A Ml Univerza v Mariboru Fakulteta za gradbeništvo Računalništvo in informatika za inženirje Andrej Tibaut, Danijel Rebolj marec, 2013 Spletna stran Stran 1 oo 219 Nazaj Full Screen Zapri Končaj ISBN 978-961-248-384-5 9 789 612"483845 > CIP - Kataložni zapis o publikaciji Univerzitetna knjižnica Maribor 004:62(075.8) TIBAUT, Andrej, 1968- Racunalništvo in informatika za inženirje [Elektronski vir] / avtorja Andrej Tibaut, Danijel Rebolj. - 1. izd. - El. uCbenik. - Maribor : Fakulteta za gradbeništvo, 2013 Sistemske zahteve: osebni raCunalnik, bralnik za format PDF ISBN 978-961-248-384-5 1. Rebolj, Danijel COBISS.SI-ID 73834497 Naslov: RaCunalništvo in informatika za inženirje Avtorja: Andrej Tibaut, Danijel Rebolj Vrsta publikacije: skripta za predavanja (e-publikacija) Založnik: Univerza v Mariboru, Fakulteta za gradbeništvo, Maribor Kraj založbe: Maribor Datum izida: marec, 2013 Vrsta izdaje: 1. izdaja Razlicica: R1 (20130325) URL: http://dkum.uni-mb.si Sistemske zahteve: osebni racunalnik, bralnik za format PDF Spletna stran Naslovnica « ►► Stran 2oa2 Nazaj Full Screen Zapri Končaj 9789612483845 Kazalo 1 Uvod 19 1.1 Motiv..................................................................20 1.2 Iz vsebine..............................................................21 2 Zgodovina računalništva in informatike 23 2.1 Prvi korak k mehanizaciji računanja..................................24 2.2 Prvi avtomatski mehanski računalnik..................................26 2.3 Prvi logični demonstrator..............................................28 2.4 Prvi mehanski stroj na preluknjane kartice............................30 2.5 Prvi elektromehanski stroj na preluknjane kartice....................31 2.6 Prva avtomatska naprava za računanje aritmetičnih problemov ... 33 2.7 Prvi elektronsko-mehanski računalnik................................34 2.8 Prvi elektronsko-digitalni računalnik..................................36 2.9 Prvi (resnični) hrošč....................................................37 2.10 Prvi velik elektronski digitalni računalnik............................38 2.11 Prvi pomnilnik ........................................................40 Spletna stran Naslovnica Kazalo « ►► Stran 3 oo 219 Nazaj Full Screen Zapri Končaj 2.12 Prvi tranzistorski splošno namenski računalnik ......................41 2.13 Prvo integrirano vezje..................................................42 2.14 Prvi računalniški program za interaktivno grafiko v realnem času . . 43 2.15 Prvi miniračunalnik....................................................45 2.16 Še nekaj zgodovinskih zanimivosti....................................46 2.17 Generacije računalnikov ..............................................47 3 Računalništvo in informatika v inženirstvu 49 3.1 Računalništvo in informatika v gradbeništvu..........................50 3.2 Prihodnost gradbene informatike......................................55 4 Zgradba in delovanje digitalnih računalnikov 57 4.1 Računalniška aritmetika................................................59 4.1.1 Pretvorba desetiškega števila v dvojiški zapis................59 4.1.2 Pretvorba dvojiškega števila v desetiško......................60 4.1.3 Seštevanje dvojiških števil....................................60 4.1.4 Odštevanje dvojiških števil....................................61 4.2 Merski sistemi v računalništvu - dečimalni (SI) in dvojiški mnogokratniki ................................................................62 4.3 Predstavitev znakov ....................................................67 4.4 Osnovni model digitalnega računalnika ..............................69 4.4.1 Delovanje von Neumannovega modela računalnika..........70 4.4.2 Pročesna enota ................................................72 4.4.2.1 Aritmetične operačije..............................73 4.4.2.2 Logične operačije..................................74 4.4.3 Pomnilnik ......................................................75 Spletna stran Naslovnica Kazalo « ►► Stran 4 oo 219 Nazaj Full Screen Zapri Končaj 4.4.4 Nadzorna enota................................................75 4.4.5 Vhodne in izhodne enote......................................76 4.5 Vrste računalniških sistemov..........................................79 4.5.1 Namizni računalniški sistemi..................................79 4.5.2 Paralelni računalniški sistemi ................................79 4.5.3 Porazdeljeni računalniški sistemi..............................80 4.6 Moore-ov zakon........................................................82 4.6.1 Diskusija o Moore-ovem zakonu..............................84 4.7 Izbrani primeri ........................................................85 4.7.1 Izvajanje programa v enoprocesorskem računalniku..........85 4.8 Več o zgradbi digitalnih računalnikov....................................89 4.9 Izbirne naloge ..........................................................90 5 Operacijski sistemi 91 5.1 Primer iz prakse ........................................................92 5.2 Umestitev operačijskega sistema v računalniški sistem ..............93 5.3 Definičija in čilji operačijskega sistema ..............................96 5.4 Delitev operačijskih sistemov..........................................97 5.4.1 Delitev OS glede na uporabniški vmesnik....................97 5.4.2 Delitev OS glede na število čentralnih pročesnih enot, kijih OS zmore izkoriščati..........................................98 5.4.3 Delitev OS glede na število opravil, ki jih OS zmore podpirati "sočasno"..................................................98 5.4.4 Delitev OS glede na število uporabnikov, ki jih OS podpira . 98 5.4.5 OS za osebne računalnike ....................................98 5.4.6 OS za strežnike in delovne postaje............................99 Spletna stran Naslovnica Kazalo « ►► Stran 5 oo 219 Nazaj Full Screen Zapri Končaj 5.4.7 OS za dlancne računalnike..................101 5.5 Osnovni koncepti in funkcije sodobnih operacijskih sistemov .... 103 5.5.1 Podpora uporabnikom....................104 5.5.2 Servisiranje programov....................104 5.5.2.1 Preprosta paketna obdelava............105 5.5.2.2 Izboljšana paketna obdelava............107 5.5.2.3 Interaktivna obdelava...............107 5.5.3 Upravljanje pomnilnika ...................110 5.5.3.1 Predpomnilnik ......................................111 5.5.3.2 Navidezni pomnilnik ...............112 5.5.4 Upravljanje perifernih naprav ................113 5.5.5 Upravljanje datotečnega sistema...............114 5.6 Nekateri sodobni operacijski sistemi.................121 5.6.1 Operacijski sistem GNU/Linux................121 5.6.1.1 Kako je nastal Linux?...............122 5.6.1.2 Znacilnosti Linuxa.................126 5.7 Operacijski sistemi malo drugace...................131 5.8 Izbirne naloge.............................132 Računalniške komunikacije 133 6.1 Osnovni koncepti racunalniških komunikacij.............135 6.1.1 Analogni in digitalni signali.................135 6.1.2 Multipleksiranje signalov...................136 6.2 Racunalniška omrežja.........................139 6.2.1 Linijsko preklopna omrežja .................139 6.2.2 Paketno preklopna omrežja..................139 Spletna stran Naslovnica Kazalo « ►► Stran 6 oo 219 Nazaj Full Screen Zapri Končaj 6 6.2.3 Struktura omrežij.......................140 6.2.3.1 LAN - lokalno omrežje..............141 6.2.4 Parametri raCunalniškega omrežja..............142 6.2.4.1 Hitrost komunikacije ...............142 6.2.5 Komunikacijski protokoli ..................144 6.2.6 Standardi za komunikacijo..................144 6.2.6.1 ISO/OSI model ..................144 6.3 Medmrežje (internet).........................145 6.3.1 Naslavljanje v medmrežju..................145 6.3.2 Medmrežni servisi......................145 6.3.3 Nekateri "omrežni" ukazi ..................145 6.4 Tehnologije za medmrežje......................147 6.4.1 HTML ............................151 6.4.2 CSS..............................152 6.4.2.1 Zunanji (eksterni) slog...............152 6.4.2.2 Notranji slog....................154 6.4.2.3 Vrsticnislog....................155 6.5 Povzetek................................157 6.6 Izbirne naloge.............................158 7 Računalniška grafika 159 7.1 Svetloba in barve...........................161 7.1.1 Elektromagnetni spekter...................161 7.1.2 Predstavitev barv z racunalniškimi napravami........164 7.1.2.1 Barvni model HSB ................167 7.1.2.2 Barvni model RGB ................168 Spletna stran Naslovnica Kazalo « ►► Stran 7 oo 219 Nazaj Full Screen Zapri Koncčaj 7.1.2.3 Barvni model CMYK...............169 7.2 Naprave za prikaz slike........................173 7.2.1 Katodna cev .........................173 7.2.1.1 Rastrski prikaz...................173 7.2.1.2 Vektorski prikaz..................173 7.2.1.3 Ločljivost.....................173 Spletna stran 7.2.2 Tiskalniki in risalniki.....................173 - 7.2.3 Vhodne interaktivne naprave.................173 - 7.3 Rastrska in vektorska grafika.....................174 Kazalo 7.4 Nekateri uporabni programi......................175 __ « ►► 8 Napredna raba uporabniških programov 177 —^—— 8.1 Umestitev uporabniške programske opreme.............178 —-——— 8.2 Kje se začne napredna raba uporabniških programov ........180 |stran 8 00219 8.3 Napredna raba urejevalnika besedil..................183 - 8.3.1 Makro in Visual Basic za aplikacije.............183 -— 8.3.1.1 Izdelava makroja s snemanjem..........183 FuliScreen 8.3.1.2 Ročna izdelava makroja v Visual Basicu za aplikacije ........................188 _Zapri_ 8.3.1.3 Izdelava forme za vnos podatkov.........193 KOnčaj 8.3.1.4 Povezava urejevalnika in elektronske preglednice 193 8.4 Sistem za izdelavo dokumentov LTgX................199 8.4.1 LTeX in PDF za inženirsko rabo...............203 8.5 Napredna raba elektronske preglednice ................................206 8.5.1 Uporaba funkcij v e-preglednici ..............................207 8.5.1.1 Analiza stroškov gradbišca............207 Bibliografija Stvarno kazalo 8.5.1.2 Preoblikovanje seznama študentov........207 8.5.1.3 Izračun dopustne obtežbe temeljnih tal......208 Uporaba Visual Basica za aplikacije v elektronski preglednici 209 8.5.2.1 Izdelava študentske evidence ........... 209 217 219 Spletna stran Naslovnica Kazalo « ►► Stran 9 oo 219 Nazaj Full Screen Zapri Koncčaj Spletna stran Naslovnica Kazalo « ►► Stran 10 oo 219 Nazaj Full Screen Zapri Končaj Slike 2.1 Napierjeve tablice......................................................25 2.2 Pascaline ..............................................................27 2.3 LogiCni demonstrator..................................................29 2.4 Mehanska naprava krmiljena s preluknjanimi karticami..............30 2.5 Elektromehanska naprava krmiljena s preluknjanimi karticami ... 32 2.6 Avtomatska naprava za racunanje aritmeticnih problemov............33 2.7 Z1 - elektromehanski racunalnik......................................34 2.8 Konrad Zuse in njegov Z1 ............................................35 2.9 Elektronsko-digitalni racunalnik......................................36 2.10 Prvi resnicni bug ......................................................37 2.11 ENIAC ................................................................38 2.12 Pomnilnik s feritnimi obrocki..........................................40 2.13 TRADIC ..............................................................41 2.14 Integrirano vezje ......................................................42 2.15 Interaktivna grafika....................................................44 2.16 Miniracunalnik........................................................45 2.17 Generacije..............................................................47 Spletna stran Naslovnica Kazalo « ►► Stran 11 oo 219 Nazaj Full Screen Zapri Končaj 3.1 Otoki avtomatizacije v gradbeništvu (nekoc), [1]....................53 3.2 Otoki avtomatizacije v gradbeništvu (danes), [1]....................54 3.3 študentka FG oprtana z nosljivim racunalnikom na gradbišcu .... 56 4.1 ASCII tabela ..........................................................68 4.2 koncept shranjenega programa - von Neumanov model racunalnika 71 4.3 Logicni binarni seštevalnik [2]........................................78 4.4 Simulacija prometa na porazdeljenem racunalniku....................81 5.1 OS - sistemska programska oprema ..................................94 5.2 Umestitev OS v racunalniški sistem ..................................95 5.3 Windows ...............................100 5.4 Linux.................................101 5.5 namizje Mac OS X v10.7 (Lion)...................102 5.6 Ponavljanje konceptov OS......................103 5.7 Kontrolna struktura v pomnilniku pri paketni obdelavi........106 5.8 Preprosta in izboljšana paketna obdelava...............108 5.9 Predpomnilnik.............................119 5.10 Navidezni pomnilnik ..................................................120 5.11 Richard Stallman - zacetnik gibanja za zastonjsko programsko opremo, vir ......................................................................128 5.12 Linus Torvalds - zacetnik Linuxa, vir.................129 5.13 Maskota Linuxa, vir..........................130 6.1 Razlika med analognimi in digitalnimi signali ........................136 6.2 Vzorcenje analognih signalov.....................137 6.3 Multipleksiranje opticnih signalov..................138 Spletna stran Naslovnica Kazalo « ►► Stran 12 oo 219 Nazaj Full Screen Zapri Koncčaj 6.4 Primer lokalnega omrežja (LAN)...................141 6.5 Komunikacijsko omrežje ARNES, 2003 [3].............142 6.6 Komunikacijsko omrežje ARNES, 2011 [4].............143 6.7 Komunikacijsko omrežje T-2, 2009 [5]................144 7.1 Elektromagnetni spekter.......................162 spletna stran 7.2 Elektromagnetni spekter.......................163 _ 7.3 Slika zapisana v barvah modela RGB.................164 M1Naslovnica_ 7.4 Slika zapisana v barvah modela CMYK...............165 KaZao 7.5 Določitev barve z uporabo barvnega modela RGB ali HSV (HSL) . 166 _^^_ 7.6 Določitev barve po RGB s programom Paintbrush (Mac OS X) . . . 167 J_►►_ 7.7 Program za pretvorbo RGB in CMYK................170 —^—— 7.8 Barvna prostor HSB (HSV) ponazorjen s šeststrano piramido ([6]) . 171 7.9 Barvna modela RGB in CMYK ponazorjena s kocko........172 _stran 13 oo219 7.10 Primerjava RGB in CMYK......................173 - Nazaj 8.1 Uporabniška programska oprema...................178 Fun screen 8.2 Ekran zapolnjen z vecimi programi..................181 _ 8.3 Tematska organizacija diska.....................182 _Zapri_ 8.4 Delovno okolje Visual basica v Wordu................186 -——— Končaj 8.5 Dialogno okno, ki ga prikaže makro AutoOpen...........189 - 8.6 Seznam makrojev v urejevalniku...................190 8.7 Lažni virus ..............................192 8.8 Forma v urejevalniku.........................194 8.9 Villa Kniggeweg v Berlinu, arhitekta K.Pogacar in A.Žižek.....205 8.10 Obstojeci seznam študentov .....................215 8.11 Zahtevan seznam študentov......................216 Spletna stran Naslovnica Kazalo « ►► Stran 14 oo 219 Nazaj Full Screen Zapri Končaj Tabele 4.1 Nekateri primeri desetiških števil v binarni obliki .......... 63 4.2 Predlogi IEC za predpone binarnih mnogokratnikov......... 65 4.3 Vrste pročesorjev........................... 