|55| Ko vas pri hoji navzdol zaboli koleno ... Vrhunska in hitra diagnostika v športu ni ve č rezervirana le za vrhunske športnike Pri planincih in alpinistih se pogosto pojavijo težave s koleni, gležnji, rameni,... Za odpravljanje teh težav Vas vabimo na ZVD Zavod za varstvo pri delu d.d. v Center za medicino in šport, kjer vam nudimo: • ustrezen pregled in pripravo programa zdravljenja, • po potrebi ultrazvo čni pregled mišic, tetiv in sklepov, • pripravo ocene miši čne mo či in splošne fizi čne pripravljenosti, • pripravo ocene ravnotežja, • individualno fizioterapevtsko obravnavo in rehabilitacijo, • druge storitve s podro čja športne medicine. Za dodatne informacije oziroma naro čilo pokli čite 01 585 51 10 ali 031 637 880 ZVD Zavod za varstvo pri delu, d.d., Chengdujska cesta 25, 1260 Ljubljana - Polje, www.zvd.si Anatomija kolena Vzrokov za bolečino na sprednji strani kolena je lahko več. Najpogo- stejša izvirata iz sklepa med pogači- co in stegnenico ter iz ligamenta pod pogačico. Za bolečino pri hoji ali teku navzdol je najverjetnejši krivec sklep med pogačico in stegnenico, za bolečino, ki se pojavlja pri hoji navkreber, pa ligament, ki se od pogačice pripenja na sprednji del stegnenice. Da si bomo lažje predstavljali, o čem govorimo, si s pomočjo priložene slike poglejmo osnovno anatomijo kolena. Kolenski sklep se- stavljata stegnenica in golenica. Pred stegnenico leži še manjša kost, ki ji rečemo pogačica. Ta ob upogibanju kolena potuje po sprednji strani stegnenice navzgor in navzdol. To gibanje je odraz krčenja in raztego- vanja štiriglave stegenske mišice, ki leži na sprednji strani stegna in s svojo tetivo objame pogačico ter se pripne na sprednjo stran golenice. V samem kolenskem sklepu imamo za boljše prileganje sklepnih površin stegnenice in golenice dva vezivno- -hrustančna vložka (meniska), za boljšo stabilnost sklepa pa dve križni vezi (sprednja in zadnja). Dodatno stabilnost sklepu dajejo še stranske vezi (slika). Vzroki za težave Težave v sklepu med pogačico in stegnenico ter v ligamentu pod pogačico nastanejo zaradi relativnih preobremenitev, ki so posledica nesorazmerja v mišični moči, ali pa zaradi ponavljajoče se obremenitve sklepa. Predvsem so problematične tiste obremenitve, ki jih nismo vajeni. Pritisk na sklep med pogačico in stegnenico je pri hoji navkreber na primer do 16-krat večji kot pri hoji po ravnem. Razvoj težav je odvisen tudi od naše telesne teže, hitrosti hoje, tipa tal in obutve. Ob tem seveda ne smemo pozabiti, da teža nahrbtnika, ki ga nosimo s seboj, dodatno prispeva k naši telesni teži in obremeni kolenski sklep. Pomembni pri nastajanju težav pa so tudi tako imenovani intrinzični dejavniki, ki so že predhodno v orga- nizmu. Mednje spadata nepravilna oblikovanost spodnjih okončin (na primer X položaj kolen) ter nezadostna elastičnost stegenskih in golenskih mišic. GORSKA MEDICINA Zakaj me boli koleno? Besedilo: Petra Zupet K oleno je eden najbolj obremenjenih sklepov človeškega telesa. Je tudi med najpogosteje poškodovanimi sklepi, bolečina na sprednji strani kolena pa je najpogostejša težava, zaradi katere ljudje obiščemo zdravnika specialista športne medicine ali fizioterapevta. Predstavlja namreč 20–40 % težav, vezanih na kostno-mišični sistem. Zato ni čudno, da se z njo pogosto srečujemo tudi tisti, ki radi zahajamo v hribe. |56| Planinski vestnik | december 2012 Statut Planinske zveze Slovenije 39. člen (varuh pravic gora) (1) Varuh pravic gora je od organov PZS neodvisen strokovnjak, ki se: a) v imenu PZS hitro odziva na ne- dovoljene ali sporne dejavnosti ter posege v gorah in b) pripravlja predloge za izboljša- nje zakonodaje glede dejavno- sti in posegov v gorah. (2) Varuh pravic gora je za svoje delo odgovoren predsedniku PZS in skupščini PZS. (3) Organi PZS in strokovna služba zagotavljajo varuhu pravic gora odzivnost in strokovno pomoč na njegov poziv. 