemci. Prav po zaslugi odporniškega osveščanja so otroci in odrasli delovali samozaščitno in ni bilo primera, da bi Nemci kdaj otroke dobili pri pouku, vsakokrat so se pravočasno razšli in o nevarnosti obvestili partizanske enote in druge ilegalce.
Po podatkih s terena in spominih avtorja so v omenjenem obdobju obiskovali partizansko šolo naslednji otroci:
Vas Podbukovje:
Anica VOZEL, rojena 1937 Ivan VOZEL, rojen 1938 Franc OBREZA, rojen 1933 Jože OBREZA, rojen 1930 Marija OBREZA, rojena 1930 Avgust OBREZA, rojen 1932 Angela OBREZA, rojena 1933 Ivanka ŠKRABANJA, rojena 1932 Marija ŠKRABANJA, rojena 1934 Anica ŠKRABANJA, roi<ma 1935 Slavko ŠKRABANJA, rojen 1938 Fani SEMEC, rojena 1932
Vas Rovišče:
Jožica OCEPEK, rojena 1933 Franc OCEPEK, rojen 1935 Jože OCEPEK, rojen 1936 Ivan PAVLIC, rojen 1931 Minka PAVLIC, rojena 1934 Slavko PAVLIC, rojen 1936 Mirko CIRAR, rojen 1937
Avtor zapisa je spomladi (marec — april) 1945 napravil nekaj fotografskih posnetkov otrok, ki so obiskovali partizansko šolo v vasi Rovišče.
Po potrebi so te fotografije na voljo zbiralcem tega gradiva.
Franc Gričar-Vid
1 Mara 1'aga ., rojena Vanelli, rojena 2. 4. 1922 > rbovljah, aktivistka in od prve polovici, leta 1944 v ilegali na terenu okraja Vače, pred drugo svetovno vojno je končala meščansko šolo, sedaj živi v Trbovljah, Leninov trg 7.
i
10 STRAN
MAREC 1979
MAREC 197
OPOZORILO
Z bližajočo pomladjo se tudi nevarnost gozdnih požarov veča predvsem zaradi malomarnosti občanov pri prvih opravilih na polju in travnikih.
Kljub opozarjanju požarna inšpekcija ugotavlja, da se število gozdnih požarov predvsem v spomladanskem času ne zmanjšuje. Zakonsko je določeno, da v bližini gozdov ni dovoljeno netenje kakršnegakoli ognja, pa tudi ni dovoljeno sežigati ledine in travišča.
Pozivamo občane, da v samozaščitnem smislu sodelujejo s požarno inšpekcijo in kršilce prepovedi kurjenja javijo požarni inšpekciji na telefon 88-097, ustno ali pismeno na oddelek za notranje zadeve SO Litija, Podkraj 2. Vsaka prijava mora biti podpisana, ker anonimnih, ne moremo upoštevati. Kršilce lahko javite tudi na Postajo milice Litija (tel. 92) ali na stalno dežurstvo inšpekcijskih služb (tel. 88-124) Rozmanov trg 2, Litija.
SGP „Slovenija ceste"
TOZD Industrija apna Kresnice
objavlja naslednja prosta dela in naloge:
- 5 KLJUČAVNIČARJEV ZA KOVINSKO PROIZVODNJO
POGOJ: POKLICNA ŠOLA
- 5 DELAVCEV ZA PRIUClTEV V KOVINSKI PROIZVODNJI
POGOJ: KONČANA OSNOVNA ŠOLA
- CISTILKA
Za opravljanje zgoraj navedenih del in nalog velja objava s polnim delovnim Časom za nedoločen čas.
Rok za sprejemanje ponudb je 15 dni od dneva objave.
Ponudbe pošljite na naslov: SGP Slovenija ceste, TOZD Industrija apna Kresnice, Kresnice.
ZD DOMŽALE
TOZD ZDRAVSTVENO VARSTVO LITIJA
razpisuje prosta dela in naloge 1 čisti I ke — perice
Poleg splošnih pogojev mora kandidatka izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: — da je pol kvalificirana ali priučena delavka z izpitom iz higienskega   minimuma ali brez njega z obveznostjo, da ga opravi v TOZD Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Iz novega zakona o združevanju kmetov
VI. poglavje zakona o združevanju kmetov obravnava ugotavljanje in razporejanje celotnega prihodka in dohodka. Celotni prihodek in dohodek se v bistvu v zadrugah ugotavlja in razporeja enako, kakor v drugih temeljnih organizacijah. Nastopajo pa nekatere posebnosti, ki bodo prikazane v tem prispevku.