73 4.4 Tabeliča za operačijo AND...................... 74 4.5 Tabeliča za operačijo OR....................... 74 4.6 Tabeliča za operačijo XOR...................... 75 4.7 Primer pomnilnika .......................... 76 4.8 Cena 1MB pomnilnika (delovni pomnilnik in trdi disk) skozi leta . . 77 4.9 Moore-ov zakon in pročesorji Intel.................. 82 4.9 Moore-ov zakon in pročesorji Intel.................. 83 4.9 Moore-ov zakon in pročesorji Intel.................. 84 4.10 Binarne kode mnemonikov za operačije............... 86 4.11 Binarne kode registrov ........................ 86 4.12 Oblika zapisa ukaza za aritmetične operačije............. 86 4.13 Oblika zapisa za operačije za dostop do pomnilnika......... 87 4.14 Program v zbirnem in strojnem jeziku................ 87 4.15 Koraki izvajanja ukaza za seštevanje................. 88 Spletna stran Naslovnica Kazalo « ►► Stran 15 oo 219 Nazaj Full Screen Zapri Koncčaj 5.1 Tipi zbirk...............................115 5.1 Tipi zbirk...............................116 6.1 Spletne tehnologije ....................................................148 6.1 Spletne tehnologije..........................149 6.1 Spletne tehnologije ....................................................150 8.1 šumniki in njihovi ekvivalenti v starih dokumentih .........183 8.2 Seznam auto-makrojev........................192 Spletna stran Naslovnica Kazalo « ►► Stran 16 oo 2 Nazaj Full Screen Zapri Koncčaj Programi 6.1 Dokument CSS z definicijami slogov.................152 6.2 Dokument HTML z zunanjim slogom CSS..............153 6.3 Primer uporabe notranjega sloga...................154 6.4 Vrsticni slog..............................155 8.1 Makro za zamenjavo znakov v VBA.................184 8.2 Izboljšan makro za zamenjavo znakov v VBA............185 8.3 Dialog v VBA ..........................................................188 8.4 Dialog v VBA.............................189 8.5 Vrsticni slog..............................190 8.6 Vrsticni slog..............................191 8.7 Vrsticni slog..............................191 8.8 Vrsticni slog..............................191 8.9 Dialog v VBA.............................191 8.10 program v VBA za evidenco dela v urejevalniku MS Word.....193 8.11 Dokument v zapisu LT^X.......................200 8.12 Obstojeca oblika seznama študentov.................207 8.13 Zahtevana oblika seznama študentov ..................................207 Spletna stran Naslovnica Kazalo « ►► Stran 17 oo 219 Nazaj Full Screen Zapri Koncčaj 8.14 Poizvedba po seznamu študentov...................210 Spletna stran Naslovnica Kazalo « ►► Stran 18 oo 219 Nazaj Full Screen Zapri Končaj Poglavje 1 Uvod Vsebina pričujoče ucne publikacije je namenjena bodočim inženirjem tehniških ved. Publikacija ima ambicijo postati svež in pregleden ucbenik v elektronski obliki, ki bralca vabi in vzpodbuja k usvajanju in izpopolnjevanju znanja na podrocju racu-nalništva in informatike na inženirskem podrocju. Dobro in prakticno utrjeno poznavanje konceptov racunalništva in informatike je kljucno za strokovno rast in samozavest vsakega bodocega inženirja. Motiviran bralec bo hitro ugotovil, da ra-cunalništvo in informatika ni le "sestavljanje racunalnikov", "namešcanje progra-mov","pošiljanje elektronske pošte" ali "risanje v Autocadu", temvec veda, katerih temelji so zgrajeni iz zanimivih konceptov, ki izhajajo iz realnega sveta. Ta ucbenik je izdelan v sistemu ETjjX in zapisan v Adobe PDF. ■ Spletna stran Naslovnica Kazalo « ►► Stran 19 od 2 Nazaj Full Screen Zapri Koncčaj 1.1. Motiv Motivacija in cilji za bralca te publikacije naj bodo naslednji: • razumeti kljucne koncepte s področja racunalništva in informatike, • spoznati princip delovanja in potenciale racunalnikov • spoznati sodobna racunalniška okolja in se jih nauciti ucinkovito uporabljati, • spoznati smisel napredne uporabe racunalnikov na inženirskem podrocju. Predpogoj za ucinkovito razumevanje vsebine publikacije od bralca zahteva znanje uporabe racunalnika, osnovne rabe pisarniških programov (urejevalnik, elektronske preglednice) in programov za komunikacijo. Preden nadaljujete si odgovorite na naslednja vprašanja 1. Kako dobro poznate podrocje racunalništva in informatike? (precej, malo, nic) 2. Ali cutite potrebo po boljšem poznavanju racunalništva in informatike? (zelo, malo, nic) 3. Na katerih podrocjih RI bi želeli biti boljši? (operacijski sistemi, racunalniške komunikacije, racunalniška grafika, pisarniški programi, izdelava programov) 4. Ali napredna uporaba racunalništva in informatike prinaša prednosti v inženirski praksi? (precej,malo, nic) Če ste na prvi dve vprašanji odgovorili z nic, ste vzeli v roke napacno publikacijo... Za ostale je še dovolj upanja...kar pogumno naprej. Spletna stran Naslovnica Kazalo « ►► Stran 20 oo 2 Nazaj Full Screen Zapri Koncčaj 1.2. Iz vsebine Sosledje poglavij pokriva najpomembnejša področja računalništva in informatike. • Zgodovina računalništva in informatike - Kratek oris najpomembnejših zgodovinskih dejstev - Razvoj uporabe računalnikov na področju gradbeništva, prometa, arhitekture • Zgradba digitalnih računalnikov - računalniška aritmetika, standardi za predstavitev znakov, model zgradbe računalnika • Operačijski sistemi - obravnava vrste in značilnosti operačijskih sistemov • Računalniške komunikačije - umestitev računaliških komunikačij, komunikačijski protokoli, najpomembnejši servisi, izdelava spletnih dokumentov • Računalniška grafika - teorija barv, barvni modeli, grafični gradniki • Napredna raba uporabniških programov Spletna stran Naslovnica Kazalo « ►► Stran 21 od 2 Nazaj Full Screen Zapri Koncčaj predvsem napredna raba pisarniških programov: urejevalniki besedil, elektronske pregledniče, predstavitvena orodja; izdelava makrojev, kratkih programov Spletna stran Naslovnica Kazalo « ►► Stran 22 oo 2 Nazaj Full Screen Zapri Koncčaj Poglavje 2 Zgodovina računalništva in informatike Za lažje razumevanje področij računalništva in informatike in njene vloge na področju gradbeništva, prometa in arhitekture je potrebno poznati nekatera zgodovinska dejstva. Vsebina podpoglavij, ki sledijo je povzeta po [7]. Spletna stran Naslovnica Kazalo « ►► Stran 23 oo 2 Nazaj Full Screen Zapri Koncčaj 2.1. Prvi korak k mehanizaciji računanja Napierjeve pomicne tablice (angl. Napier's bones, John Napier, 1617, slika 2.1) za množenje vgravirane v slonovino predstavljajo prvi sodoben korak k mehanizaciji racunanja. Spletna stran Naslovnica Kazalo « ►► Stran 24 00 2 Nazaj Full Screen Zapri Končaj Slika 2.1: Napierjeve tablice Spletna stran Naslovnica Kazalo « ►► Stran 25 oo 219 Nazaj Full Screen Zapri Končaj 2.2. Prvi avtomatski mehanski računalnik Prvi avtomatski mehanski računalnik (Pascaline, Blaise Pascal, 1642, slika 2.2), ki ga je izumil Blaise Pascal, da bi svojemu očetu poenostavil obračunavanje davkov. Napis na tablici: Vsebuje mehanske sklope za računanje z 10 mestnimi števili, zadnji dve mesti predstavljata enoto za kovance, ostala predstavljajo enice, stotice, tisocice, itd. Mehanizem za racunanje sestavljajo zobata kolesca, ki so namešcena po principu stožcastega kolesa. Naprava omogoca tudi prenose med številskimi mesti. Vec o tem: 1, 2. Spletna stran Naslovnica Kazalo « ►► Stran 26 od 2 Nazaj Full Screen Zapri Koncčaj Slika 2.2: Pascaline Spletna stran Naslovnica Kazalo « ►► Stran 27 oo 219 Nazaj Full Screen Zapri Koncčaj 2.3. Prvi logični demonstrator Prvi "logični demonstrator" (logic machine, Charles Mahon, 1777, slika 2.3), izum, s katerim je bilo možno rešiti enostavne numerične probleme v logični obliki. Napravo lahko smatramo kot predhodnico mehanizmov odločanja in logike v kasnejših računalnikih (npr. ekspertni sistemi). Kaj je ekspertni sistem? Za lažjo predstavo si predstavljajmo zdravnika (eksperta), ki se na podlagi znanih pravil odloča o bolezenski diagnozi pačienta. Spletna stran Naslovnica Kazalo « ►► Stran 28 od 2 Nazaj Full Screen Zapri Koncčaj Slika 2.3: Logični demonstrator Spletna stran Naslovnica Kazalo « ►► Stran 29 oo 219 Nazaj Full Screen Zapri Koncčaj 2.4. Prvi mehanski stroj na preluknjane kartice Prvi mehanski stroj na preluknjane kartice (punched-card machine, Joseph-Marie Jacquard, 1804, slika 2.4), ki se je uporabljal v tekstilni industriji za krmiljenje pri tkanju svile. iTiti I .» . 'i ~1H Slika 2.4: Mehanska naprava krmiljena s preluknjanimi karticami Spletna stran Naslovnica Kazalo « ►► Stran 30 od 219 Nazaj Full Screen Zapri Koncčaj 2.5. Prvi elektromehanski stroj na preluknjane kartice Prvi elektromehanski sistem na preluknjane kartiče (dr. Herman Hollerith, 1886, slika 2.5). Naprava za štetje in naprava za sortiranje sta prvi primer uporabe kartič za razvrščanje. Hollerith je ustanovil firmo Tabulating Mačhines Company iz katere je kasneje nastal IBM. Spletna stran Naslovnica Kazalo « ►► Stran 31 od 2 Nazaj Full Screen Zapri Koncčaj 2.6. Prva avtomatska naprava za računanje aritmetičnih problemov Prva avtomatska naprava za racunanje aritmeticnih problemov (automatic calculating machine, Leonardo Torres y Quevedo, 1920, slika 2.6), ki je za vhod in izhod uporabljala avtomatski pisalni stroj. Torres je razvil tudi napravo za igranje šaha. Slika 2.6: Avtomatska naprava za računanje aritmetičnih problemov Spletna stran Naslovnica Kazalo « ►► Stran 33 od 219 Nazaj Full Screen Zapri Koncčaj 2.7. Prvi elektronsko-mehanski računalnik Prvi elektronsko-mehanski digitalni računalnik Z1 je leta 1938 izumil Konrad Zuse (slika 2.7). Osnovni elementi računalnika Z1 so bili releji in vakuumske čevi. Računalnik Z1 je bil kasneje rekonstruiran (slika 2.8). Konrad Zuse je bil gradbeni inženir, ki je znan tudi po razvoju računalniških naprav za gradbeništvo (robotizi-rana gradnja). Slika 2.7: Z1 - elektromehanski računalnik Iz Z1 je kasneje nastal Z2, ter nato še Z3 Spletna stran Naslovnica Kazalo « ►► Stran 34 od 21 Nazaj Full Screen Zapri Končaj Slika 2.8: Konrad Zuse in njegov Z1 Spletna stran Naslovnica Kazalo « ►► Stran 35 oo 219 Nazaj Full Screen Zapri Končaj 2.8. Prvi elektronsko-digitalni računalnik Prvi elektronsko-digitalni racunalnik (Dr. John V. Atanasoff, 1939, slika 2.9). Za logicno vezje je uporabljal vakuumske cevi. Slika 2.9: Elektronsko-digitalni računalnik Spletna stran Naslovnica Kazalo « ►► Stran 36 oo 219 Nazaj Full Screen Zapri Koncčaj 2.9. Prvi (resnični) hrošč Prvi resnični hrošč (angl. bug), najden v računalniku Mark II (1945, slika 2.10), ki je prekinil delovanje računalnika. Izraz "bugža napako v sistemu je sičer znan že od prej (Edison), kasneje pa so nastale še izpeljanke, kot npr. "debugging"(slovenski izrazje razhroščevanje!) za odkrivanje napak v programu. MJ l- -f- »puw nI - /nnii;^ m*, P..,a. Ht Hi ■ * I.j,.«^ ■.......w......... l'■ j r^.^t.-. 3 1 t. III II «.1 4 * AJ*. - T; 1 . ^ ■ |! 1» - , *-.!..-« „h, ■ b . i L,, «--■ •> .-Ji— r-i • UII * .4 1 AJtn1^ * I»3U 1 ■ .-> ' ■ L "1 »—i f—-L Slika 2.10: Prvi resnični bug Spletna stran Naslovnica Kazalo « ►► Stran 37 od 219 Nazaj Full Screen Zapri Končaj 2.10. Prvi velik elektronski digitalni računalnik Prvi velik elektronski digitalni racunalnik (ENIAČ - Electronic Numerical Integrator and Calculator, 1946, slika 2.11). Slika 2.11: ENIAC Znacilnost elektronsko digitalnih racunalniških sistemov v letih okoli 1950 je bilo upravljanje sistema s pomocjo konzole. To so bili enouporabniški sistemi, kjer Spletna stran Naslovnica Kazalo « ►► Stran 38 oo 219 Nazaj Full Screen Zapri Koncčaj je bil operater hkrati uporabnik in programer. Preluknjane kartice so predstavljale programe in podatke za procesiranje (vhod), rezultate je tiskalnik izpisal na papir (izhod). Prvi programi na teh sistemih so bili zbirniki, prevajalniki, povezovalniki, nalagalniki in gonilniki naprav. Slaba lastnost teh sistemov je bila zelo majhna iz-korišCenost centralne procesne enote zaradi dolgotrajnih nastavitev sistema pred izvajanjem programov. Dobra lastnost teh sistemov je bila visoka stopnja varnosti (v vsakem trenutku je bil na sistemu najvec eden uporabnik). Spletna stran Naslovnica Kazalo « ►► Stran 39 od 2 Nazaj Full Screen Zapri Koncčaj 2.11. Prvi pomnilnik Prvi pomnilnik s feritnimi obrocki (core memory, Jay Forrester, 1949, slika 2.12), ki je odpravil pomanjkljivosti nezanesljivih vakuumskih cevi. Štiri leta kasneje so ga vgradili v racunalnik Whirlwind. Slika 2.12: Pomnilnik s feritnimi obročki Spletna stran Naslovnica Kazalo « ►► Stran 40 od 219 Nazaj Full Screen Zapri Končaj 2.12. Prvi tranzistorski splošno namenski raCunalnik Prvi tranzistorski splošno-namenski racunalnik (TRADIC - TRansistored Airborne Digital Computer, Bell Laboratories, 1954, slika 2.13) z 800 tranzistorji. Bilje tudi prvi racunalnik, ki je uspešno deloval na letalu. Slika 2.13: TRADIC Spletna stran Naslovnica Kazalo « ►► Stran 41 od 219 Nazaj Full Screen Zapri Končaj 2.13. Prvo integrirano vezje Prvo integrirano vezje (integrated circuit, Jack S. Kilby, Texas Instruments, 1958, slika 2.14). Osnovna ideja je bila izdelati vezje v enem koraku in iz enega materiala. Komponente so bile iz silicija. Slika 2.14: Integrirano vezje Spletna stran Naslovnica Kazalo « ►► Stran 42 oo 219 Nazaj Full Screen Zapri Koncčaj 2.14. Prvi računalniški program za interaktivno grafiko v realnem času Prvi program, ki je omogočal interaktivno grafično delo v realnem času (Interačtive real time graphič, Ivan Sutherland, 1963, slika 2.15). Računalniški program Sket-čhpad je uporabniku omogočal interaktivno risanje na CRT (Cathode Ray-Tube) zaslon. Spletna stran Naslovnica Kazalo « ►► Stran 43 od 2 Nazaj Full Screen Zapri Koncčaj Slika 2.15: Interaktivna grafika Spletna stran Naslovnica Kazalo « ►► Stran 44 oo 219 Nazaj Full Screen Zapri Končaj 2.15. Prvi miniracunalnik Prvi miniracunalnik (minicomputer, DEČ - Digital Equipment Corporation, 1963, slika 2.16). Izdelani so bili moduli z logicnim vezjem, ki so bili leta 1959 osnova za racunalnik PDP-1 (12 bit). Leta 1963 so izdelali prvi komercialno uspešen miniracunalnik PDP-8. Slika 2.16: Miniracunalnik Spletna stran Naslovnica Kazalo « ►► Stran 45 oo 219 Nazaj Full Screen Zapri Končaj 2.16. Se nekaj zgodovinskih zanimivosti • Prvi komercialni superracunalnik CDC 6600 (CDC - Control Data Corporation, 1964). CDC 6600 je bil mnogo let najhitrejši in naj-zmogljivejši superracunalnik. Izraz "superracunalnik" je bil že nekej let predtem uporabljen za racunalnika IBM Strech in Univac LARC. • Prvi 16 bitni miniracunalnik Nova (Data General Corporation, 1969). • Prvi mikroprocesorski cip imenovan 4004 (microprocessor chip, Intel Corporation, 1971). Ted Hoff je izdelal nacrt za cip, ki bi imel logicno in aritmeticno vezje na enem cipu. V kombinaciji z ROM in RAM je cip predstavljal mikro-racunalnik. Spletna stran Naslovnica Kazalo « ►► Stran 46 od 2 Nazaj Full Screen Zapri Koncčaj 2.17. Generacije računalnikov IV. m. II. L visoko integrirana vezja - čipi integrirana vezja transistorji (TRADIC) T T releji, vakumske cevi (ENIAC, IBM701) -1-1-1-1-1 1930 1940 1950 1960 1970 1980 1990 2000 Slika 2.17: Generacije Spletna stran Naslovnica Kazalo « ►► Stran 47 od 2 Nazaj Full Screen Zapri Koncčaj Spletna stran Naslovnica Kazalo « ►► Stran 48 oo 219 Nazaj Full Screen Zapri Končaj Poglavje 3 Računalništvo in informatika v inženirstvu Spletna stran Naslovnica Kazalo « ►► Stran 49 oo 2 Nazaj Full Screen Zapri Koncčaj 3.1. Računalništvo in informatika v gradbeništvu Računalništvo in informatiko na področju gradbeništva poimenujmo gradbena informatika in jo definirajmo: Gradbena informatika (angleško information technology in construction -ITC, construction information technology; nemško Bauinformatik) je znanstvena disciplina, ki izhaja iz gradbeništva in