52. člen (volitve varuha pravic gora) (1) Za varuha pravic gora lahko kan- didira član društva, ki: a) ima najmanj visokošolsko izobrazbo, b) je uveljavljen strokovnjak s področja varstva narave ali sorodnih področij in c) ima vsaj pet let izkušenj dela v društvih ali organih PZS. Že v razpravi ob sprejemanju statuta je bilo večkrat izraženo mnenje, da "gore pač nimajo pravic in zato tudi ne potrebujejo varuha". So gore lahko "stranka v kakršnem koli postopku"? Pojavljala so se vprašanja, kaj bo varuh počel, kakšni bodo re - zultati njegovega dela in kdo je sploh primeren za opravljanje te funkcije. Izpostavljeni so bili dvomi o smi - selnosti uvedbe varuha pravic gora (imamo že gorsko stražo in varuhe gorske narave 1 ter seveda celotno Komisijo za varstvo gorske narave), o njegovi neodvisnosti oziroma o razmerju, ki ga bo imel do planinskih društev in Planinske zveze Slovenije. Gore ostajajo slabo razumljive Za odgovore na ta vprašanja je treba poseči nekoliko v teorijo, saj moramo v prvi vrsti dojeti kompleksnost in povezanost različnih delov narave, katere del smo tudi sami. "V polni človečanski misli morata biti obse - žena človekov odnos do narave, do duhovnega sveta in do transcedence" (Musek 1994, 20). 2 Horvat 3 precej pre- pričljivo pravi: "Gore ostajajo slabo razumljive in prepoznavne, čeprav jih človeku natančno opiše in razloži že srednja šola." Pred razširitvijo etike na primer na gore je treba najprej sprejeti, da dojemamo vse sestavine pokrajine kot del velikega naravnega 1 Varuh gorske narave je strokovni naziv, pridobljen z usposabljanjem za delo v društvih na področju spremljanja in usmerjanja različnih dejavnosti (usposabljanje, vzdrževanje, označevanje in nadelava planinskih poti, oskrba in gradnja planinskih koč ...) v skladu z načeli varovanja gorske narave. 2 Musek, J. (1994): Psihološki portret Slovencev. Ljubljana: Znanstveno in publicistično središče. 3 Horvat, J. (2006): Tihožitje z goro. Ljubljana: Cankarjeva založba. Preprečevanje bolečin v kolenu Bolečine v kolenih, ki so posledica prekomerne obremenitve in nesorazmerja v mišični moči, lahko v veliki meri preprečimo. Hoji v hribe dodamo nekaj vadbe doma, predvsem vaje za krepitev in raztezanje mišic spodnjih okončin in trupa, in verjetnost, da bomo zaradi ljubljene aktivnosti potrebo- vali zdravnika, bo minimalna. Posvetimo se tudi pravilni obutvi, kar se da racionalno opremimo nahrbtnik, da bo čim lažji, in realno razmisli- mo, ali morebiti ne bi bilo dobro, da bi tudi sami izgubili nekaj kilogramov. Če se bole- čina kljub temu pojavi, ne od- lašajmo predolgo z obiskom zdravnika. Prej kot bomo začeli z zdravljenjem, hitrejši in boljši učinek bo imelo. Zdravnik bo ocenil tudi vse intrinzične dejavnike, ki bi lahko posredno povzročili težave, in začel z zdravlje- njem. Zavedati pa se moramo, da ni uspešnega zdravljenja brez sodelovanja pacienta. V tem primeru to pomeni tudi, da se bomo morali v času zdravljenja odreči vsem aktivnostim, ki povzročajo bolečino, tudi hoji v hribe, sicer zdravljenje ne bo imelo pozitivnega učinka. V hribe zatorej tudi s stališča "nebolečih kolen" hodimo po pameti. Začnimo s kratkimi in položnimi turami, predvsem izbirajmo polo- žnejše sestope, saj je pri hoji navzdol obremenitev kolen še večja kot pri hoji navzgor. Šele kasneje postopno izbirajmo vedno daljše in vedno strmej- še poti. Zagotovo pa je naj- slabše postavljanje rekordov v smislu "prišel sem na Triglav, čeprav prej nikoli nisem bil v hribih". In ne pozabimo, da mišična moč, ki je eden od predpogojev za dobro delova- nje sklepov, že ob kratkotrajni telesni neaktivnosti močno upade. Zato naj bodo ture po pavzah, ki trajajo več kot en mesec, ne glede na to, ali smo zelo izkušeni gorniki, bistve- no lažje in krajše, kot smo jih sicer vajeni. m NOVOST V STATUTU PZS Varuh pravic gora – utopija ali stvarnost? Besedilo: Borut Peršolja Z novim statutom Planinske zveze Slovenije (v nadaljevanju: statut) je uveden nov organ – varuh pravic gora. Preden ga dejansko dobimo, je morda pravi čas, da predstavimo nekatera razmišljanja o delovanju varuha pravic gora. Gre za povzetek strokovnih podlag in razmišljanj, ki so nastajala v procesu oblikovanja statuta v okviru delovne skupine za njegovo pripravo. Pričujočega besedila ne smemo in ne moremo razumeti kot obvezne razlage statuta (70. člen), temveč kot neobvezujoč komentar.