V 108. členu zakona je določeno, da zadruga ugotavlja in razporeja celotni prihodek po osnovah in merilih samoupravnega sporazuma o združevanju dela in sredstev kmetov in delavcev, ki pa mora biti usklajen z zakonom o dohodku.
Za ureditev dohodkovnih odnosov v zadrugi s kmetij je torej najpomembnejši samoupravni akt sporazuma o združevanju dela in sredstev kmetov in delavcev. S sporazumom se določijo izhodišča za oblikovanje in razporeditev delotnega prihodka in dohodka med se določijo izhodišča za oblikovanje in razporeditev celotnega prihodka in dohodka med materialne podlage zadruge.
Podrobnejše opredelitve ugotavljanja in razporejanja celotnega prihodka oziroma dohodka, ki mora predvidevati delitev
-na del, ki pripada kmetom — članom zadruge
— na del, ki pripada delavcem
- na del dohodka za sklade
Dejstvo je, da še dolgo ne bomo imeli stoodstotnih mer2 za objektivno razdelitev dohodka, ker takšnih meril pravzaprav tudi ni, vendar moramo v okviru danih razmer in spoznanj stalno težiti k čim boljšim kriterijem. Če hočemo pogledati stvarnosti v oči, so razmere na tem področju dejansko slabe v sedanjem trenutku, namreč zelo malo sredstev ostaja za razširjeno reprodukcijo, ker imajo prednost pri razdelitvi sredstev za osebne dohodke delavcev in izplačila kmetom v splošno veljavni višini cen za kmetijske pridelke. Sredstva za sklade zagotavljamo iz dohodka pretežno le v
višini, ki zadošča skupaj z amortizacijo za plačilo zapadlih anuitet od kreditov oziroma za vzdrževanje enostavne reprodukcije. Pričakovati je, da se bodo razmere s sprejemom zakona spremenile.
Zakon o združevanju kmetov določa v 113. členu, da se kmetom med letom izplačujejo akontacije za prevzete proizvode. Akontacije pa mora določiti organ upavljanja zadruge. Zadružni svet naj bi te akontacije določil na začetku poslovnega leta na podlagi planske kalkulacije vsakega proizvoda posebej. Pri tem pa je treba upoštevati tudi premije in kompenzacije kot del celotnega prihodka. Poudariti je treba, da kmetom ni mogoče vsiljevati nobene vnaprejšnje delitve njihovega skupnega prihodka. Samo kmetije z delavci v zadrugi skupaj odločajo, kolikšen del skupnega prihodka bo pripadal kmetom, koliko delavcem in koliko ga bodo razpo-
redili za skupne potrebe. Nadalje kmetom po določbi 115. člena zakona pripada del dohodka nad izplačanimi akontacijami. Ta določba bo seveda prišla v poštev, kolikor bo to dopuščal dohodek zadruge. V 116. členu zakona je določeno, da z delom dohodka, ki pripada kmetom nad akontacijami (sedanjimi cenami), razpolagamo izključno kmetje sami. Ta del dohodkov tudi ne bo podvržen davku na dohodek in drugim dajatvam, ki sicer bremenijo dohodek delovnih organizacij. Z zakonom je tudi določeno, da mora zadruga, ki vključuje v svoje poslovanje kmete napraviti obračun poslovanja z vsakim kmetom posebej.
Zaradi tega bo potrebno v zadrugah vzpostaviti takšno evidenco, da bo tak obračun mogoč. Za vsakega kmeta bo tako treba v knjigovodstvu nastaviti posebno kartico in knjižiti količinske in vrednostne podatke o obsegu proizvodnega sodelovanja.
Bistvena novost zakona o združevanju kmetov na področju ekonomskih odnosov je torej v tem, da se v zadrugah ukinjajo kupoprodajni odnosi med kmetom in zadrugo. Uvajajo se dohodkovni odnosi, v katerih bo na podlagi obsega in kvalitete združevanja dela in sredstev vsak udeleženec dobil takšen delež skupnega dohodka, kolikor je prispeval k njegovemu ustvarjanju.