ima za cilj sistematično in dosledno reševanje praktičnih in teoretičnih problemov v gradbeništvu s pomočjo metod in orodij računalništva in informatike. Razvoj gradbene informatike se je prepletal z razvojem računalništva: • Konrad Zuse (glej 2.7 - Prvi elektronsko-mehanski računalnik) je bil gradbeni inženir • Steven Fenves (STRESS) • Charles Eastman (BIM) V Sloveniji so se začetki gradbene informatike izoblikovali na Univerzi v Ljubljani in Univerzi v Mariboru: • Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo (1971): IKPIR • Univerza v Mariboru, Fakulteta za gradbeništvo in Fakulteta za strojništvo (1979): CETES Spletna stran Naslovnica Kazalo « ►► Stran 50 od 2 Nazaj Full Screen Zapri Koncčaj • Univerza v Mariboru, Fakulteta za gradbeništvo (1981): LRG (Lutar), • Univerza v Mariboru, Fakulteta za gradbeništvo (1995): Center za gradbeno informatiko • Univerza v Mariboru, Fakulteta za gradbeništvo (2000): Katedra za gradbeno in prometno informatiko Jedro raziskav gradbene informatike so informacijski modeli gradbenih objektov in procesov ter informacijski sistemi, ki omogocajo integrirano uporabo takšnih modelov ter s tem optimalnejšo uporabo razpoložljivih informacij v vec fazah življenjskega cikla gradbenega produkta. Gradbene informatike torej ne enacimo le z uporabo racunalnika v gradbeništvu, temvec gre za sistemsko uporabo informacijskih tehnologij v širšem kontekstu gradbenih procesov in produktov. Opis bi lahko strnili v naslednjo definicijo prof. dr. Žige Turka (v anglešcini): Construction information technology is equipment, applications, and services that are used by organisations to assist human communication, commitment negotiation, problem solving and decision making, and spans over several civil engineering disciplines. Na podrocju izhajajo tudi priznane revije, utecene so znanstvene konference, mednarodni raziskovalni in razvojni projekti in druge aktivnosti, ki utemeljujejo po-drocje gradbene informatike v Evropi in v svetu. Pozitivni ucinki razvoja gradbene informatike so se najprej pokazali na naslednjih podrocjih gradbeništva: • 1955 - FORTRAN, programski jezik za razvoj inženirskih programov (npr. program za analizo konstrukcij) Spletna stran Naslovnica Kazalo « ►► Stran 51 od 2 Nazaj Full Screen Zapri Koncčaj 1956 - COBOL, programski jezik za razvoj poslovnih programov (npr. program za finančne kalkulacije) 1970. - parametrično načrtovanje (primer: parametri za izračun notranjih statičnih količin prostoležečega nosilča z zvezno obtežbo: dolžina nosilča l, obtežba nosilča q, maksimalni moment Mmax = ?), metoda končnih elementov (MKE, angl. FEM), metoda robnih elementov (redkeje), projektno upravljanje 1980. - risanje, CAD - CAE - CIM 1990. - integračija sistemov s standardi (STEP/EXPRESS-G - standard za izmenjavo modelov produktov, IFC, CAD = industrijski standard) 2000. - računalniški sistemi upravljajo z znanjem, mediačija med sistemi namesto integračije sistemov, programski agenti Spletna stran Naslovnica Kazalo « ►► Stran 52 od 2 Nazaj Full Screen Zapri Koncčaj Spletna stran Naslovnica Kazalo Full Screen Zapri Končaj Coastline of the pear 2010 building product model Slika 3.2: Otoki avtomatizacije v gradbeništvu (danes), [1] 3.2. Prihodnost gradbene informatike Razvoj računalništva in informatike bo najbolj intenziven na naslednjih področjih: • Brezžične komunikacije in multimedijski mobilni računalniki • Modularnost, povezljivost in prilagodljivost programov • Totalna integracija sistemov To bo posledično vplivalo na naslednja področja uporabe v gradbeništvu: • Popolna integračija dokumentačije • Inteligentni gradbeni stroji • Popolna komunikačijska vključitev vseh izvajalčev v realnem času (slika 3.3) • Inteligentne zgradbe (konstrukčije, klimatizačijski sistemi, komunikačije) Spletna stran Naslovnica Kazalo « ►► Stran 55 oo 2 Nazaj Full Screen Zapri Koncčaj Slika 3.3: študentka FG oprtana z nosljivim računalnikom na gradbišču Spletna stran Naslovnica Kazalo « ►► Stran 56 od 219 Nazaj Full Screen Zapri Končaj Poglavje 4 Zgradba in delovanje digitalnih računalnikov Področje zgradbe ali arhitekture racunalnika (arhitektura racunalnika zveni posebej všecno za arhitekte!) je sila zahtevno za ucenje, kolicina informacij o novostih je preobsežna za uporabnika inženirja (npr. inženirja gradbeništva, prometa, strojništva). Razlogi so naslednji [8]: • dinamicna narava podrocja; razvojni cikli tehnologije so krajši od treh let, • potrebno je poznati razlicna podrocja, elektronska vezja, racunalniška aritmetika, zbirni jeziki, nacrtovanje sistemov, diskretno matematiko, analiza zmogljivosti, itd. • nivo abstrakcije se veca in zakriva podrobnosti. Spletna stran Naslovnica Kazalo « ►► Stran 57 od 2 Nazaj Full Screen Zapri Koncčaj Kaj storiti, da se bolje znajdemo? Posameznik mora razumeti osnovne koncepte delovanja raCunalnikov in znati uporabiti razpoložljive vire informacij, ko je to potrebno (npr. spletni viri, tiskana literatura, primerjalne študije, poznavanje glavnih proizvajalcev). Za inženirje, Cigar domicil ni raCunalniška stroka, zadostuje spoznati in razumeti osnove zgradbe enoprocesorskih racunalnikov. • razumeti racunalniško aritmetiko in standarde za predstavitev znakov • razumeti von Neumannov model enoprocesorskega racunalnika • poznati osnovne komponente, ki sestavljajo današnje mikroracunalnike • poznati parametre, ki vplivajo na zmogljivost racunalniškega sistema Spletna stran Naslovnica Kazalo « ►► Stran 58 od 2 Nazaj Full Screen Zapri Koncčaj 4.1. Računalniška aritmetika Digitalne računalnike sestavljajo elektronski elementi, ki električno napetost digitalizirajo, t.j. pretvarjajo v eno od dveh stanj 0 in 1: vklop/izklop, +5V/-5V ustreza 1/0. Operačije v digitalnih sistemih potekajo v dvojiškem (binarnem) številskem sestavu, ki ga sestavlja nabor dveh znakov (0 in 1). Binarna števila imajo svoje desetiške ekvivalente (nekaj primerov prikazuje tabela 4.1). Za računalništvo je pomemben še šestnajstniški (HEX) številski sistem s simboli 0, 1,...9, A, B, C, D, E, F in nekoliko manj tudi osmiški (OCT) številski sistem s simboli 0, 1,..., 7. 4.1.1. Pretvorba desetiškega števila v dvojiški zapis Kakšen je postopek pretvorbe desetiškega števila 77 v dvojiški (binarni) zapis? 77 / 2 = / 38 + 1 38 / 2 = 19 + 0 19 / 2 = 9 + 1 9 / 2 = 4+1 4 / 2 = 2+0 2/2= 1+0 1/2= 0 + 11 77(10) = 1001101 Spletna stran Naslovnica Kazalo « ►► Stran 59 od 2 Nazaj Full Screen Zapri Končaj 4.1.2. Pretvorba dvojiškega števila v desetiško Kako binarno število 1100101 pretvorimo v desetiško? 1 * 20 = 1 0 * 21 = 0 1 * 22 = 4 0 * 23 = 0 0 * 24 = 0 1 * 25 = 32 1 * 26 = 64 1 + 0 + 4 + 0 + 0 + 32 + 64 = 101(io) 4.1.3. Seštevanje dvojiških števil Seštejmo dve binarni števili 1010 in 1111. 1010(2) + 1111(2) 11001 (2) Pri seštevanju upoštevamo prenose cez 1. Primer: 1+1 = 10 (1+1=0 in 1 prenesemo naprej), 1+1+1=11. Kako bi sešteli dve osmiški, šestnajstiški, n-tiški števili? Spletna stran Naslovnica Kazalo « ►► Stran 60 oo 2 Nazaj Full Screen Zapri Končaj 4.1.4. Odštevanje dvojiških števil Odštejmo binarno število 1010 od 1111, torej 1111 - 1010. 1111 - 1010 lahko pretvorimo v operacijo seštevanja 1111 + (-1010). Vendar računalniška aritmetika ne pozna predznaka »—«, ampak dvojiški komplement. Pokažimo celoten postopek odštevanja: 1. pretvorba 1010 v dvojiški komplement 1010 0101 (eniški komplement, zamenjamo 0 in 1) + 0001 (prištejemo 1) 0110 2. operacija seštevanja 1111 + 0110 1111 (dvojiški komplement) + 0110 (prištejemo dvojiški komplement) 10101 3. ignoriramo prvi bit z leve (1)0101 (ignoriramo prvi bit z leve) 0101 (rezultat odštevanj a) Računalniško aritmetiko lahko dodatno utrdimo s pomočjo nekaterih (izobraževalnih programov). Spletna stran Naslovnica Kazalo « ►► Stran 61 od 2 Nazaj Full Screen Zapri Koncčaj 4.2. Merski sistemi v računalništvu - decimalni (SI) in dvojiški mnogokratniki V dvojiškem sistemu posameznemu znaku pravimo bit (angl. Binary digiT). Bit je tudi najmanjša enota za mero količine podatkov v računalništvu. Osem bitov predstavlja besedo ali bajt (angl. byte) &1). Računalniški inženirji v praksi najpogosteje izražajo »prostornino« (kapaciteto, velikost) pomnilnika (npr. delovni pomnilnik) kot mnogokratnik byte-a: 1 bit (b) (0 ali 1) 1 Byte (B) = 8 bitov 1 KiloByte (KB) = 1024 b = 210 B 1 MegaByte (MB) = 1024 KB = 220 B 1 GigaByte (GB) = 1024 MB = 230 B 1 TeraByte (TB) = 1024 GB = 240 B 1 PetaByte (PB) = 1024 TB = 250 B 1 ExaByte (EB) = 1024 PB = 260 B 1 ZettaByte (ZB) = 1024 EB = 270 B 1 YottaByte (YB) = 1024 ZB = 280 B Spletna stran Naslovnica Kazalo « ►► Stran 62 od 19 Nazaj Full Screen Zapri Koncčaj desetiški številski sestav dvojiški številski sestav 1 1 2 10 3 11 4 100 5 101 10 1010 512 1000000000 1024 10000000000 65535 1111111111111111 Tabela 4.1: Nekateri primeri desetiških števil v binarni obliki • ©1 BogracByte (BB) = 1024 YB = 290 B © Pogosta napaka je zamenjava bit in Byte, npr. 1KB ni enako 1Kb. Proizvajalci ostalih pomnilniških naprav (diski) »presenetljivo« vecinoma uporabljajo decimalne predpone, torej merske predpone mednarodnega standarda SI: 1 bit (b) (0 ali 1) 1 Byte (B) = 8 bitov 1 KiloByte (KB) = 1000 B = 10001 B 1 MegaByte (MB) = 1000 KB = 10002 B 1 GigaByte (GB) = 1000 MB = 10003 B Spletna stran Naslovnica Kazalo « ►► Stran 63 od 2 Nazaj Full Screen Zapri Končaj 1 TeraByte (TB) = 1000 GB = 10004 B 1 PetaByte (PB) = 1000 TB = 10005 B 1 ExaByte (EB) = 1000 EB = 10006 B 1 ZettaByte (EB) = 1000 ZB = 10007 B 1 YottaByte (EB) = 1000 YB = 10008 B Primer: proizvajalec diska navede podatek o velikost diska 137 GB in pri tem uporabi decimalni mnogokratnik: 137 * 109 B. Ce uporabimo dvojiški mnogokratnik je dejanska velikost diska - 128 GB: 137000000 ^ 230 - 128. Da bi bila zmeda popolna navedimo, da naCrtovalci raCunalniških omrežij uporabljajo enoto KiloBit/s (1024 bitov/s) ali MegaBit (1048576 bit/s) za merjenje hitrosti prenosa (pasovne širine), medtem ko telekomunikacijski inženirji z MegaBit ozna-Cujejo 106 bitov/s. Odkod takšna (ne)doslednost...? Razlogi so predvsem zgodovinski, saj so mnogokratnik 210 uporabljali izkljucno ra-cunalniški inženirji. Vendar racunalništvo kmalu ni bilo vec samo v domeni racunal-nicarjev, ampak tudi ostalih inženirjev (gradbeni inženirji, strojni inženirji, fiziki,...), ki pa so »govorili« v SI predponah po katerem mnogokratnik kilo pomeni 1000. Ali obstaja rešitev? Decembra 1998 je International Electrotechnical Commission (IEC) potrdila predloge drugačnih predpon za mnogokratnike na področju procesiranja in prenosa podatkov (tabela 4.2, ) . Predlog caka, da ga potrdi ustanova za standardizacijo. • 1 kibibit = 1 Kibit = 210 bitov = 1024 bitov Spletna stran Naslovnica Kazalo « ►► Stran 64 od Nazaj Full Screen Zapri Končaj Mnogokratnik Predpona Znak Opis 10241 kibi KiB Kilobinary 10242 mebi MiB Megabinary 10243 gibi GiB Gigabinary 10244 tebi TiB Terabinary 10245 pebi PiB Petabinary 10246 exbi EiB Exabinary 10247 zebi ZiB Zettabinary 10248 yobi YiB Yottabinary Tabela 4.2: Predlogi IEC za predpone binarnih mnogokratnikov 1 kilobit = 1 Kbit = 103 bitov = 1000 bitov 1 mebibyte = 1 MiB = 220 B = 1.048.576 B 1 megabyte = 1 MB = 106 B = 1.000.000 B 1 gibibyte = 1 GiB = 230 B = 1.073.741.824 B 1 gigabyte = 1 GB = 109 B = 1.000.000.000 B Predlogi IEC čakajo na potrditev mednarodnega urada za standardizacijo. Binarno lahko zapišemo tudi vse ostale podatke, ki jih lahko predstavimo z računalnikom: • znake: npr. črka A = 1000001 (65 desetiško, glej tabelo ASCII), Spletna stran Naslovnica Kazalo « ►► Stran 65 od 2 Nazaj Full Screen Zapri Koncčaj slike: npr. 1 pika (angl. pixel) na ekranu lahko predstavimo z osmimi biti (torej eno od 256 možnih vrednosti, vsaka vrednost predstavlja svojo barvo), zvok: npr. CD zapis, DVD zapis, MP3 zapis, DivX zapis. Spletna stran Naslovnica Kazalo « ►► Stran 66 od 2 Nazaj Full Screen Zapri Koncčaj 4.3. Predstavitev znakov Ste se kdaj vprašali kako so v računalniku predstavljeni znaki; števila, črke in drugi simboli (npr. »+«,»-«,»*«,»!«, itd.)? Za predstavitev znakov v računalniških programih uporabljamo kodne tabele. Kodna tabela vsebuje preslikavo med znakom in njegovo računalniško predstavitvijo. Računalniška predstavitev je izražena z nume-rično kodo v dvojiškem (osmiškem, šestnajstiškem) zapisu. Koda je enoličen zapis znaka. Kaj pomeni enoličen? Opišimo enoličnost z negačijo: ni mogoče, da bi dva različna znaka imela enako kodo. Prva kodna tabela z imenom ASCII (=Američan Standard Code for Information Interchange) je vsebovala kode za 128 znakov (male in velike črke angleške abečede, arabske številke in nekateri drugi kontrolni znaki): • črke abečede: »A« (»a«),...,»Z« (»z«) • številke: »0«,..,»9« • druge znake: »@«, »#«, »€«, • kontrolne znake: »RET« (tipka ENTER), »SPACE« (presledniča), »ESC« (tipka za prekinitev) Za predstavitev vseh znakov zadostuje 7 bitov (27). Izhajajoč iz tega lahko ugotovimo, da bi bilo možno z osmimi biti (oz. bajtom) predstaviti 256 različnih znakov (28). Kode v tabeli so minimalni skupni imenovaleč za izmenjavo besedil za vse današnje računalnike, v urejevalnikih besedil boste ASCII zapis spoznali kot raw text, plain text, ASCII text, text only. Problem posebnih znakov »vseh« svetovnih pisav (npr. šumniki, prevoji, kitajske pisanke, idr.) je rešen z nadgradnjami ASCII tabele: kodne tabele UNICODE UTF-8. Kodo znaka po UNICODE lahko poiščete z iskalnikom Spletna stran Naslovnica Kazalo « ►► Stran 67 od 19 Nazaj Full Screen Zapri Končaj Dec Hx Oct Char 0 0 000 MUL 1 1 001 S0H 2 2 002 STX 3 3 003 ETX 4 4 004 EOT 5 5 005 ENQ 6 6 006 ACK 7 7 007 BEL 8 8 010 BS 9 9 011 TAB 10 A 012 LF 11 B 013 VT 12 C 014 FF 13 D 015 CR 14 E 016 SO 15 F 017 51 16 10 020 DLE 17 11 021 DC1 18 12 022 DC2 19 13 023 DC3 20 14 024 DC4 21 15 025 NAK 22 16 026 SYH 23 17 027 ETB 24 18 030 CAM 25 19 031 EH 26 1A 032 SUB 27 1B 033 ESC 28 1C 034 FS 29 ID 035 GS 30 1E 036 RS 31 1F 037 US (null) (start of heading) (start of text) (end of text) (end of transmission) (enquiry) (acknowledge) (bell) (backspace) (horizontal tab) (WL line feed, new line) [vertical tab) (HE1 form feed, new page) [carriage return) [shift out) [shift in) [data link escape) [device control 1) [device control 2) [device control 3) [device control 4) [negative acknowledge) [synchronous idle) [end of trans, block) [cancel) [end of medium) (substitute) [escape) [file separator) [group separator) [record separator) (unit separator) Dec Hx Oct Html Chr Dec Hx Oct Html Chr Dec Hx Oct Html Chr 32 20 040 £#32; Space 64 40 100 £#64, e 96 60 140 £#96; 33 21 041 £#33; ! 65 41 101 s#65. A 97 61 141 £#97; a 34 22 042 £#34; " 66 42 102 £#66, B 98 62 142 £#98; b 35 23 043 £#35; # 67 43 103 £#67, C 99 63 143 £#99; C 36 24 044 £#36; 5 68 44 104 £#68, D 100 64 144 £#100 d 37 25 045 £#37; % 69 45 105 £#69, E 101 65 145 £#101 e 38 26 046 £#38; £ 70 46 106 £#70, F 102 66 146 £#102 f 39 27 047 £#39; 1 71 47 107 £#71, G 103 67 147 £#103 g 40 28 050 £#40; ( 72 48 110 £#72, H 104 68 150 £#104 h 41 29 051 £#41; ) 73 49 111 £#73, I 105 69 151 £#105 i 42 2A 052 £#42; ff 74 4A 112 £#74, J 106 6A 152 £#106 5 43 2B 053 £#43; + 75 4B 113 £#75, K 107 6B 153 £#107 k 44 2C 054 £#44; 76 4C 114 £#76, L 108 6C 154 £#108 1 45 2D 055 £#45; - 77 4D 115 £#77, H 109 6D 155 £#109 m 46 2E 056 £#46; 78 4E 116 £#78, IJ 110 6E 156 £#110 n 47 2F 057 £#47; / 79 4F 117 £#79, 0 111 6F 157 £#111 O 48 30 060 £#48; 0 80 50 120 £#80, P 112 70 160 £#112 P 49 31 061 £#49; 1 81 51 121 £#81, Q 113 71 161 £#113 (I 50 32 062 £#50; 2 82 52 122 £#82, R 114 72 162 £#114 z 51 33 063 £#51; 3 83 53 123 £#83, S 115 73 163 £#115 s 52 34 064 £#52; 4 84 54 124 £#84, T 116 74 164 £#116 t 53 35 065 £#53; 5 85 55 125 £#85, U 117 75 165 £#117 u 54 36 066 £#54; 6 86 56 126 £#86, V 118 76 166 £#118 v 55 37 067 £#55; 7 87 57 127 £#87, U 119 77 167 £#119 TJ 56 38 070 £#56; 8 88 58 130 £#88, X 120 78 170 £#120 X 57 39 071 £#57; 9 89 59 131 £#89, Y 121 79 171 £#121 Y 58 3A 072 £#58; 90 5A 132 £#90, Z 122 7A 172 £#122 z 59 3B 073 £#59; ; 91 5B 133 £#91, [ 123 7B 173 £#123 { 60 3C 074 £#60; < 92 5C 134 £#92, \ 124 7C 174 £#124 1 61 3D 075 £#61; = 93 5D 135 £#93, ] 125 7D 175 £#125 } 62 3E 076 £#62; > 94 5E 136 £#94, A 126 7E 176 £#126 " 63 3F 077 £#63; ? 