Vestnik učit. ženskih roč. del. in gospodinjstva. »ŽENSKA ROČNA DELA IN UClTELJICE«. (Piše: R. S.) (Dalje.) Število vzorcev mora seveda določiti učiteljica sama vpoštevaje krajevne razmere. Zadostuie vobče, da se na vzorčnem traku nauči deklica raznih ubodov in se vglobi v to tehniko toliko, da zna posneti preproste uzorce na podlagi izdelkov. slik. opisov. Te_n vajam sledi izdelovanie raznih predmetov. Še bolj nego pri kvačkanju pogrešanio na šolah učnih pripomočkov in knjige za pletenje. Brez zvezkov, kjer bi si napisale deklice teorijo nogavice, raznih nletenih predmetov in uzorcev ni mogoče misliti povoljnih uspehov. oziroma izkorigčania v šoli pridobljene znanosti v pošolski dobi. Pletenih čipk. kapic in jopic za najmaniše zemljane osnovna šola ne izdeluje vcč. (Mi smo iih izdelovale v 4. razr. osnovne šole.) Ti predmeti se morajo izde- lati lc iz zelo tanke niti in zahtevaio elastičnost za.ink katero zmore le roka po večletni vaji. Tudi nam izdelujejo tovarne preinnogo takega blaga, ki tvori le nek okras v otrokovi opremi. StroH za pletenie nogavic se širijo po deželi, vendar more rabiti stroj za izdelovanje nogavic le kdor pozna teorijo po kateri ie izdelati ta predmet. Tudi svetovna vojna nas ni pripravila do tega, da bi nosili iz raznega bl.aga zašite nogavice kakor so se nosile v 10. stoletju. Saj imamo doma lan in volno. ki nam daiieta nit za nogavice. V Julijskih planinah pletejo moški pozimi nogavice, katere hodijo prodaiat v milejšem letnem času. Pletenje je bilo v 16. in 17. stoletju sptoh moško r. d. Uvedel (1564.) in siril ga lie po Angleškeim VVilliam Ridex. Naučil se je te tehtuke na Španskem, odKoder je dobil lienrik VIII. v dar iz svile pletene hlače. ki so bile takrat predmet splošnega občudovanja. Koncem 16. stoletja so nosili po Angleškem že kmetje pletene nosavice. Od Anglije se je razširilo to ročnu delo po Nemčijji. kjer so začetkom pletli naibnli hlače. Pn drugih virih ie bilo pletenje znano po Italiji že v 13. stoletju. Lahiiiie izvršuiejo to tehniko še dandanes drutrače nego severno evropski naroai. One drže nit v desni roki in jo mečejo pri vsaki zainki na iglo, katero opirajo v pas. Samo severni kraji naše domoivine pleteio po angleški nemški metodi. Južni kraii im.aio svojo metodo (Istra. Dalmaciia) ali pa taki izvršujejo pletenje kakor je to po Italiji običaino. To nam ije dokaz. da se je pletlo pri nas že prej nego je začel pritiskati na našo kulturo nemški vpliv. Posebno velika ie razlika v teoriji nogavic. Furjanke imaijo syoio teorijo. ki je Dovsem različna od teorije po kateri pleteio Istranke svoje nogavice. Saj Istranka začenja tam nogavico. kjer jo Furlanka končiiie. Vsaka teh teorij pa se zelo razlikuje od nemško-angleške, po kateri mi delamo in učimo na osn. šoli. (Dalje sledi.)