Nazadnje je treba reči, da bistvenih sprememb ob prehodu na nova določila zakona pravzaprav ne bo. Akontacije, ki bodo zamenjale sedanje cene kmetijskih pridelkov, se bodo predvidoma gibale v višini splošno veljavnih cen teh pridelkov. Že vrsto let pa v zadrugah delimo po zaključnih računih tudi dohodek za kmete, ki nastaja iz poslovanja zadruge v preteklem letu pa tudi že iz dohodkovnih odnosov med klavnico in mlekarno ter zadrugo.
LENKA DIENTEL
Z zakonom o združevanju kmetov uvajamo dohodkovne odnose med zadrugo in kmetom. (Foto: Zofka)
Občinsko prvenstvo v veleslalomu
ŠŠD „KOVINAR" Dole in ŠD DOLE STA ŽE TRETJIČ USPEŠNO ORGANIZIRALA OBČINSKO PRVENSTVO V VELESLALOMU. ŠTEVILO NASTOPAJOČIH SE JE POVZPELO NA 121. VELESLALOMSKA PROGA JE ZAHTEVALA KAR 37 ODSTOPOV! IZREDEN USPEH DOMAČIH SMUČARJEV ŠŠD KOVINAR DOLE!
REZULTATI:
VELESLALOM:
Učenci osnovnih šol so bili razdeljeni v mlajše pionirje, pionirje in starejše pionirje, ločeni po spolu. Torej 6 kategorij.
EKIPNO:
ml. pionirji
1. ŠŠD „Kovinar" Dok (11 kazenskih točk)
2. OŠ Gabrovka (21 kazenskih točk)
3. ŠŠD Predilec Litija (24 kazenskih točk)
pionirke
1. ŠŠD „Kovinar" Dole (6 kazenskih točk) pionirji
1. ŠŠD „Kovinar" Dole (19 kazenskih točk)
2. OŠ Gabrovka (25 kazenskih točk)
3. ŠŠD „Tisje" Šmartno (27 kazenskih točk)
st. pionirke
1. ŠŠD „Kovinar" Dole (6 kazenskih točk)
st. pionirji
1. ŠŠD „Predilec" Litija (12 kazenskih točk)
2. ŠŠD „Kovinar" Dole (15 kazenskih točk)
3. ŠŠD „Tisje" Šmartno (18 kazenskih točk)
Med posamezniki je bilo prijavljenih 87 tekmovalk in tekmovalcev. Vozili so dva teka. Seštevek obeh pa je dal naslednje rezultate:
ml. pionirke:
1. Novak Marija (Dole), 2. Novak Vesna (Dole)
ml. pionirji:
1. Lebinger Miha (Litija), 2. Kobal Robert (Dole), 3. Barbek Tomaž (L)
pionirke:
1. Povše Irena (Dole), 2. Anžič Alenka (Dole), 3. Zupančič Duška (Dole) pionirji:
1. Valjavec Jure (Litija), 2. Medved Jože (Dole), 3. Pla-ninšek Janez (Šmart.) st. pionirke:
1. Lavrič Nada (Dole), 2. Mak Majda (Dole), 3. Novak Darja (Dole) st. pionirji:
1. Centa Ivan (Dole), 2. Plaskan Marko (Lit.), 3. Podles-nik Jože (Lit.)
Starejše tekmovalke in tekmovalci pa so bili razdeljeni v kategorijo mladincev, članic, članov in veteranov. Tekmovali so samo posamezno in prav tako vozili dva teka.
REZULTATI:
mladinci:
1. Pelko Mitja (Šmar.), 2. Kremžar Tomaž (Lit.), 3,:Čož Jože (Šmar.) članice:
1. Godec Jelka (Lit.), 2. Valjavec Marija (Lit.) člani:
1. Kotar Srečko (Kres.), 2. Rozman Stane (Lit.), 3. Slapničar Franci (Lit.) veterani:
1. Urbič Lojze (Lit.), 2. Valjavec Tine (Lit.), 3. Vertot Ciril (Dole)
Skupno je nastopilo 121 tekmovalk in tekmovalcev, razdeljenih v 10 kategorij. Med učenci se jih je uvrstilo 57, med odraslimi pa 26.