95 5F 137 £#95, 127 7F 177 £#127 DEL Slika 4.1: ASCII tabela Spletna stran Naslovnica Kazalo « ►► Stran 68 oo 2 Nazaj Full Screen Zapri Končaj 4.4. Osnovni model digitalnega raCunalnika Sredi 20. stoletja so se matematiki ukvarjali z idejo, da bi spisek navodil za raCu-nalniško obdelavo (raCunalniški program) »shranili v raCunalniku«. Iz poglavja 2 - Zgodovina raCunalništva in informatike se spomnimo kako in kje je bil shranjen program (oz. navodilo za izvajanje operacij raCunalnika): • Statve krmiljene s preluknjanimi kartiCami (1804): program ~ preluknjane kartiCe, • ENIAC (1943): program ~ nastavljena kombinaCija stikal, • EDVAC (1944): program ~ zaporedje ukazov shranjeno v pomnilniku John von Neumann (kakor tudi Konrad Zuse v tistem obdobju) je leta 1945 razvil idejo, da bi računalniški program in podatki lahko bili shranjeni v pomnilniku (konCept shranjenega programa - von Neumannov model raCunalnika). Predlagal je naslednjo osnovno zgradbo raCunalnika (slika 4.2): • pomnilnik za podatke in programe • centralno procesno enoto za izvajanje aritmetiCnih in logiCnih operaCij • nadzorno enoto za interpretaCijo ukazov • vhodne naprave (tipkovniCa, miška, idr.) • izhodne naprave (ekran, tiskalnik, disk, idr.) Spletna stran Naslovnica Kazalo « ►► Stran 69 oo 2 Nazaj Full Screen Zapri Koncčaj Z definicijo modela digitalnega računalnika si je von Neumann prislužil sloves »očeta modernega racunalnika«. Nicholas Kaldor je o njem izjavil: »Bil je nedvomno najbližje geniju od vsega na kar sem v življenju naletel«. 4.4.1. Delovanje von Neumannovega modela računalnika Delovanje dandanašnjih (digitalnih) računalnikov je še vedno skladno z izvajanjem računalniškega programa kot si gaje zamislil von Neumann. Osnovno delovanje von Neumannovega modela računalnika lahko opišemo na sledeč način: 1. Zagon programa • Ob zagonu se program (npr. urejevalnik besedil) naloži iz vhodne naprave (npr. disk) v pomnilnik. • Analogija: Iz knjižne poliče vzamemo knjigo in jo položimo na delovno mizo. 2. Izvajanje programa: pridobivanje podatka • CPE zahteva podatek na določenem naslovu pomnilnika, ki je zapisan v programskem števču nadzorne enote. • Analogija: Poiščemo določeno stran v knjigi. 3. Izvajanje programa: obdelava podatka Spletna stran Naslovnica Kazalo « ►► Stran 70 od 2 Nazaj Full Screen Zapri Koncčaj Slika 4.2: koncept shranjenega programa - von Neumanov model računalnika Spletna stran Naslovnica Kazalo « ►► Stran 71 od 2 Nazaj Full Screen Zapri Končaj • Procesor obdela podatek, ki ga je pridobil iz pomnilnika. Programski števec se poveCa. • Analogija: Preberemo stran in doloCimo naslednjo stran. 4. Program zakljuCi z delovanjem • Podatki se iz pomnilnika zapišejo na izhodno napravo (npr. disk) • Analogija: Knjigo smo prebrali, zato jo odložimo nazaj na knjižno polico. Animiran prikaz [ ] poenostavlja razumevanje zgoraj opisanega delovanja von Neumannovega modela računalnika Č? . V nadaljevanju je opisan pomen in vloga posameznih komponent von Neumannovega modela digitalnega raCunalnika. 4.4.2. Procesna enota Centralna procesna enota (CPE, obdelovalna enota, procesor, angl. CPU - central processing unit) izvaja operacije, ki jih zahtevajo ukazi zapisani v programu. Spe-cificen del procesne enote je aritmetiCno-logična enota , ki izvaja dva tipa binarnih operacij: • aritmeticne operacije • logicne ali Boolove operacije Znacilnosti najpogostejših procesorjev so opisani v tabeli 4.3. Spletna stran Naslovnica Kazalo « ►► Stran 72 od 19 Nazaj Full Screen Zapri Koncčaj Tabela 4.3: Vrste procesorjev Oznaka procesorja Opis Core Duo Intelov procesor z dvema procesorskima jedroma, ki deluje v 32-bitnem nacinu Core 2 Duo Intelov procesor z dvema procesorskima jedroma, ki deluje v 32-bitnem in 64-bitnem nacinu Intel Quad-Core Xeon Intelov procesor s štirimi procesorskimi jedri, ki delujejo v 64-bitnem nacinu Intel Core i3 Intelov procesor, ki deluje v 64-bitnem nacinu Intel Core i5 Intelov procesor, ki deluje v 64-bitnem nacinu Intel Core i7 Intelov procesor, ki deluje v 64-bitnem nacinu 4.4.2.1. Aritmetične operacije Primer aritmetične operacije je seštevanje (glej seštevanje binarnih števil). Spletna stran Naslovnica Kazalo « ►► Stran 73 od 219 Nazaj Full Screen Zapri Koncčaj 4.4.2.2. Logične operacije operacija NOT — negacija • NOT 1 = 0 • NOT 0 = 1 operacija AND — logično seštevanje Tabela 4.4 prikazuje pravilo operacije AND. AND 0 1 0 0 0 1 0 1 Tabela 4.4: Tabelica za operacijo AND Operacija OR — logicno množenje Tabela 4.5 prikazuje pravilo operacije OR. OR 0 1 0 0 1 1 1 1 Tabela 4.5: Tabelica za operacijo OR operacija XOR — ekskluzivni ALI Tabela 4.6 prikazuje pravilo operacije XOR. Spletna stran Naslovnica Kazalo « ►► Stran 74 oo 219 Nazaj Full Screen Zapri Koncčaj XOR 0 1 0 0 1 1 1 0 Tabela 4.6: Tabelica za operacijo XOR Uporabnost logičnih operatorjev lahko demonstriramo s pomočjo binarnega se-števalnika (slika 4.3), ki sešteje dve binarni števili. Seštevalnik deluje kot avtomat čigar logiko tvorijo operatorji AND, OR in XOR. Seštevalnik lahko uporabimo za seštevanje dveh štiribitnih vrednosti, lahko pa ga poljubno razširimo. 4.4.3. Pomnilnik Pomnilnik (tudi delovni pomnilnik, angl. RAM - Random Aččess Memory) je matrika velikosti k * m (k = število vrstič, običajno 2n, m = število stolpčev, običajno 8 bitov), ki predstavlja zaporedje bitov grupiranih v besede po 8 bitov (8 bitov = 1 byte, izg. »bajt«). Vsaka beseda v pomnilniku ima svoj naslov. Beseda na tem naslovu pomnilnika predstavlja torej vsebino pomnilnika na naslovu. Velikost pomnilnika izražamo v byte-ih (B) oz. mnogokratnikih le-tega (npr. MegaByte, GigaByte). Primer: za naslavljanje 256MB pomnilnika potrebujemo naslove dolžine 28 bitov (256 = 28 in 1MB = 220 torej 256MB = 228 ali drugače 231 bitov). 4.4.4. Nadzorna enota Nadzorna enota vodi evidenčo o stanju izvajajočega se programa in stanju trenutnega ukaza. V nadzorni enoti najdemo register programski števec, ki beleži lokačijo v po- Spletna stran Naslovnica Kazalo « ►► Stran 75 od 2 Nazaj Full Screen Zapri Koncčaj naslov 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 10 0 0 11 0 10 0 1110 1111 vsebina 110 0 10 11 0 1 0 0 1 0 0 0 Tabela 4.7: Primer pomnilnika mnilniku od koder je bil pridobljen trenutni ukaz (in se nahaja v ukaznem registru). Ukaz se prenese v ukazni register (IR, angl. instruction register), ki beleži trenutni ukaz v izvajanju. 4.4.5. Vhodne in izhodne enote Vhodno/izhodne naprave predstavljajo velik delež cene raCunalnika. Uporabnost današnjih raCunalnikov je tesno povezana s pestrostjo razpoložljivih vhodno/izhodnih naprav. Trdi disk je naprava za shranjevanje podatkov in spada med vhodno izhodne naprave. Tudi pomnilnik je naprava za shranjevanje, vendar kratkotrajnejše. Ali ste se kdaj vprašali kakšna je cena enote pomnilnika trdega diska v primerjavi z delovnim pomnilnikom? Poglejmo primerjavo skozi leta, ki temelji na povpreCni ceni trdega diska in delovnega pomnilnika. (tabela 4.8). Spletna stran Naslovnica Kazalo « ►► Stran 76 od 2 Nazaj Full Screen Zapri Koncčaj leto naprava velikost (MB) čena (EUR) čena/1MB 11/2004 trdi disk 163840 96,00 0,0006 10/2005 163840 89,00 0,0005 10/2006 262144 92,00 0,0003 10/2007 512000 115,00 0,0002 10/2008 786000 117,00 0,0002 10/2010 1048576 (1TB) 64,00 0,00006 10/2011 1048576 (1TB) 56,00 0,00005 11/2004 delovni pomnilnik 512 84 0,16 10/2005 512 54,00 0,11 10/2006 512 58,00 0,11 10/2007 1024 30,00 0,03 10/2008 (400 MHz) 4096 85,00 0,021 10/2010 (800 MHz) 4096 97,00 0,024 10/2011 (1333 MHz) 4096 30,00 0,007 Tabela 4.8: Cena 1MB pomnilnika (delovni pomnilnik in trdi disk) skozi leta Spletna stran Naslovnica Kazalo « ►► Stran 77 od 2 Nazaj Full Screen Zapri Koncčaj □ □ □ D □ □ □ Slika 4.3: Logicni binarni seštevalnik [2] Spletna stran Naslovnica Kazalo « ►► Stran 78 oo 2 Nazaj Full Screen Zapri Koncčaj 4.5. Vrste računalniških sistemov 4.5.1. Namizni računalniški sistemi Namizni racunalniški sistemi (angl. desktop systems, desktop computers) ali osebni racunalniki (angl. personal computers) so bili, po svoji zasnovi, v zacetku namenjeni enemu samemu uporabniku (odtod tudi naziv osebni racunalnik ). Iz zgodovine se spomnimo, da so bili prvi elektronsko digitalni racunalniki prav tako namenjeni le enemu samemu uporabniku. Znacilnosti namiznih racunalnikov so: • dobra odzivnost celotnega racunalniškega sistema, • zahteve za ucinkovito upravljanje s strojnimi napravami so manjše kot pri velikih racunalniških sistemih, • uporabnik namiznega racunalnika je najveckrat ena oseba, zato napredni koncepti za cimboljši izkoristek CPE niso v ospredju snovalcev OS za te sisteme Osebni racunalniki so splošno namenski zato jih lahko uporabljamo z razlicnimi (namešcenimi) OS: MS Windows, Mac OS X, Linux, Solaris. 4.5.2. Paralelni računalniški sistemi Paralelne racunalniške sisteme sestavlja vec procesorjev, ki so v tesni medsebojni komunikaciji. Pravimo tudi, da so to tesno sklopljeni sistemi, angl. tightly coupled system. Procesorji v takšnih sistemih imajo skupen ali deljen pomnilnik (angl. shared memory) in uro za takt. Komunikacija obicajno poteka s pomocjo skupnega pomnilnika. Prednosti paralelnih racunalniških sistemov so: Spletna stran Naslovnica Kazalo « ►► Stran 79 od 2 Nazaj Full Screen Zapri Koncčaj • velika procesorska moc • ekonomicnost (vcasih vprašljiva!) • povecana zanesljivost delovanja • modularnost Primer uporabe paralelnega racunalnika je mikrosimulacija prometa (slika 4.4). To je simulacija premikanja vozil v cestnem omrežju. Gre za racunalniško intenziven problem saj želimo na ekranu prikazovati zvezne pomike vozil. Paralelizacijo izvedemo z delitvijo posameznih delov omrežja (karte) in pripadajocega prometa med sodelujoce racunalnike. Reševanje problemov z uporabo paralelnega racunalnika, torej s socasno uporabo vsaj dveh procesorjev, imenujemo tudi multiprocesiranje . 4.5.3. Porazdeljeni raCunalniški sistemi Porazdeljeni racunalniški sistem (angl. distributed computer system) sestavljata vsaj dva aktivna racunalnika na razlicnih lokacijah. Pravimo tudi, da so to rahlo sklo-pljeni sistemi, angl. loosely coupled system. Racunalniki v porazdeljenem sistemu imajo svoj lokalni pomnilnik in medsebojno komunicirajo z uporabo razlicnih komunikacijskih kanalov (lokalno racunalniško omrežje, telefonsko omrežje). Prednosti porazdeljenih racunalniških sistemov so: • združevanje virov • pohitritev procesiranja - delitev podatkovnega bremena • velika zanesljivost Spletna stran Naslovnica Kazalo « ►► Stran 80 oo 2 Nazaj Full Screen Zapri Končaj Slika 4.4: Simulacija prometa na porazdeljenem računalniku uporaba obstojecih komunikacijskih kanalov Spletna stran Naslovnica Kazalo « ►► Stran 81 od 219 Nazaj Full Screen Zapri Koncčaj 4.6. Moore-ov zakon Moore-ov zakon (angl. Moore's Law, Gordon Moore, 1965) pravi, da se število tranzistorjev na silikonskem čipu podvoji vsakih 18-24 mesecev. Povečanje števila tranzistorjev v procesorju posledično poveča zmogljivost procesorja Č? . Tabela 4.9: Moore-ov zakon in procesorji Intel Intel CPU Datum Benčh- Velikos tVelikos t Takt Tran- Opombe mark besede vodila ure (MHz) zis-torji (106) 8088 1979 1.0 16 8 4.77 0.029 1MB RAM limit 80286 1982 3.1 16 16 8 0.134 16MB RAM limit 80386DX 1985 15 32 32 16 0.275 4GB RAM limit 80486DX 1989 54 32 32 25 1.2 8KB L2 čačhe in FPU Pentium 1993 190 32 64 60 3.1 16KB L1 čačhe in FPU Spletna stran Naslovnica Kazalo « ►► Stran 82 od Nazaj Full Screen Zapri Končaj Intel CPU Datum Benchmark Velikos besede tVelikos vodila t Takt ure (MHz) Tran- zis-torji (106) Opombe Pentium II 1997 570 32 64 233 7.5 64GB RAM li- mit, 32KB L1 ca- che, FPU, MMX instruction set Pentium III (Katmai) 1999 1200 32 (8 128bit floating point registers) 64 450 9.5 64GB RAM limit, 32 KB L1 cache, FPU, MMX and SIMD instruction sets Spletna stran Naslovnica Kazalo « ►► Stran 83 oo 2 Nazaj Full Screen Zapri Končaj Intel CPU Datum Benčh- Velikos t Velikos t Takt Tran- Opombe mark be- vo- ure zis- sede dila (MHz) torji (106) Pentium III 2000 2500 32 (8 64 850 28.1 64 GB (Copper- 128- (256- RAM limit, mine) bit bit 32 KB floa- L1 L1 ča- ting čačhe čhe, FPU, point bus) MMX regi- in SIMD sters) instručtion sets 4.6.1. Diskusija o Moore-ovem zakonu • Ali Moore-ov zakon v praksi še vedno drži? • Zmogljivost se podvoji vsaka 3 leta... • Ali lahko povečanje zmogljivosti pročesorja posplošimo na povečanje zmogljivosti računalnika? • Stroški podjetij, ki se ukvarjajo z izdelavo čipov se z vsako novo generačijo čipov ekponentno povečajo! Spletna stran Naslovnica Kazalo « ►► Stran 84 oo 2 Nazaj Full Screen Zapri Koncčaj 4.7. Izbrani primeri 4.7.1. Izvajanje programa v enoprocesorskem računalniku Računalniški program (zaporedje ukazov za računalniško obdelavo) in podatki so po von Neumannovem modelu shranjeni v pomnilniku. Pojasnimo izvajanje preprostega računalniškega programa, ki se lahko izvede v naslednji praktični situaciji: • seštevanje dveh števil (npr. C=A+B) s programom Računalo ali • vrstični pomik pri urejevalniku besedil (pomik s smernimi tipkami iz trenutne vrstice A za B vrstič naprej, rezultat je utripanje značke v novi vrstiči C. Za izvajanje računalniškega programa potrebujemo nek hipotetični računalnik z mikropročesorjem in registri ter pomnilnikom. Vhodno izhodne naprav ne bomo potrebovali. Izberimo hipotetični računalnik, ki vsebuje: • čentralno pročesno enoto s štirimi registri (A,B,C,D) in naborom le treh ope-račij (ADD, LOAD, STORE) • pomnilnik z 8 bitnim naslavljanjem Na kratko lahko naš program zapišemo: vrednosti v A prištej vrednost iz B in rezultat shrani v C. Vsaka operačija ima svoj binarni ekvivalent (tabela 4.10). Računalnik namreč ne razume angleških besed, ampak le binarni zapis. Tudi imenom štirih registrov priredimo binarni zapis (tabela 4.11). Celoten ukaz zapišemo kot kombinačijo binarnih kod za mnemonike operačij in registre v točno določenem zapisu: Spletna stran Naslovnica Kazalo « ►► Stran 85 od 2 Nazaj Full Screen Zapri Koncčaj Mnemonik operacije Binarna koda ADD 0000 LOAD 0001 STORE 0010 Tabela 4.10: Binarne kode mnemonikov za operacije Register Binarna koda A 00 B 01 C 10 D 11 Tabela 4.11: Binarne kode registrov ukazna vrstica za aritmetiCne operacije (tabela 4.12) ukazna vrstica za operacije za dostop do pomnilnika (tabela 4.13) Byte 1 Binarna koda operacije ciljni register izvorni register Tabela 4.12: Oblika zapisa ukaza za aritmeticne operacije Zapišimo zdaj primer celotnega ukaza za seštevanje: ADD A, B = 00000001 Spletna stran Naslovnica Kazalo « ►► Stran 86 oo 2 Nazaj Full Screen Zapri Koncčaj Byte 1 Byte 2 Binarna koda operacije register 00 naslov Tabela 4.13: Oblika zapisa za operacije za dostop do pomnilnika Še nekaj dodatnih primerov ukazov z aritmeticnimi operacijami: ADD C, D = 00001011 ADD D, B = 00001101 Zapišimo še ukaz za dostop do pomnilnika (12 je 1100 oz. 00001100 v binarnem 8-bitnem zapisu): Load A, #12 = 00010000 00001100 Celoten program za seštevanje dveh števil izgleda takole (tabela 4.14): PŠ= Vrstica Zbirni jezik Strojni jezik 1 LOAD A, #12 00010000 00001100 2 LOAD B, #13 00010100 00001101 3 ADD A, B 00000001 4 STORE A, #14 00100000 00001110 Tabela 4.14: Program v zbirnem in strojnem jeziku Posamezni vrstici pravimo ukaz, ki ga sestavljajo (koda operacije (ADD) in (operandi (A,B,C). Mnemoniki (npr. ADD je mnemonik ukaza za seštevanje) služijo lažjemu (cloveškemu) pomnjenju ukazov (inštrukcij). Mnemoniki tvorijo t.i. zbirni Spletna stran Naslovnica Kazalo « ►► Stran 87 od 2 Nazaj Full Screen Zapri Koncčaj Cikel ukaz Opis FETCH ADD A,B Programski števeč se poveča za 1 DECODE ADD Dekodiraj pomen mnemonika ADD (seštej) EVALUATE ADDRESS A, B ovrednoti naslov FETCH OPERANDS LOAD R1, A pridobi operande EXECUTE ADD R1,B izvedi ukaz STORE STORE R1, A shrani rezultat na naslovu A Tabela 4.15: Koraki izvajanja ukaza za seštevanje jezik, ki ga programerji še dandanes uporabljajo za izvajanje časovno kritičnih delov programske kode (npr. programi za krmiljenje telefonskih čentral). Pri tem velja, da niti A niti B ne predstavljata seštevančev, ampak naslov na katerem se seštevanča nahajata. Pravi vrednosti obeh seštevančev mora pročesna enota šele pridobiti. C predstavlja naslov kamor se bo shranil rezultat. Da bi bolje razumeli uporabimo analogijo...C je številka bančnega računa na katerega želimo prenesti denar iz bančnih računov A in B. Seštevamo torej vrednost v denarju, ki se nahaja na računih in ne številki bančnih računov. Ceprav posamezna vrstiča našega programa predstavlja 1 korak programskega števča, je za izvedbo posamezne vrstiče potrebnih več korakov (ali ciklov). V našem primeru pročesiranje (npr. add a,b) ukaza obsega šest čiklov. Spletna stran Naslovnica Kazalo « ►► Stran 88 oo 2 Nazaj Full Screen Zapri Končaj 4.8. VeC o zgradbi digitalnih raCunalnikov... 