SKOKI (15 m skakalnica)
Med mlajšimi pionirji so zmagali skakalci iz Litije, pred Dolčani. Pri starejših pionirjih pa so slavili učenci ŠŠD „Kovinar" Dole.
POSAMEZNO:
ml. pionirji:
1. Lebinger Miha (13 m, 12,5 m) Litija
2. Medvešek Ivan (12,5 m, 12 m) Dole
3. Virant Boris (10 m, 10,5 m) Litija
st. pionirji:
1. Centa Ivan (16 m, 14 m) Dole
2. Povše Ciril (14 m, 15 m) Dole
3. Kraševec Srečo (12,5 m, 15,5 m) Dole 3. Šuštar Stane (14,5 m. 13,5 m) Dole
Številke nam niti približno ne pokažejo, kako dobre smučarje imamo v naši občini. Lahko pa bi se ob tem zamislili in prihodnje leto vso stvar še skrbneje pripravili. ŠŠD bi pred občinskim prvenstvom pripravila šolska prvenstva in na tekmovanje res poslala kompletne ekipe in najboljše posameznike. Seveda pa je naš največji cilj množičnost in v tej športni panogi je ni težko doseči.
Če primerjam število tekmovalcev letos z lani in predlani, je napravljen velik korak naprej. Ne smemo pa biti zadovoljni, saj na tiho lahko rečemo, da kar nekaj tisoč naših občanov smuča in zato bi bila tudi udeležba lahko še večja. In če niso predolgi kilometri na Gorenjsko in čez mejo, tudi na Dole ne bi smeli biti.
Naše športno društvo bo v sodelovanju s KS in obratom Kovinarske na Dolah začelo pripravljati teren za vlečnico in tu je možnost sodelovanja zelo velika. In če vemo, da bo to tudi prvi tak objekt v občini, smo prav gotovo upravičeni podpore širše družbene skupnosti.
Janez Kobal
FILMSKI KAŽIPOT
- Aprilski spored kina Šmartno nam nudi štiri različne filme, od katerih sta kar dva jugoslovanska. Začel se bo z domačim delom - dramo ,J?es, ki je ljubil vlake", naslednja pa je na vrsti slovenska komedija „To so gadje". Filma najbrž ni treba posebej priporočati, saj je primeren za gledalce vseh starosti, v Ljubljani pa ga je lani videlo nad 100.000 obiskovalcev; v šmarski dvorani ga bodo zavrteli 14. in 15. aprila. Teden dni pozneje je na sporedu ameriška srUjivka ,,Grizli", ki jo odsvetujemo rahločutnim gledalcem in otrokom do 12. leta starosti, 28. in 29. aprila pa bo rta vrsti.kavboj-ka z naslovom „Jahač na stranski poti".'.
MLADINSKI KVIZ
-Mladinska organizacija šmafske osnovne šole je organizirala v februarju literarni kviz, kjer se je v znanju slovenske književnosti pomerilo pet ekip; sodelovali so mladi tekmovalci iz Zavrstnika, terena Šmartno, dve šolski ekipi (8. in 7. razred), še posebej pa moremo pohvaliti ekipo šmarske „Kovine" - edine predstavnice delovnih organizacij, mladinci iz Jablanice in Vintarjevca pa so prijavo odpovedali. Prireditev je spremljalo blizu 150 obiskovalcev iz Šmartna in okolice, med katerimi je bilo največ mladine,
za popestritev programa pa so poskrbeli učenci litijske glasbene šole Alenka Bernik, Marinka Perme ter Bogdan Gombač.
ŠESTNAJST PRIREDITEV
-Občinski svet Zveze kulturnih organizacij Litija, ki financira amatersko kulturno dejavnost v občini, je v letu 1978 organiziral 16 različnih kulturnih akcij, med katerimi naj omenimo gostovanje tamburašev in folkloristov - zamejskih Slovencev, izmenjalno srečanje ženskega pevskega zbora iz Gabrovke in Obirskega okteta, dve proslavi ob stoletnici Župančičevega rojstva, sodelovanje pevskih zborov na reviji v Hrastniku ter v Šentvidu pri Stični, organizacijo prve občinske pevske ffevije v Jevniči, nastop šolskih zborov na reviji v Trbovljah, pripravil pa je še več prireditev za šolanje (gostovanje Mladinskega gledališča iz Ljubljane, operni koncert, filmske predstave) in se vključil v področno mladinsko prireditev „Naša beseda".
GOSTOVANJE TRŽIČANOV
- V šmarski osnovni šoli posvečajo precej pozornosti kulturni vzgoji, saj so si učenci lahko že ogledali igrici . „Kraljevi smetanovi kolački" in „Županovo Micko", ki soju pripravili člani dramatskega krožka in mladin-
ske igralske skupine. V začetku marca je gostovalo v Šmartnem Mladinsko lutkovno gledališče iz Tržiča, ki je za nižjo stopnjo uprizorilo lutkovno igrico „Meh za smeh". Za učence višje stopnje pa bodo pripravili v prihodnjem mesecu literarno-glasbeno prireditev, kjer bodo sodelovali priznani slovenski umetniki.
SNEMANJE V GABROVKI
- V novi gabrovški osnovni šob je tudi večnamenska dvorana, ki domačinom odlično koristi pri organizaciji kulturnih prireditev. V petek, 23. februarja, so radijski delavci posneli v njej javno oddajo „Koncert iz naših krajev". V sporedu so sodelovali: ansambla Franca Lipičnika in Mihe Dovžana s pevci ter moški in ženski zbor iz Gabrovke pod vodstvom Matije Pačnika. Gabrovčani in okoličani so napolnili prostorno dvorano do zadnjega kotička.
BORIS ŽUŽEK
r
Učenci in kolektiv osnovne šole ,,Lojze Hostnik-Jovo" v Gabrovki se iskreno zahvaljujejo vsem krajanom Gabrovke, ki so priskočili na pomoč ob otvoritvi prizidka.
Republiški sekretariat za notranje zadeve SR Slovenije
RAZPISUJE sprejem učencev v šolo za miličnike kadete
POGOJI ZA SPREJEM
Razpisa se lahko udeleže mladinci, državljani SFRJ, ki
— so uspešno končali osnovno šolo
— niso starejši kot 17 let,
— so telesno in duševno zdravi,
— zoper nje ni bil izrečen vzgojni ukrep ter niso v kazenskem postopku «
— obvladajo slovenski jezik,
— imajo pismeno privoljenje staršev ali skrbnikov
KAKO NAJ SE KANDIDATI PRIJAVIJO NA RAZPIS
Kandidati naj oddajo NAJPOZNEJE DO 10. MAJA 1979 na pristojni postaji ali oddelku milice: „
— prijavo za vpis v šolo na obrazcu 1,20 kolkovano s 4 din, ki jo morajo obvezno podpisati starši ali skrbniki, kar je hkrati tudi dokaz o njihovem privoljenju za vpis;
— spričevalo o uspešno končani osnovni šoli. Kandidati, ki še obiskujejo osmi razred, naj prilože spričevalo za prvo polletje osmega razreda, spričevalo o končani osnovni šoli pa takoj, ko ga dobijo;
— pismeno priporočilo in mnenje šole, v kateri se je zadnje leto šolal.
Kandidati, ki bodo izpolnjevali vse razpisne pogoje, bodo vabljeni na zdravniški pregled, psihološki preizkus, preizkus telesnih zmogljivosti in znanja slovenskega jezika. Pri sprejemu v.šolo za miličnike kadete bodo imeli prednost kandidati z boljšim učnim uspehom, in tisti, ki bodo uspešnejši pri preizkusu znanja. O tem, ali je bil kandidat sprejet ali zavrnjen, bo obveščen do 22. junija 1979.
ZAČETEK IN TRAJANJE ŠOLANJA
Začetek šolanja bo 1. septembra 1979 in bo trajalo štiri leta. PRAVICE IN DOLŽNOSTI UČENCEV
Učenci živijo v času šolanja v šolskem internatu, kjer jim je zagotovljena brezplačna oskrba, tj. stanovanje, hrana, uniforma, obutev, perilo, učni pripomočki, zdravstveno in invalidsko zavarovanje. Učenci imajo tudi pravico do denarnega zneska za osebne potrebe. Kdor uspešno konča šolanje, je oproščen služenja vojaškega roka in mora po končanem šolanju delati v organih za notranje zadeve najmanj osem let. O pravicah in dolžnostih se ob sprejemu v šolo sklene pogodba. Z uspešno opravljenim zaključnim izpitom učenec pridobi srednjo strokovno izobrazbo.