1. Biografija John-a von Neumanna [21.10.2005] 2. Racunalniška aritmetika [21.10.2007] in binarni odštevalnik [21.10.2007] 3. Mooreov zakon [04.11.2005] Spletna stran Naslovnica Kazalo « ►► Stran 89 oo 2 Nazaj Full Screen Zapri Koncčaj 4.9. Izbirne naloge Naloga 4.1 Izdelajte interaktivno spletno stran, ki prikaže delovanje binarnega seštevalnika. Spletna stran naj uporabniku omogoča vnos dveh štiribitnih vrednosti. Rezultat naj se s postopnim prikazom vmesnih logičnih operacij izpiše na dnu seštevalnika. Naloga 4.2 Izdelajte animacijo delovanja digitalnega (enoprocesorskega) računalnika. Za izdelavo animacije uporabite Scalable Vector Graphics (SVG); rezultat naj bo datoteka v zapisu SVG. Animacija naj bo graficno in funkcionalno identicna kot jo prikazuje slika 4.2 in animacija [9]. Spletna stran Naslovnica Kazalo « ►► Stran 90 od 2 Nazaj Full Screen Zapri Koncčaj Poglavje 5 Operacijski sistemi Imeti dober operacijski sistem (OS) je želja vsakega uporabnika racunalnikov. Kaj pa je dober OS? Kakšne so njegove znacilnosti? Zaradi pomanjkanja znanja vecina uporabnikov o primerjalnih lastnostih operacijskih sistemov težko sodi. Pri izbiri operacijskega sistema bo lažje, ce poznamo osnovne koncepte OS. To poglavje opisuje zgodovino, teorijo in prakso operacijskih sistemov. Cilji poglavja so, spoznati in razumeti: • povezavo med zgradbo racunalnika, OS in racunalniškimi programi • osnovne koncepte OS • delitev in funkcije OS Vse zgoraj našteto vodi k razvoju kriticnega razmišljanja o današnjih operacijskih sistemih. Spletna stran Naslovnica Kazalo « ►► Stran 91 od 2 Nazaj Full Screen Zapri Končaj 5.1. Primer iz prakse Družba CM Celje d.d. se je leta 1997 odlocila, da bo informacijski sistem obvladovala tako, da bo na področju informacijskega sistema delovala z minimalnim številom zaposlenih ter ne bo razvijala lastnih produktov programske opreme ter bo uvajale tako imenovane tipske rešitve, ki bodo cim bolj kompatibilne z obstojecim IT sistemom CM Celje d.d. ter zunanjim okoljem CM Celje d.d. Naloga zaposlenih skupne informatika je zagotavljati podporo uporabnikom programske opreme v procesih pri postavljanju zahtev za programsko opremo do izdelovalcev programske opreme, zagotavljati tehnicno kompatibilnost novih rešitev z obstojecim IT sistemom, skrbeti, za nemoteno delovanje informacijskega sistema z opravljanjem enostavnih vzdrževalnih posegov, ter nacrtovanje razvoja na podrocju informacijskih tehnologij in telekomunikacij. Od 450 zaposlenih delajo v skupini za informatiko 4 zaposleni. (vir: seminarska naloga "Obvladovanje stroškov informacijske tehnologije z možnostjo uvedbe programske opreme odprte kode", Marjan Vengust) Vprašanja za razmislek: • Na kakšen nacin lahko podjetja zmanjšajo stroške za informacijski sistem? • Ali zamenjava OS lahko zmanjša stroške za informacijski sistem podjetja? • V katerih segmentih je realno pricakovati zmanjšanje stroškov za informacijski sistem podjetja? • Ali lahko znižamo stroške pri osebnem (domacem) racunalniku? Spletna stran Naslovnica Kazalo « ►► Stran 92 oo 2 Nazaj Full Screen Zapri Končaj 5.2. Umestitev operacijskega sistema v računalniški sistem Obravnava operacijskih sistemov v kontekstu programske opreme, ki je potrebna za oživitev arhitekture raCunalnika, je logiCno nadaljevanje poglavja o arhitekturi raCunalnika. Operacijske sisteme uvršcamo med sistemsko programsko opremo raCunalnika (slika 5.1). OS je tesno povezan z arhitekturo raCunalniškega sistema, zato ga umestimo v raCunalniški sistem na sledeCi naCin: (slika 5.2): • Strojna oprema: osnovni raCunalniški viri (CPE, pomnilnik, vhodne/izhodne enote) • OperaCijski sistem: nadzira in koordinira uporabo strojne opreme med razliC-nimi aplikativni programi in za razliCne uporabnike (v primeru veCuporabi-škega operaCijskega sistema) • Aplikativni programi: definirajo razliCne naCine za uporabo sistemskih virov z namenom reševanja uporabniških problemov (inženirski programi, poslovni programi, pisarniški programi, prevajalniki, podatkovne baze) • Uporabniki: ljudje, stroji, ostali raCunalniki Spletna stran Naslovnica Kazalo « ►► Stran 93 od 2 Nazaj Full Screen Zapri Koncčaj Slika 5.1: OS - sistemska programska oprema Spletna stran Naslovnica Kazalo « ►► Stran 94 oo 2 Nazaj Full Screen Zapri Koncčaj Uporabnik 1 Jporabnik 2 Uporabnik urejevalnik geometrijski baza besedil modelirnik podatkov Sistemska in uporabniška programska oprema prevajalnik Slika 5.2: Umestitev OS v računalniški sistem 5.3. Definicija in cilji operacijskega sistema Definicija operacijskega sistema: OS je uigrana množica sistemskih programov, ki delujejo kot posrednik med uporabnikovimi programi ali razvijalcem uporabniških programov in računalnikovimi strojnimi komponentami, ter omogocajo njihovo uCinkovito uporabo. Zgornja definicija velja, Ce operacijski sistem uresniCuje naslednje cilje: 1. maksimizirati izkoriščenost racunalnikove strojne opreme (procesor, pomnilnik, vhodne in izhodne naprave) za potrebe uporabnikovih programov, t.p. delitev in dodeljevanje racunalniških virov razlicnim uporabnikovim programom 2. maksimizirati produktivnost uporabnika, t.p. zagotoviti enostaven vmesnik za izvajanje uporabnikovih programov in upravljanje s podatki z namenom lažjega reševanja uporabnikovih problemov 3. zagotoviti vmesnik do sistemskih virov za razvijalce aplikativne programske opreme Spletna stran Naslovnica Kazalo « ►► Stran 96 od 2 Nazaj Full Screen Zapri Koncčaj 5.4. Delitev operacijskih sistemov V tem poglavju odkrivamo znacilnosti operacijskih sistemov. Te znacilnosti so inženirju v pomoc pri izbiri operacijskega sistema za razlicne strokovne probleme (primer: izbira zanesljivega operacijskega sistema za racunalniški program za merjenje temperature vozišca, rezultate meritev uporablja zimska služba za vzdrževanje cest). 5.4.1. Delitev OS glede na uporabniški vmesnik Uporabniški vmesnik (UV, angl. UI - User Interface) je vidni del OS preko katerega uporabnik komunicira z OS. Zgodovinsko gledano poznamo: • Uporabniški vmesnik z ukazno vrstico (angl. command line user interface): uporabnik mora ukaze tipkati v ukazni vrstici. Primer: DOS, VMS • Menujski uporabniški vmesnik (angl. menu driven user interface): nadgradnja ukaznega UV, kjer so ukazni vrstici dodani preprosti graficni menuji iz katerih uporabnik izbira ukaze iz menujev (najpogosteje na zgornjem delu ekrana). • Grafični uporabniški vmesnik (angl. graphical user interface): nadgradnja ukaznega in menujskega, kjer "ukazujemo" s pomočjo miške, tipkovnice in grafic-nih objektov na ekranu (okna, gumbi, drsniki, tekstovni okvirji, ikone, slike). Primeri graficnih uporabniških vmesnikov: Windows (slika 5.3), MAC OS X (slika 5.5) ter Unix in Linux (Okna X (angl. X-Windows) so graficni uporabniški vmesnik za operacijski sistem Linux, Unix (slika 5.4)) Spletna stran Naslovnica Kazalo « ►► Stran 97 od 2 Nazaj Full Screen Zapri Koncčaj 5.4.2. Delitev OS glede na število centralnih procesnih enot, ki jih OS zmore izkoriščati • OS za podporo enoprocesorski arhitekturi računalnika (DOS, Mač OS, Linux, OS/2) • OS za podporo vecprocesorski arhitekturi računalnika (Unix, Windows 2000 server, Windows XP server) 5.4.3. Delitev OS glede na število opravil, ki jih OS zmore podpirati "sočasno" • Enoopravilni (DOS) • Večopravilni (VMS, UNIX, LINUX, OS/2, Windows od verzije 95 dalje). Pri večopravilnem OS pročesor izmenično izvaja programe naložene v pomnilnik. 5.4.4. Delitev OS glede na število uporabnikov, ki jih OS podpira • Enouporabniški (DOS,..., namizne različiče Windows OS, OS/2) • Večuporabniški (UNIX, VMS, Linux, strežniške različiče Windows OS - npr. Windows 2003 server) 5.4.5. OS za osebne računalnike • MS DOS (ni več aktualen) Spletna stran Naslovnica Kazalo « ►► Stran 98 oo 2 Nazaj Full Screen Zapri Koncčaj • OS/2 (ni veC aktualen) • razliCiCe Windows (3.11, 95, 98, NT, 2000, XP, Vista, 7) • Linux (veC kot 200 razliCiC) • MaC OS X (X = deset, angl. ten) - MaC OS X verzija 10.0 (Cheetah), mareC/2001 - MaC OS X verzija 10.1 (Puma) - MaC OS X verzija 10.2 (Jaguar) - MaC OS X verzija 10.3 (Panther) - MaC OS X verzija 10.4 (Tiger), april/2005 - MaC OS X verzija 10.5 (Leopard), oktober/2007 - MaC OS X verzija 10.6 (Snow leopard), avgust/2009 - MaC OS X verzija 10.7 (Lion), julij/2011, slika 5.5 - MaC OS X verzija 10.8 (Mountain Lion), julij/2012 5.4.6. OS za strežnike in delovne postaje OS za delovne postaje: • Unix (Solaris, AIX, HP-UX) VMS / VAX Spletna stran Naslovnica Kazalo « ►► Stran 99 od 2 Nazaj Full Screen Zapri Koncčaj Mac OS X Server Windows Server OA CW*X CM+C flH QriW: SetedAI Ciri'A Invert Selreiw y. a ® x m i a . CK Copy Pasle Delate Prcpeities Views idfejIVI-Hy DocunietVsMjcfcf&iev^is d Si_J Medu a :_J Mi-agert 3 Cj MjApi« I '"I msdawnldtmp Q MTSLogs ■_J NetHood ay Qlllns We* Pases gg Cj Optms Q Pi □ PiirtHood b Q Profiles ffi Q Admrtstidlor EC) alttro <3 D AiUsers B Cl a™*«* K |_J Appfcatkm Data O Cwbes O Desktop K !_U Firvfflilei K lii History EE D Local SetJhTHjs B MyOocumwts O HiKvad* mm Izobrazeva §]fil v* Gradben ilvoUvwfpp) SjRtvaje.ppt SjRil pwojiice P&Girvg.ppt IjRI^.ppt R&l prosojnim P&Ging.ppt Microsoft PowerPoint Presentation Si!f: 522KB Author: Andrej Tibaut tide; Protojnice; rA V Jj | Exploiirig ... &JREvaje2.ppt | A jBH ptwcf»= | {gMS-POS Pio...| gj Inbox-Micio..| Slika 5.3: Windows Spletna stran Naslovnica Kazalo « ►► Stran 100 oo 219 Nazaj Full Screen Zapri Koncčaj hlačk Devices - central Contef F Je Viču MoMea Help SiMCh HfJj. Pttfs \ \ (3s File Biwnng ? Help Qfe Infarmotioii EBZSSHSS^H | # DMA-Chwntls ©■ Dtwces # IO-Ports & JjwemipTs ^KCEJOStov« ^ Memory i PCI ^PCMCIA Partitions O PtottssM scsi ^ S Mftbn ST«US Sound X X-Seavw ^Look&F«] §U He wo A ^LANBio^smg Tilk. tortHyufario/i Penphtrids Ktyb&Mil v> MOTli t Pe/sarislisarbn I PoiwControl /devMefiJ hfs NfA fttittMU DCONffl NFA JdevftfolQ ttt2 307GB { 856MB 727% MevMal2 hf« 33.SMB fmichtm 120MB 64.3% S !Uvi Urne, ante MA_fcdrora_OOOMB H/A <$> k Ieeai Dewct Tyye j Sis* | fvfoujitpeLnt Free Full % | Usa&e £ Help Mouse - KDE Control Module j Adv'&n.ctd - Bwxofi Mappia^ — 0 Rigjit fc?nde«i Use- double-tli( ^ mine ally ^ EOLfttM shspt. Cl [J Lwgt cv S) leh handed K On CO - CD burner HOIH:B Bfif I^Wg^gtr^ Ioals 1 Audit CO 1 r 2wt ■ I fltb " u«Etf«jr! 1 PWM^ *' JKiwAto .] | \Miiii- | fl (j) Ip m Slika 5.4: Linux 5.4.7. OS za dlančne računalnike Dlancnim racunalniškim (angl. PDA - Personal Digital Assistants) napravam pravimo t.i. dlancniki. Sem spadajo tudi pametni mobilni telefonski aparati (angl. smart phones). Znacilnosti: Spletna stran Naslovnica Kazalo « ►► Stran 101 od 219 Nazaj Full Screen Zapri Koncčaj U Acrobat File Edit View Document Comments Forms Tools Advanced Window Help_-j O i M 1 £3'196%) sob. 13. okt. 13:34 Andrej Ti ban t O. O O O ITC Euromaster - European Master programme in Information Technology in Construction « * 4- g) euromaste/, itcedu. n et EEL. v- Dropbox JH All My Files atibaut ^ AirDrop D Desktop ® Documents Q Downloads i Standardizacija © iCal.app @ Image Captu i •ft iMovie.app % iPhoto.app iTunes.app CH iWork'09 @ Launchpad.ai » Mai l.app EJ Mendeley Desktop ZD® Eur pean Master pr gramme in Inf rmation Techn logy in C nstructi n About Members Course Pool Learning Management System Virtual Classroom ...B Rl_za_inzenirje.pdf All Agostinho, Carlos Akinci, Burcu Bertino, Elisa Blackburn, R Burgess, Melissa L Charalabidis, Yannis Delucia, A Dickson-Deane, Camilli Eriksson, Marja Francese, R Freeman, Scott Furst, S Calyen, Krista t.Jan s H. Mac OS X Version 10.7.5 I Software Update.,■ 1171 B, Rosen, S. Furst, R. Blackburn, Računalništvo in informatika za inženirje dr. Andrej Tibaut \ dr. Danijel Rebolj verzija 8.10.2012 andrej.t ibau 10 un i-mb.s _ Slika 5.5: namizje Mac OS X v10.7 (Lion) • majhen pomnilnik • manj zmogljivi procesorji • majhen ekran OS za dlancnike podpirajo interaktivnost in vecopravilnost. Spletna stran Naslovnica Kazalo « ►► Stran 102 odi Nazaj Full Screen Zapri Koncčaj 5.5. Osnovni koncepti in funkcije sodobnih operacijskih sistemov 1950 mainframes ■ 1960 1970 MULTICS A- 1980 1990 2000 no compilers time software shared multiuser batch resident monitors \ networked minicomputers ■ no compilers software time resident shared monitors distributed systems multiprocessor fault tolerant multiuser \ networked \ clustered multiprocessor fault tolerant desktop computers ■ no compilers software interactive multiprocessor multiuser ^tworked N^unix handheld computers - compilers no software interactive networked Slika 5.6: Ponavljanje konceptov OS Spremljanje razvoja operacijskih sistemov z nekaj desetletno casovno razdaljo omogoca "pogled od daleč'. Prvi operacijski sistemi so se razvili v poznih 1950-tih Spletna stran Naslovnica Kazalo « ►► Stran 103 odi Nazaj Full Screen Zapri Koncčaj letih (upravljanje traCnih naprav). Sredi 1960-tih so operaCijski že upravljali delo z diski. Tako lahko ugotovimo, daje razmišljanje o operaCijskih sistemih pravzaprav razmišljanje o organizaCiji delovanja raCunalnika. Takšno razmišljanje je polno analogij iz vsakdanjega življenja. RaCunalnik je primerljiv z veliko tovarno: velika tovarna mora imeti zelo dobro organizaCijo delovnega proCesa, da bi bili stroji kar najbolje izkorišCeni, ljudje vešCi upravljana s stroji in s tem proizvodni rezultati Cimboljši. Manjša podjetja se konCeptov organizaCije uCijo od velikih, prav tako kot konCepti operaCijskih sistemov za velike raCunalniške sisteme (angl. mainframes) slej ko prej veljajo tudi za operaCijske sisteme naslednje generaCije (namiznih, prenosnih in dlanCnih) raCunalniških sistemov. 5.5.1. Podpora uporabnikom Kot sledi iz uvodne definiCije je eden izmed Ciljev operaCijskega sistema tudi i uCin-kovito delo uporabnika. V ta sklop uvršCamo tudi mehanizme za zagotavljanje varnosti uporabniku OS. 5.5.2. Servisiranje programov OperaCijski sistem nudi podporo programom v izvajanju od trenutka, ko se program naloži iz sekundarnega pomnilnika (npr. disk) v glavni pomnilnik. OS bdi nad izvajanjem programa vse do konCa izvajanja, ko se glavni pomnilnik sprosti, kontekst programa (npr. spremenjen dokument) pa zapiše nazaj na sekundarni pomnilnik. Spletna stran Naslovnica Kazalo « ►► Stran 104 od 2 Nazaj Full Screen Zapri Koncčaj 5.5.2.1. Preprosta paketna obdelava Eden prvih končeptov OS je bil paketno procesiranje ali paketna obdelava (angl. batch, offline processing). Gre za končept obdelave, kjer se posli izvajajo v ozadju (kot nasprotje interaktivnemu izvajanju), brez možnosti uporabnikovega vpliva. Uporabnik pripravi podatke in izbere programe s katerimi bo te podatke obdelal, vse skupaj spravi v paket in ga pošlje v obdelavo. Takšen OS je zagotavljal zaporedno (sekvenčno obdelavo paketov v pomnilniku. Sekvenčno je bilo tudi izvajanje posameznih faz v življenju paketa: vhod podatkov in programov, obdelava, prikaz rezultatov. Za razpoznavanje in obdelavo paketov (proženje obdelave naslednjega paketa po zaključku trenutnega) je skrbel operater. O prvem preprostem operačij-skem sistemu govorimo šele, ko je operaterja zamenjal čitaleč preluknjanih kartič (avtomatizačija), kije bral in izvajal ukaze zapisane na kartičah, ter skrbel za prenos obdelave od paketa do paketa. Ni bilo časovnega prekrivanja posameznih faz (npr. CPE in vhodnih/izhodnih naprav). Primer analogije za paketno obdelavo je oddaja fotografskih filmov in izdelava slik. Uporabljeno rolo fotografskega filma lahko oddamo tudi na mestih izven fotografskih trgovin (veliki trgovinski čentri). Na teh mestih moramo sami pripraviti paket za oddajo (zapakirati film v predpisan paket in ga opremiti z naslovom). Fotograf nato film obdela in nam vrne rezultat (slike). Primer paketne obdelave: imamo dva kratka programa (A in B), ki izračunata sinusno krivuljo (A) in eksponentno funkčijo (B) in rezultate zapišeta v ločene datoteke. Makro v elektronski pregledniči (C) prebere rezultate iz obeh datotek, jih Spletna stran Naslovnica Kazalo « ►► Stran 105 oo 219 Nazaj Full Screen Zapri Končaj 512 KB B Nadzornik paketov OS Paket3 Paket2 Paketi Moj_paket Slika 5.7: Kontrolna struktura v pomnilniku pri paketni obdelavi zapiše v pregledničo, kjer se rezultati iz A in B pomnožijo in prikažejo v obliki grafa. Pripravimo lahko paket (Moj_paket), ki vsebuje naslednje zaporedje izvajanja Spletna stran Naslovnica Kazalo « ►► Stran 106 od 2 Nazaj Full Screen Zapri Koncčaj programov: A, B, C (slika 5.7). Paket (Moj_paket) pošljemo v obdelavo s posebnim ukazom. 5.5.2.2. Izboljšana paketna obdelava Izboljšava paketne obdelave je šla v smeri sočasnega delovanja (prekrivanja) večih naprav računalnika (angl. spooling, SPOOL = Simultaneous Peripheral Operation On-Line, slika 5.8). OS je med nalaganjem paketa iz diska v pomnilnik, hkrati tudi izpisoval rezultate prejšnjega paketa na izhodno napravo. Prvič se zgodi, da vsaj dva paketa sobivata v pomnilniku (slika 5.7), procesor pa jim izmenično (multipleksiranje) namenja svoj procesorski čas, kar imenujemo vecprogramska paketna obdelava. Operačijski sistem je za potrebe izboljšane paketne obdelave moral imeti naslednje lastnosti: • podpora vnosu paketov • upravljanje s pomnilnikom (dodeljevanje pomnilnika paketom) • dodeljevanje CPE med različne pakete • dodeljevanje strojne opreme (npr. izpis na tiskalnik) 5.5.2.3. Interaktivna obdelava Interaktivna ali pogovorna obdelava (angl. interactive, online processing) je učinkovitejša alternativa paketni obdelavi. Značilnosti interaktivne obdelave so: Spletna stran Naslovnica Kazalo « ►► Stran 107 oo 219 Nazaj Full Screen Zapri Koncčaj Izboljšana paketna obdelava Paketi Paket2 __A,— vhod procesiranje izhod vhod procesiranje izhod • » # -X- J_I_I_I_I_I_I_I_I_I_I_L OT 1T 4T 6T 10T Preprosta paketna obdelava r Paketi .•V Paket2 _ vhod procesiranje izhod t-M- V ^ vhod procesiranje izhod •-M- I_I_I_I_I_I_I_I_I_I_I_I_I OT 1T 4T 6T 12T Slika 5.8: Preprosta in izboljšana paketna obdelava komunikaCija med uporabniki in operaCijskim sistemom poteka "v živo", torej interaktivno operaCijski sistem po zakljuCku nekega ukaza Caka na naslednji ukaz, ki ga Spletna stran Naslovnica Kazalo « ►► Stran 108 od 219 Nazaj Full Screen Zapri Končaj uporabnik vtipka s pomocjo tipkovnice • uporabnik od operacijskega sistema pricakujejo kratek odzivni cas • ker delo poteka interaktivno mora OS zagotoviti datotecni sistem kjer uporabnik shrani podatke in naloži programe. Interaktivna obdelava je mogoca zaradi casovnega dodeljevanja procesorskega casa, kjer je vsakemu uporabniku (procesu) dodeljena dolocena kolicina procesorskega casa (časovna rezina). Primer analogije za obdelavo s casovnim dodeljevanjem je igranje šahovske simultanke. Pri šahovski simultanki se šahovski mojster pomeri z vecimi šahovskimi izzivalci socasno. To izvede tako, da se dolocen cas posveti prvemu izzivalcu, nato usmeri svojo pozornost drugemu, nato tretjemu, itd. Medtem, ko šahovski mojster razmišlja o pravi potezi pri drugem izzivalcu, prvi izzivalec socasno razmišlja o svoji novi potezi, nato se šahovski mojster pomakne k naslednjemu izzivalcu in s tem spet zaposli prejšnjega izzivalca, itd. Analizirajmo casovni potek simultanke... Predpostavimo naslednje poenostavitve: vsak igralec (šahovski mojster, izzivalec) za eno potezo potrebuje natanko 1 minuto, vsak igralec lahko potegne natanko 30 potez, nato se igra zakljuci. Ce bi šahovski mojster z vsakim izzivalcem odigral neprekinjeno partijo bi partija trajala 60 minut. Pri petih izzivalcih, bi se zadnja partija zakljucila po 300 minutah (ali 5 urah). Ce gre za simultanko se vse partije zakljucijo po 150 minutah (ali 2 urah in 30 minutah). Prihranek v casu je torej dvakratni. V racunalniškem sistemu Spletna stran Naslovnica Kazalo « ►► Stran 109 od 2 Nazaj Full Screen Zapri Končaj lahko šahovskega mojstra enačimo s CPE, izzivalce pa z uporabniki, ki s svojimi procesi nalagajo delo CPE. 5.5.3. Upravljanje pomnilnika Osvežimo spomin o vrstah pomnilnika... Govorimo o glavnem (npr. RAM, DRAM) in sekundarnem pomnilniku (npr. disk). Glavni pomnilnik je edino veliko pomnil-niško področje do katerega lahko CPE dostopa direktno. Glavni pomnilnik ima dve slabosti: • je kratkotrajen (angl. volatile) • nikoli ga ni dovolj Sekundarni pomnilnik (npr. disk) je razširitev glavnega pomnilnika, ki predstavlja velik in dolgotrajen (angl. non-volatile) pomnilnik. Naloga upravljalnika pomnilnika je zagotoviti hiter dostop do čim večjega naslovnega prostora, po možnosti neodvisno od velikosti glavnega pomnilnika. Pri upravljanju pomnilnika sta najpomembnejša dva koncepta: • predpomnilnik (angl. cache) • navidezni pomnilnik (angl. virtual memory) Spletna stran Naslovnica Kazalo « ►► Stran 110 od 2 Nazaj Full Screen Zapri Koncčaj 5.5.3.1. Predpomnilnik Primer analogije za predpomnilnik. Vaša shramba z živili je predpomnilnik trgovine v kateri nakupujete. Ce potrebujete konzervo fižola jo boste najprej poiskali v shrambi. Šele če konzerve ne najdete v shrambi (ni zadetka), boste pohiteli v trgovino, nakupili nekaj konzerv in napolnili svojo shrambo. Predpomnjenje je vzdrževanje kopije nekaterih podatkov, iz počasnejšega pomnilnega medija, na hitrejšem pomnilnem mediju. Podatki, ki se nahajajo v predpomnilniku (angl. cache) se dejansko trenutno tudi uporabljajo za pročesiranje. Naloga predpomnilnika je zagotavljati preslikavo med kopijo in originalnimi podatki, ter skrbeti za njihovo konsistenčo. Predpomnilnik je vrsta pomnilnika, ki je hitrejši od glavnega pomnilnika (in počasnejši od registrov). Pri večini današnjih računalnikov je vgrajen v CPE. Pomembno je vedeti, da je predpomnilnik majhen v primerjavi z glavnim pomnilnikom in da ga želimo narediti tako, da vsebuje tisti del vsebine glavnega pomnilnika, ki sestavlja trenutno delovno množičo naslovov. To pomeni, da mora predpomnilnik skupaj z informačijo, ki ustreza vsebini dela glavnega pomnilnika, vsebovati tudi informačijo, ki pove kateremu delu glavnega pomnilnika pripada trenutna vsebina. Z drugimi besedami, predpomnilnik mora vsebovati tudi naslove, ki povedo katerim besedam glavnega pomnilnika ustreza njegova trenutna vsebina. Predpomnilnik (slika 5.9) je sestavljen iz dveh delov: iz kontrolnega dela in iz pomnilniškega dela. Pomnilniški del je razdeljen v enote enake velikosti, ki jim pravimo bloki, Kontrolni del vsebuje kontrolno informačijo, ki enolično iden-tifičira vsak blok. Ta informačija vsebuje trenutni pomnilniški naslov bloka ter še nekatere dodatne kontrolne bite kot so umazani bit, veljavni bit, ipd. Predpomnil- Spletna stran Naslovnica Kazalo « ►► Stran 111 oo 219 Nazaj Full Screen Zapri Koncčaj nik (slika 5.9) uporablja direktno naslavljanje. To pomeni, da se vsak blok glavnega pomnilnika preslika v točno določen (vedno isti) blok predpomnilnika. Poleg tega poznamo še asočiativno naslavljanje in set asočiativno naslavljanje. Delovanje predpomnilnika je sledeče: pročesor generira pomnilniški naslov, če se ta naslov nahaja v bloku predpomnilnika bo podatek vrnjen kar iz predpomnilnika (trajanje: 1-2 čikla), če se naslov ne nahaja v predpomnilniku (pogrešek, angl. cache miss) je potrebno ta naslov najprej naložiti iz glavnega pomnilnika v blok predpomnilnika (trajanje: 8-100 čiklov). Statistika pravi, daje pogreškov do 10%. 5.5.3.2. Navidezni pomnilnik Na mnogih računalnikih se lahko zgodi, da je glavni pomnilnik premajhen za današnje velike programe. Tudi, če je pomnilnik dovolj velik za nek program, je pri večopravilnih OS razpoložljivi prostor v pomnilniku potrebno deliti z drugimi uporabniki oz. programi. Del, ki je na voljo enemu programu je lahko premajhen za dano velikost programa. Vendar se ne zgodi, da bi zaradi premajhnega glavnega pomnilnika, programi ne delovali. Kako je to mogoče? Rešitev je navidezni pomnilnik (angl. virtual memory), ki omogoča, da se v pomnilnik naloži le nekaj delov programa, ostali deli pa ostanejo na disku. Ko se nek del programa v glavnem pomnilniku ne uporablja več, se ga zamenja z nekim drugim delom iz diska. Navidezni pomnilnik uporabniku omogoča, da navidezno poveča velikost glavnega pomnilnika z uporabo diska. Zakaj je navidezni pomnilnik sploh potreben? ae enkrat...omogoča, da več programov deli omejen fizični prostor glavnega pomnilnika, omogoča delo z večjim glavnim pomnilnikom kot ga je dejansko na razpolago, samodejno skrbi za polnjenje navideznega pomnilnika s podatki iz diska (v primeru da ni zadetka). Navidezni pomnilnik lahko razumemo tudi kot predpomnilnik za sekundarni pomnilnik Spletna stran Naslovnica Kazalo « ►► Stran 112 oo 219 Nazaj Full Screen Zapri Končaj (disk). Delovanje navideznega pomnilnika prikazuje slika 5.10. ZaCetek dogajanja, ki pojasnjuje delovanje navideznega pomnilnika moramo zaCeti pri CPE. Le-ta v fazi izvajanja neke trenutne operaCije generira naslov (primer: na tem naslovu se nahaja eden od operandov pri operaCiji seštevanja) na katerem se nahaja nek podatek. Na sliki vidimo, da se prisotnost naslova, ki ga generira CPE, najprej primerja s seznamom naslovov zapisanih v tabeli strani, ki se nahaja v glavnem pomnilniku. V odvisnosti od veljavnostnega bita lahko vodi pot do tega naslova v glavni pomnilnik (veljavnostni bit = 1) ali v sekundarni pomnilnik (npr. disk, veljavnostni bit = 0). »e se željeni podatek nahaja v glavnem pomnilniku je to idealna situaCija (zadetek, angl. hit, trajanje: 40-100 Ciklov), Ce ga moramo naložiti iz sekundarnega pomnilnika je to manj ugodno (pogrešek, angl. page fault, trajanje: 1 do 6 milijonov Ciklov). Sekundarni pomnilnik je namreC veliko poCasnejši kot glavni pomnilnik. Statistika pravi, daje pogreškov do 0.001%. 5.5.4. Upravljanje perifernih naprav Periferne enote (vhodno/izhodne naprave, kot npr. sekundarni pomnilniki, tiskalniki, digitalizatorji, itd.) se po svojem namenu, zgradbi, delovanju zelo razlikujejo. Kljub raznolikosti je potrebno zagotoviti povezavo teh naprav med seboj, s CPE in pomnilnikom. Prve periferne naprave so bili tiskalnik, naprava za loCiranje (npr. miška), sekundarni pomnilnik in prikazovalnik. Zaradi majhnega števila je lahko imela vsaka naprava svoj lasten prikljuCek. S porastom števila perifernih naprav so se pojavili univerzalnejši prikljuCki, ki jih lahko uporablja veC naprav (npr. USB, COM, Bluetooth). Periferne naprave so tako prikljuCene, toda kako njihovo delovanje uskladiti z delovanjem CPE? CPE namreC ne loCuje med razliCnimi perifernimi napravami. Kot že vemo, CPE le izvršuje logiCno-aritmetiCne operaCije in pri tem generira pomnil- Spletna stran Naslovnica Kazalo « ►► Stran 113 od 2 Nazaj Full Screen Zapri Koncčaj niške naslove za branje/zapis podatkov. Vsako periferno napravo krmili t.i. gonilnik (angl. driver, controller), ki pri tem uporablja lokalni vmesni pomnilnik (angl. buffer). Komunikacija med CPE in periferno napravo poteka tako, da imata tako CPE kot periferna naprava bralno/pisalni dostop do vmesnega pomnilnika. 5.5.5. Upravljanje datotečnega sistema Osnovni gradnik datoteCnega sistem predstavlja datoteka ali zbirka. Zbirke so grupirane v organizacijski strukturi, ki jo imenujemo mapa (angl. directory). Mape predstavljajo vozlišCa v grafu. Ta graf je obiCajno urejen v drevesno hierarhijo. Zbirka je logiCno povezan naslovni prostor (v glavnem ali sekundarnem pomnilniku). Glede na tip loCimo: • podatkovne zbirke - alfanumeriCne (znaki, števila) - binarne • programe Struktura zbirke je lahko: • brez urejene strukture • preprosta struktura (zapis urejen v vrstiCe, fiksna dolžina) • kompleksna struktura (formatirani dokumenti) Atributi zbirke so naslednji: Spletna stran Naslovnica Kazalo « ►► Stran 114 oo 2 Nazaj Full Screen Zapri Koncčaj • Ime (v cloveško berljivi obliki) • Tip (za OS, ki podpirajo razlicne tipe) • Lokacija (kazalec do lokacije zbirke na periferni napravi, npr. disk) • Velikost (trenutna dolžina zbirke) • Zašcita (nadzor nad branjem, pisanjem in izvajanjem zbirke) • Ura, datum in identifikacija uporabnika (podatki za zašcito, varnost in nadzor uporabe) Podatki o zbirkah so shranjeni v strukturi map, ki se vzdržuje na disku. Tipicne operacije OS nad zbirkami so preimenovanje in brisanje. Najpogostejši tipi zbirk (datotek) so zapisani v tabeli 5.1. Pri ugotavljanju povezave med tipom zbirke in pripadajočim programom si lahko pomagamo s spletnim servisom Filext.com Č?. Tabela 5.1: Tipi zbirk Tip zbirke Koncnica Pomen besedilo txt tekstovni podatki urejevalnik, oblikoval-nik besedil doc in docx (Ms Word), rtf (vecina urejevalnikov), odt (OpenOffice.org Writer, LibreOffice Writer), pages (iWork Pages), tex (LTeX) razlicni formati urejevalnikov besedil Spletna stran Naslovnica Kazalo « ►► Stran CSS: uporaba zunanjega sloga

Oblikovanje vsebine dokumenta HTML z uporabo slogov CSS

Zunanji slog: definitije sloga so zapisane v zunanjem dokumenta CSS

Spletna stran Naslovnica Kazalo « ►► Stran 153 oo 2 Nazaj Full Screen Zapri Koncčaj 5 7 9 11 2 4 6 8 6.4.2.2. Notranji slog Notranji (interni) slog zapišemo v glavi dokumenta HTML (uporabimo {style)). Tako zapisan slog je "zapečen" v dokument HTML. Uporaba notranjega sloga je smiselna, če zahtevamo enkratno (unikatno) obliko, ki je značilna samo za ta dokument HTML. Vsak posamezni element vsebine (npr. odstavek, {p)) v dokumentu je oblikovan kot je opisan v slogu, t.j. oblika je definirana na nivoju celotnega dokumenta HTML. Vsaka ponovitev uporabe tega sloga v drugem dokumentu zahteva prepis celotnega sloga kar je zamudno opravilo, ki obenem poveča tudi možnost napak. Brskalnik bo med interpretiranjem dokumenta HTML prebral definicije sloga in vsebino ustrezno prikazal. Primer prikazuje uporabo notranjega sloga (&1): Program 6.3: Primer uporabe notranjega sloga Spletna stran Naslovnica Kazalo « ►► Stran '54 od Nazaj Full Screen Zapri Koncčaj 3 5 7 9 CSS: Uporaba notranjega sloga