VSA POJASNILA DAJEJO
1. Republiški sekretariat za notranje zadeve SR Slovenije, telefon št. 327-290
2. Šola za miličnike kadete, Ljubljana, Tacen 48, telefon št. 51-737 in
3. vse postaje in oddelki milice
REPUBLIŠKI SEKRETARIAT ZA NOTRANJE ZADEVE SR SLOVENIJE
KOVINA" Šmartno pri Litiji Komisija
za delovna razmerja
objavlja prosta dela in opravila:
1. TEHNOLOGA
2. REZKALCA
3. ORODJARJA
4. STR UGAR JA
Pogoji:
Poleg splošnih z zakonom predpisanih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje: pod 1.: končana srednja tehniška šola — strojna pod 2., 3. in 4.: končana ustrezna poklicna šola
glasilo občanov
W ci»»HA»w .•um«,, i,,,, ■ito»t<tl'»»kM lihi,
Ustanovitelj: Občinska konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva Litija, Ureja uredniški Odbor: Tine Brilej (glavni in odgovorni urednik), Slavko Urbič, Lojze Kotar, Mojca Lebinger, Zofka Hauptman, Branka Nefat in Miro Kaplja. Prilogo glasila urejajo: Branka Nefat (glavni in odgovorni urednik), Ruža Urbane, Mari Merzelj, Karto Lemut in Miro Vidic. Predsednik časopisnega sveta: Slavko Pungetčar. Tehnik no urejanje in priprava za tisk: BEP-Ljubljanski dnevnik. Tisk: Ljudska pravica. Naslov uredništva: Litija, Trg na Stavbah 1, p. p. 6. Časopis prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno na ' dom.
!™i!*.l!l-Jf.fl~-«-,i!!*
9997
7443
Pregled planinske dejavnosti v letu 1978
Delo Planinskega društva Litija je potekalo predvsem v treh komisijah: oz. odsekih: v mladinskem odseku, v komisiji za izletništvo in markacijski komisiji.
MLADINSKI ODSEK je izvedel naslednje akcije: - 7 izletov po Badju-rovi krožni poti,
- 4 izlete po Zasavski planinski poti,
- 3 izlete v visokogorje: na Stor-žič, Grintovec in v triglavsko pogorje,
- mladi planinci so se udeležili srečanja zasavskih pionirjev planincev na Čemšeniški planini,
- udeležili so se tradicionalnega pohoda „Po poteh partizanske Ljubljane",
- 3 pionirji so se udeležili izleta jugoslovanskih pionirjev planincev v Makedoniji,
- 3 pionirji so preživeli 7 dni v planinskem taboru v Kamniški Bistrici
- člani pionirskega odseka v šoli v fnartnem uspešno sodelujejo v akcijah Pionir — planinec, in Hodi,
Skupno je bilo na vseh izletih in akcijah 527 mladih planincev.
KOMISIJA ZA IZLETNIŠTVO je pripravila 17 izletov:
— 8 izletov po Savinjski poti,
— 2 izleta v Avstrijo: na Obir in z avtobusom po Koroški in Štajerski,
— izlet po Badjurovi krožni poti, — 2 visokogorska izleta: na Vogar in Planino pri jezeru ter na Veliki vrh v Košuti,
— štiridnevni izlet po slovenski transverzali od Slovenj Gradca do Ro-govilca.
Člani društva so se, tako kot vsako leto, udeležili treh tradicionalnih akcij:
— pohoda na Stol,
— osrednje proslave ob dnevu planincev, ki je bila tokrat na Loki pod Raduho,
— tabora ljubjanskih planinskih društev na Rašici.
Skupno je bilo na izletih 324 udeležencev.
PD Litija ni pozabilo na izpopolnjevanje vodniškega kadra. V preteklem letu sta dva člana opravila tečaj za mladinske vodnike v letnih razmerah, dva tečaj za planinske vodnike, član mladinskega odseka pa je bil na ledeniškem izpopolnjevanju v avstrijskih gorah.