Oblikovanje vsebine dokumenta HTML z uporabo slogov CSS

Notranji slog: definicije sloga so zapisane v glavi dokumenta HTML

6.4.2.3. Vrstični slog Uporaba vrstiCnega sloga popolnoma pomeša vsebino in obliko dokumenta HTML. Na ta naCin lahko vsak element dokumenta oblikujemo na svoj naCin, t.j. oblikovanje je na nivoju posameznega elementa (npr. odstavek, (p)). VrstiCni slog uporabljamo izjemoma, njegova uporaba namreC poveCa nepreglednost med urejanjem dokumenta. Spreminjanje oblike takšnega dokumenta je zelo zamudno. Primer prikazuje uporabo vrstičnega sloga (E^): Program 6.4: Vrstični slog CSS: Uporaba vrsti\"CnegaUJsloga 1_„_, Spletna stran Naslovnica Kazalo « ►► Stran <5i od Nazaj Full Screen Zapri Koncčaj 15 17 19 2 i_ii_ii_n_i ,_,,_,,_,,_,,_,,_,,_,,_Oblikovanje^vsebine^dokumenta^HTML^z^uporabo uuuuuuuu,Sl°g°^CSS __ 1_11_11_11_,<^style="background—color: rgb(238, 238, 238); color: rgb(255, 0, 0); line—height: 20pt; font—size: 12pt;"> ^^^^Zunanji^slog^definicije^sloga^so^zapisane ,_„_„_„_„_„_, v^zunanjem^dokumenta^CSS ,_H_1 Spletna stran Naslovnica Kazalo « ►► Stran 156 oo 219 Nazaj Full Screen Zapri Koncčaj 8 10 12 14 16 18 6.5. Povzetek • Računalniške komunikačije temeljijo na enakih končeptih kot človeška komu-nikačija • Komunikačijski kanali imajo kapačiteto in so lahko multipleksirani • Protokoli morajo biti definirani • Standardi poenostavijo uporabo komun. sistemov Spletna stran Naslovnica Kazalo « ►► Stran 157 oo 2 Nazaj Full Screen Zapri Koncčaj 6.6. Izbirne naloge Naloga 6.1 Predpostavite, da imate doma 3 računalnike, ki jih želite povezati v lokalno omrežje in internet. Omrežje naj omogoča delitev virov med tremi računalniki (tiskanje, dostop do podatkov). Opišite čimveč možnih načinov vzpostavitve lokalnega omrežja z dostopom do interneta. Vsak posamezni način naj bo dokumentiran z grafično shemo, ki prikazuje vse naprave, ki jih potrebujemo. Naloga 6.2 Spletne strani (zapis HTML) prištevamo k internetnim tehnologijam. Izdelajte spletno fotozgodbo pri čemer boste demonstrirali uporabo poljubnega programa za izdelavo spletnih strani, programa za obdelavo slik, itd. Pojasnite katere HTML gradnike ste uporabili (npr. naslove, tabele, itd.) za oblikovanje spletne strani. Izdelajte predstavitev naloge. Spletna stran Naslovnica Kazalo « ►► Stran 158 odi Nazaj Full Screen Zapri Koncčaj Poglavje 7 Računalniška grafika Racunalniška grafika je zastavonoša racunalništva in informatike. To je področje, ki vkljucuje programerje in uporabnike, ter graficne aparaturne naprave. Dober programer mora dobro poznati teorijo racunalniške grafike, da bi lahko izdelal dobre programe za inženirje. Dober uporabnik mora za ucinkovito delo razumeti osnovne koncepte racunalniške grafike. Graficne aparaturne naprave so nepogrešljivi del za shranjevanje in prikaz racunalniške slike. Cilji poglavja so, spoznati in razumeti: • koncept barve in njene znacilnosti, • barvne modele, • rastrsko in vektorsko grafiko, • osnovne graficne gradnike, Spletna stran Naslovnica Kazalo « ►► Stran 159 oo 2 Nazaj Full Screen Zapri Koncčaj prikaz računalniške slike. Spletna stran Naslovnica Kazalo « ►► Stran 160 oo 2 Nazaj Full Screen Zapri Končaj 7.1. Svetloba in barve Teorija barv je znanstvena disCiplina z zaCetki okoli leta 1666, ko je IsaaC Newton izvedel prve eksperimente z barvami. Bil je prvi, ki je razumel mavriCo. Z eksperimentom in dvema zaporednima prizmama je najprej belo svetlobo s prizmo razCepil na nekatere njene barvne sestavine (rdeCo, oranžno, rumeno, zeleno, modro in vijoliCasto) in jih nato spet zlil . Tako je Newton ovrgel prepriCanje, da so barve kombinaCija "dneva in noCi". 7.1.1. Elektromagnetni spekter Elektromagnetni spekter (slika 7.1) obsega valovne dolžine od stotinke nanometra (gama žarki) do enega metra ali veC (radijski valovi). Clovek brez pomoCi naprav ni sposoben zaznati Celotnega spektra. S pomoCjo spektofotometriCnih naprav, ki imajo loCljivost 1-3nm, lahko izmerimo intenzivnost posameznih valovnih dolžin v spektru (npr. elektromagnetno valovanje, ki prihaja iz vesolja). Edino podroCje, ki ga Clovek lahko zazna, je podroCje vidne svetlobe med valovnimi dolžinami od 400 (modra svetloba) do 700 (rdeCa svetloba) nanometrov. Svetloba je elektromagnetno valovanje. Barvo svetlobe doloCa njena valovna dolžina. V naravi je najpogosteje prisotna bela svetloba (za razliko od npr. rdeCe, modre in zelene svetlobe, ki jih najpogosteje ustvarimo z barvastimi svetili). Odkod torej predmetom v naravi barva, Ce so obsijani z belo svetlobo. Barva objekta nastane z absorpCijo doloCenih valovnih dolžin svetlobe. NatanCneje, objekt absorbira vse barve razen tiste, ki jo vidimo kot barvo objekta (slika 7.2). Moder objekt osvetljen z belo svetlobo absorbira vse valovne dolžine razen tiste, ki predstavlja modro barvo (400nm). Modra barva (oz. elektromagnetno valovanje z valovno dolžino 400nm) se Spletna stran Naslovnica Kazalo « ►► Stran 161 oo 2 Nazaj Full Screen Zapri Koncčaj 700nm 400nm 104 10B 103 101° 1012 1014 10'B 10's102° I I I I I I I I | Valovna dolžina (nm) ^ i—i—i—i—i—i—i—i—r 1CT3 1011 10s 107 105 103 101 10*1 10"3 Frekvenca (Hz) "S ^ O >u — ra CD o vna "O Ea 4— > CD C >o E C Z) - — i— >N < H Slika 7.1: Elektromagnetni spekter CO E S I « o'N odbije od objekta. Človeško oko lahko zazna okoli 10 milijonov barv. Oko ima tri tipe receptorjev v zadnjem delu ocesa, ki se imenuje retina. Ti receptorji se odzivajo na svetlobo razlicnih valovnih dolžin. Možgani dobijo torej tri signale za vsak spekter, ki ga vidimo. Spekter se nato kot dražljaj na treh tipih receptorjev (prvi so obcutljivi na oranžno-rdeco Spletna stran Naslovnica Kazalo « ►► Stran 162 oo 219 Nazaj Full Screen Zapri Končaj Osvetlitev Odboj Bela svetloba Modra svetloba Predmet modre barve Slika 7.2: Elektromagnetni spekter barvo, drugi na zeleno-rumeno in tretji na modro) prenese v možgane, ki dražljaj ovrednotijo kot barvo. Torej lahko zaznano barvo predstavimo kot trojico števil, npr. rdeča, zelena in modra. Spletna stran Naslovnica Kazalo « ►► Stran 163 oo 2 Nazaj Full Screen Zapri Koncčaj Slika 7.3: Slika zapisana v barvah modela RGB 7.1.2. Predstavitev barv z računalniškimi napravami Z racunalniško grafiko se ukvarjajo nezahtevni uporabniki, programerji, arhitekti, gradbeniki, prometniki, idr. Pri svojem delu uporabljajo razlicne naprave za prikaz racunalniške grafike (npr. zasloni, projektorji, tiskalniki, digitalizatorji, digitalne kamere). Želja vsakega od naštetih skupin uporabnikov je ustvariti lep in prepricljiv Spletna stran Naslovnica Kazalo « ►► Stran 164 od 219 Nazaj Full Screen Zapri Koncčaj Slika 7.4: Slika zapisana v barvah modela CMYK prikaz. Vsaka slika ni primerna za vsako napravo, zatorej lahko raCunalniško sliko optimiramo za napravo na kateri jo želimo prikazati. Spodnji dve sliki se razlikujeta v podrobnostih; slika 7.3 je svetlejša kot slika 7.4. Prva slika je zapisana v barvah modela RGB, druga pa v barvah modela CMYK. Poznamo pa še tretji barvni model HSB. Spletna stran Naslovnica Kazalo « ►► Stran 165 oo 219 Nazaj Full Screen Zapri Koncčaj B Basic colors: n Custom colors: Define Custom Colors » OK | Cancel Hue: Sat Lum: 74 Red: 97 227 Gteer: 250 Color|Solid 150 Blue: |59 Ac d to Custom Colors Slika 7.5: Določitev barve z uporabo barvnega modela RGB ali HSV (HSL) Kje se v praksi srečamo z barvnimi modeli? Pri določanju barv v računalniških programih. V OS Windows lahko to preverimo s programom Risar (angl.Paint, slika 7.5) ali s priloženim programom CMYK Calculator (slika 7.7). V Mac OS X lahko uporabimo program Paintbrush (slika 7.6). Naslovnica Kazalo « ►► Stran 166 oo 219 Nazaj Full Screen Zapri Končaj Spletna stran Kaj so torej barvni modeli? Spoznajmo njihove značilnosti. ff no o o o & 9 Ž R -s— D Untitled I O O O o m Green Blue 6 : Opacity i i i i i i o 3 ^ 255 ^ 255 0 Slika 7.6: Določitev barve po RGB s programom Paintbrush (Mac OS X) 7.1.2.1. Barvni model HSB Barvni model HSB definira barvni prostor s tremi značilnostmi: Spletna stran Naslovnica Kazalo « ►► Stran 167 od 219 Nazaj Full Screen Zapri Koncčaj • Hue (v prevodu: barvni ton, barvni odtenek) • Saturation (v prevodu: nasičenost) • Brightness (v prevodu: svetlost) Barvni model HSB označujemo tudi kot HSL (angl. Hue Saturation Lightness) ali HSV (angl. Hue Saturation Value). Za boljše razumevanje lahko barvni model HSB predstavimo s šeststrano piramido (slika 7.8). 7.1.2.2. Barvni model RGB RGB je okrajšava za angl. Red, angl. Green in angl. Blue (pravimo jim tudi trije barvni kanali - rdeč, zelen in moder). Barve modela RGB prikazujejo naprave, ki za prikaz slike na prikazovalni površini mešajo različno intenzivne svetlobne curke rdeče, zelene in modre barve. Barvam modela RGB pravimo tudi primarne sešte-valne barve. Med naprave s to tehnologijo prikazovanja barv prištevamo prikazovalnike s katodno cevjo (angl. CRT - Cathode Ray Tube): televizorji, starejši računalniški ekrani. Ker tovrstne naprave prikazujejo barve s svetlobo, se slika s povečevanjem intenzivnosti rdeče, zelene in modre svetlobe spreminja od temnejše (črne) do svetlejše (bele). Z barvnim modelom RGB lahko na prikazovalniku prikažemo 16.777.216 barv. Zakaj? Vsako posamezno seštevalno barvo lahko prikažemo v 256 odtenkih (od 0 do 255), kar ustreza zapisu posamezne barve z 8 biti (28 = 256). Skupno število barv je enako številu vseh možnih kombinacij odtenkov primarnih barv, 256 * 256 * 256 = 2563 = 16.777.216. Zapisu barve v barvnem modelu RGB pravimo tudi 24-bitni zapis barve (224). Barvni prostor modela RGB lahko predstavimo kot kocko (slika 7.9). Spletna stran Naslovnica Kazalo « ►► Stran 168 oo 219 Nazaj Full Screen Zapri Koncčaj 7.1.2.3. Barvni model CMYK Naprave, ki uporabljajo barvni model CMYK, sliko ustvarijo z nanašanjem osnovnih (pigmentov) barv (C kratica za angl. Cyan - cianovo modra, M kratica za angl. Magenta - vijolicna, Y kratica za angl. - rumena in K kratica za angl. Black - crna), zato z dodajanjem barv slika postaja temnejša. Tudi barvni prostor modela CMYK lahko (tako kot RGB) predstavimo kot kocko (slika 7.9). Glede na razporeditev osnovnih barv v oglišcih kocke lahko ugotovimo, da sta barvna modela RGB in CMYK komplementarna (oziroma so komlementarne njune osnovne barve). To pomeni, da s seštevanjem barv modela RGB dobimo barve modela CMYK: • Rumena = Rdeca + Zelena, • Cianovo modra = Modra + Zelena, • vijolicna = Modra + Rdeca. Tudi barvni prostor modela CMYK lahko, tako kot RGB, predstavimo kot kocko (slika 7.9). Vsi opisani barvni modeli delujejo nad skupnim barvnim prostorom. Zaradi tega lahko doloceno barvo zapišemo v vseh barvnih modelih. Primerjavo barvnih modelov RGB, CMYK in HSB in njihovih barvnih prostorov v 3D (kocka, šeststrana piramida) lahko preizkusimo s programom. Analogija barvnih prostorov z geome-rijskimi telesi nam olajša razumevanje barvnih modelov. Spletna stran Naslovnica Kazalo « ►► Stran 169 od 219 Nazaj Full Screen Zapri Končaj * n HSV Hue 0.37 O l ►! Saturation 0.41 O "T^Tn Value 0,51 O Slika 7.8: Barvna prostor HSB (HSV) ponazorjen s šeststrano piramido ([6]) Spletna stran Naslovnica Kazalo « ►► Stran 171 oo 219 Nazaj Full Screen Zapri Končaj Slika 7.9: Barvna modela RGB in CMYK ponazorjena s kocko Spletna stran Naslovnica Kazalo « ►► Stran 172 oo 2 Nazaj Full Screen Zapri Končaj 7.2. Naprave za prikaz slike 7.2.1. Katodna cev 7.2.1.1. Rastrski prikaz 7.2.1.2. Vektorski prikaz 7.2.1.3. LoCljivost 7.2.2. Tiskalniki in risalniki 7.2.3. Vhodne interaktivne naprave CMYK Slika 7.10: Primerjava RGB in CMYK Spletna stran Naslovnica Kazalo « ►► Stran 173 od 219 Nazaj Full Screen Zapri Končaj 7.3. Rastrska in vektorska grafika Primerjava rastrske in vektorske grafike. Spletna stran Naslovnica Kazalo « ►► Stran 174 oo 2 Nazaj Full Screen Zapri Končaj 7.4. Nekateri uporabni programi Program za zajemanje barve (angl. "picker"): Pixie Spletna stran Naslovnica Kazalo « ►► Es Stran 175 oo 2 Nazaj Full Screen Zapri Koncčaj Spletna stran Naslovnica Kazalo « ►► Stran 176 oo 219 Nazaj Full Screen Zapri Končaj Poglavje 8 Napredna raba uporabniških programov Cilji poglavja so: • motivirati (bodocega) inženirja za kreativno razmišljanje pri reševanju (vsakdanjih inženirskih) problemov z racunalniškimi programi, • pridobiti obcutek, da so uporabniški programi zmogljiva orodja v rokah spretnega uporabnika, • razumeti in uporabiti mehanizme avtomatizacije uporabniške programske opreme (splošno namenska in specialno namenska) Spletna stran Naslovnica Kazalo « ►► Stran 177 oo 2 Nazaj Full Screen Zapri Koncčaj 8.1. Umestitev uporabniške programske opreme Slika 8.1: Uporabniška programska oprema Uporabniško programsko opremo delimo na splošno in spečialno namensko (slika 8.1). Med splošno namensko programsko opremo prištevamo: • pisarniške programe kamor spadajo urejevalniki besedil, elektronske pregle- Spletna stran Naslovnica Kazalo « ►► Stran 178 od 2 Nazaj Full Screen Zapri Koncčaj dnice, programi za predstavitve, elektronsko pošto, upravljanje s slikami. Med specialno namensko programsko opremo lahko prištevamo: • programsko opremo za oblikovanje spletnih dokumentov, inženirsko programsko opremo (npr. programi CAD), podatkovne baze, varnost, virusi. Spletna stran Naslovnica Kazalo « ►► Stran 179 od 2 Nazaj Full Screen Zapri Koncčaj 8.2. Kje se zacne napredna raba uporabniških programov Predpogoj za napredno rabo programov v današnjih grafičnih operacijskih sistemih je obvladovanje dela z okni. Trdimo lahko naslednje: • pokaži mi kako delaš z okni in povem ti kakšen uporabnik računalnika si. Večletno gledanje pod prste uporabnikom v računalniški učilnici meje prepričalo, da večina bodočih inženirjev ni dovolj spretnih pri delu z večimi okni v večopravilnih operačijskih sistemih. Najpogostejša nerodnost je: • nepotrebno zapiranje/odpiranje programov namesto preklapljanja med aktivnimi programi Sodobni operačijski sistemi so večopravilni, zato lahko uporabnik dela z večimi opravili (okni) "hkrati". Uporabnikova spretnost pri navigačiji med večimi okni lahko prispeva k učinkovitejši rabi teh programov. Zato za vajo odprimo nekaj različnih programov in jih razporedimo tako, da zapolnimo ekran (slika 8.2). Zelo blizu resniče je tudi naslednja trditev: • pokaži mi svojo organizacijo diska in povem ti kakšen uporabnik računalnika si Ampak, to je lahko tudi filozofska debata, kjer imajo svoje argumente tudi zagovorniki kaosa (ali drugače...vsi dokumenti v eni mapi), ki uporabljajo dobro orodje za iskanje (nenazadnje Google na internetu nam pomaga iskati v kaosu spletnih dokumentov). Nasprotje kaotični organizačiji diska je vpeljava večnivojske strukture z uporabo tematskih map (slika 8.3). Spletna stran Naslovnica Kazalo « ►► Stran 180 oo 2 Nazaj Full Screen Zapri Koncčaj m Jflj*] J File Edit View Go Favorites Joe ' 0= Back EG Forward Address CATIGAUTVPedagoiko ddoWAIETO j-jf ft-CI temp i-Q Tibaut i _J archive : _1 Cache m File Edit _ |n| x| Search Help "3 prosojnice] =lol File £dit ^ew-^Insert Format :Tooti .^Me'-Show. ..^fedOLH Help -iBl X if If - 28_J B I U IIH HI. SP Efr ik fi ■ S ™ I l • : ŠS. Dram. ^ (tj AutoShopes - B| \ □ O g NewSlide... 