MARKACIJSKI ODSEK je v preteklem letu obnavljal predvsem Badju-rovo krožno pot in dostope do doma na Jančah.
Obnovljeni so bili naslednji odseki:
- Renke čez Kolk do Rovišč,
- Renke-Ravne-Ostrež,
- Litija—Š tanga-Janče.
V podatkih o udeležbi na izletih so zajeti le člani, ki so se udeležili organiziranih akcij PD Litija. Vemo pa, da je planincev, ki tudi sami radi zahajajo v gore, vedno več. Planinstvo je postalo res množično.
MIJA RAZPOTNIK
C
Perilo COCKEY je izdelano iz visoko kakovostnega, česanega, stoodstotnega bombažnega pletiva. Uporabljeno pletivo, njegova prožnost in preizkušeni kroji zagotavljajo, da se perilo vedno lepo prilega telesu, omogočajo sproščeno gibanje in neovirano dihanje kože.
emona centromerkur
BLAGOVNICA V LITIJI
Nov planinski vodnik
Koncem decembra 1978 je izdala in založila Planinska založba pri Plan. zvezi Slovenije v svoji seriji planinskih vodnikov še enega — to je „Vodnik po Posavskem hribovju."
Za planince in turiste naj povemo, da zajema ta vodnik vse hribovito območje od Ljubljane pa do Bizeljskega in Sotle na vzhodu, ki je na severu omejeno s cesto Domžale-Celje, Šmarje pri Jelšah, na jugu pa s cesto Ljubljana-G rosuplje-Trebnje-Mo-kronog in počez do Rake in Krškega.
S tem je zajeta seveda v celoti tudi litijska občina, kar je dobro, da vedo tudi organizacije, ki se ukvarjajo z de-
lovanjem SLO na terenu in zato naročijo potrebno število izvodov vodnika.
Urednik navedenega plan. vodnika je prof. Viktor Pergar iz Radeč, pri zbiranju podatkov za opisane planinske poti, kraje in vrhove pa so sodelovali planinci od Ljubljane tja do Celja in Brežic. Vodnik ima 14 manjših grebenskih zemljevidov v (približnem) merilu 1:125.000, ki pokrivajo praktično vse opisano področje - in pomagajo planincem ali drugim turistom pri grobi orientaciji poleg podrobnejših opisov poti.
Vodnik je razdeljen v tri poglavja.
Drugačna dostava Glasila občanov
V dogovoru z litijsko PTT, bo dostava Glasila občanov za gospodinjstva, ki spadajo k litijski pošti, odslej nekoliko drugačna. Zamudno pisanje naslovov na časopis bo namreč odpadlo in bodo poštarji raznosili časopis po gospodinjstvih brez natisnjenih naslovov. Zaradi tega ne bo treba za litijska gospodinjstva več pisati naslovov, delavcem PTT pa tudi ne bo potrebno časopisov razvrščati po posameznih ulicah.
Upamo, da bo nov način dostave uspešen. Če pa do kakšnega gospodinjstva kljub temu časopis ne bo prišel, ga bo možno dvigniti na PTT Litija.
Za gospodinjstva, ki spadajo k ostalim PTT bo dostava še nespremenjena, vendar pa se uredniški odbor dogovarja tudi z ostalimi PTT za takšno dostavo, kot bo v Litiji.
T.B.
Pust je mimo
V prejšnji številki sem že pisala o pustu. In danes, ko je pust že mimo, lahko spet potrdimo, da so poganske predstave o pustu izginile, toda šeme in z njimi pustna razigranost so ostale. Človek mora tu in tam spremeniti svoj „jaz" in se nanoreti. To zahteva življenje in vsaj za nekaj časa pozabimo naše vsakdanje težave.
Letos so nas in 22. litijski karneval obiskali ..odpisani birokrati". Se sprehodili po litijskih ulicah in se predstavili Litijanom in vsem tistim, ki so prišli v Litijo, nato pa so se ..odpisali" v zaključni točki na Valvazorjevem trgu.
V sprevodu je sodelovalo 27 karnevalskih skupin iz litijskih krajevnih skupnosti, delovnih organizacij, dru-
štev, pa tudi skupine iz drugih občin. Med njimi je bilo kar 10 pravih ptujskih kurentov.
In kaj so predstavile skupine? Vse pomembne dogodke doma in po svetu. Lotili so se koruze in kave, nenehne rasti cen, raket, katere bomo kupovali kar na obroke, nezgod litijskega vodovoda, pa naših cest, našega kulturnega življenja, videli smo tudi pajka.
Letos so nas in 22. litijski karneval obiskali „odpisani birokrati", se sprehodili po litijskih ulicah in se predstavili Litijanom in vsem tistim, ki so prišli v Litijo, pa je poskrbelo še vreme, saj je snežilo kot za stavo.
Pust je minil, drugo leto ob tem času pa si bomo spet nadeli masko!
MOJCA
Uvodni del zajema geološko zgradbo, pokrajinski opis, rastlinstvo, živalstvo ter kratko zgodovino od najstarejših časov do sedanjih dni. Glavno jedro vodnika so opisi izhodišč in planinskih poti ter opisi izletniških ciljev, to je vrhov in postojank. Ta del zajema tudi kratek izvleček „transverzalnih" poti na območju Posavskega hribovja. Zadnji del ima še nekaj drugih informativnih podatkov in že omenjene grebenske zemljevide. Format knjige 115-160 mm je praktičen za v žep ali nahrbtnik, knjiga pa ima 315 strani.
Vsebina vodnika je precej drugačna od dosedanjih planinskih vodnikov po Julijcih, Karavankah in Kamni-ško-Savinjskih Alpah, — saj je Posavsko hribovje bistveno drugačno od skoraj nenaseljenih visokogorskih področij Slovenije. Zato se moramo uporabniki vodnika zavedati, da se bo marsikatera opisana pot skozi gozd kmalu zarasla, ali pa bo obratno kaj kmalu postala široka vozna pot. Marsikateri živi zaselek v teh hribih se bo spremenil le vgručico koč, predelanih ali na novo postavljenih počitniških hišic brez obdelanih njiv in sadovnjakov. Zasebna ali družbena gostišča v manjših krajih bodo lastniki zapirali in tudi na novo odpirali. Iz teh in podobnih razlogov vsebina vodnika ne bo večno veljavna! Lokalna planinska društva bodo morala zato skrbeti za čimbolj vestno vzdrževanje planinskih markacij in kažipotov, planinci in turisti pa ta društva dobronamerno opozarjati na vse spremembe in pomanjkljivosti.
Cena vodnika je 120,00 dinarjev. V Litiji ga je mogoče kupiti pri PD Litija v društveni pisarni na Rozmanovem trgu - v domu TVD Partizan.
VINKO DAMJAN
BODICE
— Pust je za nami, nekateri Litija ni pa tudi tega dne niso sneli svojih mask...
— Litijski vrtec je zaprosil pri Izvršnem svetu za nove cene. Na oddelku za gospodarstvo pa so dobili odgovor, češ naj imajo v vrtcu tiste otroke, ki se jim jih splača imeti. . .
Razmišljanje nekega napisa
Že štirje letni časi so minili, odkar so žive slike mi odstranili.
Se našel kdo bo in se aktiviral in me končno arhiviral?
Milo prosim, naj me kdo že sname, srce naj se za delo to mu vname, ker jaz tu visim in čas zapravljam in nikogar ne predstavljam.
TITOVA ŠTAFETA V LITIJI
Tudi letos bo zvezna štafeta z najboljšimi željami predsedniku tov. Titu potovala skozi našo občino. Ker je letošnja štafeta tokrat krenila iz SR Slovenije (iz Raven) bo tudi v našo občino prišla nekoliko preje kot običajno.
Štafeto bomo sprejeli v ponedeljek, 26. marca na Zasavski cesti in bo nato kreniladoTOZD Usnjarnav Šmartno, kjer bo ob 8.25 na tovarniškem dvorišču krajša slovesnost. Osrednja slovesnost bo v Litiji ob 8.35 na igrišču ob stari osnovni šoli. Vso skrb za prenos Titove štafete skozi našo občino je prevzela Občinska konferenca Zveze socialistične mladine Sk»,-venije Litija.
Tudi letos se bomo občani, delovni ljudje in mladina sprejema Titove štafete množično udeležili.