5lide Layout,,. Appl^^ Whirlpool 35" _ |n| x| fj File Edit View Insert Format Tools Table Window Help -.1 fl 1 x. m a y 11 © - Times New Roman - =l°fg|:-H J Draw ■*■ t^ (i# AytoShapes t jfl«J |Page 1 1/1 File Edit View Insert Format Tools Data Window Help -iSjx] □ & i i& 3 ■ > . A . SheelJ |jjJ j _A File Edit View Insert Tools Window Help sa m §p FGLicence : Data 0 Tables m FGLicencel HI FGLicence2 m Licence HI Licence subforn PI Software HI Software uporč (HI Software uporč HI Start HI Storno m Uporabniki Slika 8.2: Ekran zapolnjen z vecimi programi Slika 8.3: Tematska organizacija diska KonCaj 8.3. Napredna raba urejevalnika besedil Začnimo na zabaven način. Zagotovo si ne želite pisati takšnih dokumentov. Ta neugleden dokument je bil izdelan z urejevalnikom MS Word. V nadaljevanju nas bo zanimala napredna uporaba urejevalnika besedil MS Word, ki jo bomo spoznali skozi primere. 8.3.1. Makro in Visual Basic za aplikacije 8.3.1.1. Izdelava makroja s snemanjem neustrezen znak ustrezen znak { š [ Š ' ž @ Ž r^j č A C č ] C Tabela 8.1: šumniki in njihovi ekvivalenti v starih dokumentih Starejši dokumenti (glej primer seznama študentov iz leta 1994), izdelani pred urejevalnikom iz Office 97, so v novejših verzijah pogojno berljivi, ko gre za pravilen prikaz znakov č, C, š, Š, ž, Ž, č in C. Ker kodne tabele vse do verzije Windows Spletna stran Naslovnica Kazalo « ►► Stran 183 od 219 Nazaj Full Screen Zapri Koncčaj 98 niso vsebovale teh znakov, je bilo potrebno za pisanje besedil uporabiti posebne pisave, ki so nekatere znake iz ASCII tabele nadomestili z "našimi". V starih dokumentih je zato potrebno neustrezne znake (tabela 8.1) zamenjati s pravimi. Izdelajmo makro v Wordu s katerim bomo vse neustrezne znake zamenjali z ustreznimi. Posneli bomo makro ZamenjavaZnakov za zamenjavo prvega znaka, nato pa makro rocno dopolnili še za zamenjavo ostalih znakov. Po izvedbi snemanja makra za zamenjavo znakov [ v Š, nastane zanimiv, a zaenkrat nerazumljiv, zapis v programskem jeziku Visual Basic za aplikacije (angl. VBA - Visual Basic for Applications), ki izgleda takole: i 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 Sub ZamenjavaZnakov() ' Procedura ZamenjavaZnakov ' Namen: izvede zamenjavo znaka v besedilu Ta del je bil izdelan s 'snemanjem makroja' Ta del zamenja vse znake [ s "S Selection.HomeKey Unit:=wdStory Selection.Find.ClearFormatting Selection.Find.Replacement.ClearFormatting ZACETEK ZAMENJAVE With Selection.Find .Text = "[" '-- stari znak .Replacement.Text = ""S" '-- novi znak .Forward = True .Wrap = wdFindContinue .Format = False Spletna stran Naslovnica Kazalo AA ► ► A ► Stran 184 oo 219 Nazaj Full Screen Zapri Koncčaj .MatchCase = False .MatchWholeWord = False .MatchWildcards = False 20 .MatchSoundsLike = False 21 .MatchAllWordForms = False 22 End With 23 Selection.Find.Execute Replace:=wdReplaceAll 24 ' KONEC ZAMENJAVE 25 End Sub Program 8.1: Makro za zamenjavo znakov v VBA Zdaj moramo makro dopolniti, da bo opravil še zamenjavo preostalih znakov. To lahko storimo tako, da podvajamo kodo med vrsticama ZAČETEK ZAMENJAVE in KONEC ZAMENJAVE tolikokrat kot je znakov za zamenjavo. Zdaj samo še spremenimo znake v vrsticah stari znak in novi znak. Spremembe opravimo v okolju urejevalnika za Visual basic za aplikacije (slika 8.4), ki ga odpremo v menuju Orodja/Makri/Visual Basic (angl. Tools/Macros/Visual basic) ali s kombinacijo tipk ALT-F11. Nastala programska koda brezhibno opravi svojo nalogo (zamenjava znakov v šumnike in šiCnike) vendar bo nekoliko izkušenejši uporabnik ugotovil, da je rešitev s podvajanjem kode nekoliko okorna. Kako bi torej spremenili programsko kodo makra, ce bi zaradi "krajšega programa in boljšega programerskega sloga", ne želeli tolikšnega podvajanja? Rešitev je v uporabi dveh dodatnih programskih struktur polja in zanke: Sub ZamenjavaZnakov() Spletna stran Naslovnica Kazalo ii ► ► i ► Stran 185 oo 219 Nazaj Full Screen Zapri Koncčaj i Microsoft Visual Basic - Seznam 1994 95 - [Makroji (Code)] File Edit View Insert Format Debug Run Tools Add-Ins Window Help 1 - fi L : @ Project - Project 3T + J® Normal - -S?- Project (Seznam_1994_95) - S Microsoft Word Objects Ej] ThisDocument + Forms - S Modules Makroji + References _ if ► a -j tež i as jas ■ \M (General) ■y | Z.imenj.iViiZiuikov Sub SamenjavaSnakov() MsgBox "Makro za pretvorbo znakr "v starih dokumentih", 'ZAČETEK ZAMENJAVE Selection.HomeKey Unit:=wdStory Selection.Find.ClearFormatting Selection.Find.Replacement.Clea: With Selection.Find .Text = "[" '<-- neustrezen a i Slika 8.4: Delovno okolje Visual basica v Wordu 2 ' Procedura ZamenjavaZnakov 3 ' Namen: izvede zamenjavo znaka v besedilu 4 5 ' Naslednje vrstice so bile dodane rocno 6 Dim IskaniZnaki(4) As String 7 Dim Sumniki(4) As String 8 9 IskaniZnaki(1) = "[" Spletna stran Naslovnica Kazalo « ►► i ► Stran 186 od 219 Nazaj Full Screen Zapri Koncčaj 10 IskaniZnaki (2) = "A" 11 IskaniZnaki (3) = "@" 12 IskaniZnaki (4) = "]" 13 14 Sumniki(1) = ""S" 15 Sumniki(2) = ""C" 16 Sumniki(3) = ""Z" 17 Sumniki(4) = "\u0106" 18 19 20 21 Ta del je bil izdelan s snemanjem makra Ta del zamenja vse znake [ s \u0160, A s \u010c, @ z "Z in ] s \u010 6 22 Selection.HomeKey Unit:=wdStory 23 Selection.Find.ClearFormatting 24 Selection. Find.Replacement.ClearFormatting 25 ' ZACETEK ZAMENJAVE 26 For ponovitev = 1 To 4 27 With Selection.Find 28 .Text = IskaniZnaki(ponovitev) '-- stari znak 29 .Replacement.Text = Sumniki(ponovitev) '- znak 30 .Forward = True 31 .Wrap = wdFindContinue 32 .Format = False 33 .MatchCase = False 34 .MatchWholeWord = False Spletna stran Naslovnica Kazalo ii ►► i ► Stran 187 oa 219 Nazaj Full Screen Zapri Končaj 36 37 38 39 40 41 .MatchWildcards = False .MatchSoundsLike = False .MatchAllWordForms = False End With Selection.Find.Execute Replace:=wdReplaceAll Next ponovitev KONEC ZAMENJAVE End Sub Program 8.2: Izboljšan makro za zamenjavo znakov v VBA Programski strukturi polje in zanka na tej točki podajamo kot zanimivost, ki je ne bomo podrobneje obrazložili. Zaključimo le, da so makroji izdelani s snemanjem zmogljivo orodje v rokah inženirja. 8.3.1.2. Rocna izdelava makroja v Visual Basicu za aplikacije Zastavimo si naslednjo nalogo: kako uporabnika presenetiti z dialognim oknom ob odpiranju/zapiranju dokumenta v urejevalniku MS Word? Poskusimo brez razlage...tukaj je kratki program, poimenujmo ga Pozdrav uporabniku, ki uporabnika prijazno pozdravi ob odpiranju dokumenta (slika 8.5): Sub AutoOpen( 2 MsgBox "Dober dan uporabnik! Ura je "RI" 3 End Sub & Now Program 8.3: Dialog v VBA Spletna stran Naslovnica Kazalo « ►► Stran 188 oo 219 Nazaj Full Screen Zapri Končaj 42 & Slika 8.5: Dialogno okno, ki ga prikaže makro AutoOpen in se prav tako prijazno poslovi od uporabnika ob zapiranju dokumenta, če dodamo še naslednji del programske kode: 1 Sub AutoClose 2 MsgBox "Nasvidenje uporabnik! Ura je "RI" 3 End Sub & Now () & "!", Program 8.4: Dialog v VBA Prenesimo zgornjo programsko kodo v urejevalnik MS Word na sledeči način (slika 8.6): • izberimo Orodja^Makro^Makri in v polje ime makra vpišimo AutoOpen nato izberimo Kreiraj. Vpišimo vrstico, ki se začne z MsgBox. Kaj je pravzaprav makro? Makro (glej definicijo) je zaporedje ukazov za računalniško obdelavo. Ukazi se izvedejo (obdelajo), če izvedemo makro. S pomočjo makroja lahko izvedemo avtomatizačijo izvajanja pogostih opravil. Zapomnimo si, Spletna stran Naslovnica Kazalo « ►► Stran 189 oo 2 Nazaj Full Screen Zapri Koncčaj fsm Macro name: AutoClose AutoOpen Step Ihto Edit [ Macros in: Description: NRUP_primerl.doc (document) | Delete_j Organizer... Cancel Macro created 1/6/2005 by Andrej Tibaut Slika 8.6: Seznam makrojev v urejevalniku da smo za izdelavo programa Pozdrav uporabniku uporabili makro, katerih izvajanje omogoča urejevalnik MS Word. Program Pozdrav uporabniku nas uči, daje možno z določenim zaporedjem ukazov zapisati programsko kodo, ki predstavlja računalniški program. Ce pogledamo natančneje ugotovimo, daje program sestavljen iz dveh sklopov. Vsak sklop se začne z besedo Sub ...() Naslovnica Kazalo « ►► Stran 190 oo 2 Nazaj Full Screen Zapri Končaj Spletna stran Program 8.5: Vrstični slog in zakljuci z besedo End Sub Program 8.6: Vrstični slog Takšen sklop imenujemo procedura. Naš program Pozdrav uporabniku vsebuje torej dve proceduri (AutoOpen in AutoClose). Poglejmo si pobliže vsebino obeh procedur. Dve besedi izstopata: MsgBox Program 8.7: Vrstidni slog in Now () Program 8.8: Vrstidni slog Prva beseda MsgBox je ukaz za prikaz dialognega okna, druga beseda Now() je ukaz za prikaz datuma in ure v dialognem oknu. Oba ukaza pripadata programskemu jeziku Visual Basic za aplikacije (angl. Visual Basic for Applications, VBA). Naš program Pozdrav uporabniku je torej zapisan v programskem jeziku Visual Basic za aplikacije. Predstavljajte si uporabnika, ki bi ob odpiranju dokumenta zagledal naslednji dialog (slika 8.7): 1 Sub AutoOpen 2 MsgBox "Virus: ali naj pobrisem celoten disk?", _ 3 vbYesNo + vbCritical, "RI" Spletna stran Naslovnica Kazalo AA ►► Stran 191 oo 2 Nazaj Full Screen Zapri Končaj End Sub Program 8.9: Dialog v VBA i o Virus: ali na] pobrišem celoten disk? j Yes No Slika 8.7: Lažni virus Če bi imena procedur poimenovali nekoliko drugače (tabela 8.2), bi se dialogno okno prikazalo ob drugem dogodku. Ime makroja Kdaj se izvede (dogodek) AutoExec vsakič, ko zaženemo Word ali naložimo globalno predlogo AutoNew vsakič, ko kreiramo nov dokument AutoOpen vsakič, ko odpremo obstoječ dokument AutoClose vsakič, ko zapremo dokument AutoExit vsakič, ko zapremo Word ali zapremo globalno predlogo Tabela 8.2: Seznam auto-makrojev Spletna stran Naslovnica Kazalo « ►► Stran 192 oo 219 Nazaj Full Screen Zapri Koncčaj 4 Bo zadostovalo za pripravo presenecenja na domacem racunalniku? 8.3.1.3. Izdelava forme za vnos podatkov Nadgrajevanje uporabe makrov in Visual Basica za aplikacije bi lahko šlo v smeri izdelave bolj zanimivih dialognih oken, takšnih, ki poleg ukaznih gumbov in besedila vsebujejo še kakšen kombinirani seznam, vnosno polje in še kaj. Takšna okna se obicajno uporabljajo za vnos podatkov, imenujemo jih tudi forme za vnos. V urejevalniku Word ima uporabnik možnost, s pomočjo Visual basica za aplikacije, izdelati tudi forme (slika 8.8). 8.3.1.4. Povezava urejevalnika in elektronske preglednice V nekem podjetju želijo spremljati cas, ki ga zaposleni porabijo za pisanje dokumentov v urejevalniku. V ta namen potrebujejo rešitev, ki bi zabeležila cas ob odpiranju in zapiranju dokumenta v urejevalniku. Za vsak dogodek odpiranja in zapiranja dokumenta naj se shrani podatek o imenu dokumenta in trenutnem casu. Podatki naj bodo shranjeni v Excelovi preglednici kot seznam, ki ga bo možno kasneje pregledati. V ta namen bomo uporabili t.i. auto-makre (tabela 8.2), ki smo jih že spoznali. Spomnimo...to so posebni makri, ki se samodejno izvedejo ob dolocenem dogodku: zagonu urejevalnika, odpiranju novega dokumenta, odpiranju obstojecega dokumenta, zapiranju dokumenta ali izhodu iz urejevalnika. Poglejmo kako izgleda rešitev v Visual basicu za aplikacije v Wordu: 1 Sub AutoOpen() 2 'Opis: Poklice funkcijo za pisanje v Excelov dokument. 3 ' Izvede se ob odpiranju Excelovega dokumenta. Spletna stran Naslovnica Kazalo ii ►► i ► Stran 193 oo 219 Nazaj Full Screen Zapri Koncčaj Project - Project 3 + # Normal :- ^ Project (Seznam_1994_95) h Microsoft Word Objects ThisDocunnent p Forms El h $3 Modules Makroji :+: fj References Moja prva farma Slika 8.8: Forma v urejevalniku 5 Call Zapisi_tekst_na_list_v_Excelu( _ 6 Application.ActiveDocument.Name & "/zacetek " End Sub Spletna stran Naslovnica Kazalo Stran 194 oo 219 Nazaj Full Screen Zapri Končaj 4 9 Sub AutoClose 10 'Opis: Poklice funkcijo za pisanje v Excelov dokument 11 ' Izvede se ob zapiranju Excelovega dokumenta. 12 13 Call Zapisi_tekst_na_list_v_Excelu( _ 14 Application.ActiveDocument.Name & "/konec " 15 16 End Sub 17 18 Sub Zapisi_tekst_na_list_v_Excelu(mojTekst As String) 19 'Opis: Odpre dokument v Excelu in vanj zapise tekst 20 ' glej tudi komentar v kodi 21 'Vhod: 22 ' - mojTekst: tekst, ki ga zelimo vpisati 23 ' na list Excelovega dokumenta 24 ' Izhod: nova vrstica v Excelovem dokumentu 25 26 27 Dim xlApp As Excel.Application 28 Dim xlWB As Excel.Workbook 29 Dim i As Integer 30 31 ' odpri Excel (nov Excelov objekt) 32 Set xlApp = CreateObject ("Excel.Application") 33 'ce dokument RI_Evidenca_Dela_v_Wordu.xls obstaja 34 If Dir (Application.ActiveDocument.Path + _ Spletna stran Naslovnica Kazalo ii ►► i ► Stran 195 oa 219 Nazaj Full Screen Zapri Koncčaj ' izvedi pisanje v Excelov dokument With xlWB.Worksheets(1) ' poisci prvo prazno vrstico i = Najdi_prazno_vrstico(xlWB.Worksheets( :1)) ' in v prvi stolpec vpisi zeljen tekst .Cells(i, 1) = mojTekst ' v drugega pa trenutni cas .Cells(i, 2) = Now () ' ce dokument ze obstaja If Dir(Application.ActiveDocument.Path + "\RI_Evidenca_Dela_v_Wordu.xls") <> vbNullString Then ' ga samo shrani xlWB.Save 'VRI_Evidenca_Dela_v_Wordu.xls") <> vbNullString Then ' ...ga odpri Set xlWB = _ xlApp.Workbooks.Open(Application. ActiveDocument.Path + "/" + "RI_Evidenca_ _Dela_v_Wordu.xls") Else ' sicer kreiraj nov dokument xlApp.Visible = False Set xlWB = xlApp.Workbooks.Add End If Spletna stran Naslovnica Kazalo ii ►► i ► Stran 196 oo 219 Nazaj Full Screen Zapri Končaj 59 Else 60 ' sicer ga poimenuj in shrani = Save as 61 . SaveAs (Application.ActiveDocument.Path + 62 "\RI_Evidenca_Dela_v_Wordu.xls") 63 End If 64 End With 65 66 ' Zapri Excelov dokument 67 xlWB.Close False 68 ' Zapri Excel 69 xlApp.Quit 70 ■ Zbrisi kazalce objektov 71 Set xlWB = Nothing 72 Set xlApp = Nothing 73 74 End Sub 75 76 Function Najdi_prazno_vrstico(sSht) 77 'Opis: Poisce prvo prazno vrstico v Excelovem dokumentu 78 ' glej tudi komentar v kodi 79 'Vhod: 80 ' - sSht: Excelov list 81 'Izhod: stevilka prazne vrstice, npr. C=3 83 Dim StevVrstic As Integer Spletna stran Naslovnica Kazalo AA ►► A ► Stran 197 oo 219 Nazaj Full Screen Zapri Koncčaj 82 85 ' stevec vrstic postavimo na zacetek 86 StevVrstic = 0 87 ' zanka v kateri iscemo prazno vrstico 88 DO 89 ' v vsakem koraku povecamo stevec 90 StevVrstic = StevVrstic + 1 91 'ponavljamo dokler ne naletimo na prazno celico 92 Loop While Not sSht.Cells(StevVrstic, 1).Value = vbNullString 94 ■ vrnemo stevilko celice 95 Najdi_prazno_vrstico = StevVrstic End Function Program 8.10: program v VBA za evidenco dela v urejevalniku MS Word Na koncu tega poglavja si poglejmo še seznam makrojev v menuju Orodja/Makro-/Makroji (angl. Tools/Macro/Macros), kije nastal v tem podpoglavju (slika 8.6). Spletna stran Naslovnica Kazalo « ►► Stran 198 oo 2 Nazaj Full Screen Zapri Koncčaj 8.4. Sistem za izdelavo dokumentov BTjX Vprašajmo se kako kriticni znamo biti uporabniki racunalniških programov do današnjih urejevalnikov besedil? Nikoli dovolj! Delež casa, ki ga inženirji, v profesionalnem delu življenja, porabimo za pisanje dopisov, navodil, porocil, analiz, idr. je prevelik, da ne bi razmišljali o ucinkovitosti urejevalnika besedil, ki ga uporabljamo. Vprašanja, ki sijih moramo zastavljati niso: ali je moj urejevalnik boljši od sosedovega (navsezadnje vecina itak uporablja takega kot sosed), ali ima moj urejevalnik dovolj funkcij (povprecen uporabnik MS Word-a itak uporablja le 40% vseh njegovih funkcij). Odlocilen je odgovor na vprašanje: ali je pri izkušenem uporabniku uporaba urejevalnika besedil dovolj transparentna (neopazna). Transparentna v tem smislu, da je delo udobno in nekonfliktno, da je rezultat na izhodni napravi takšen kot si ga želi avtor, da je življenska doba dokumenta vsaj enaka življenski dobi avtorja, da so besedila v digitalni obliki enostavno prenosljiva. Razocarani boste...vaš urejevalnik tem kriterijem ne zadostuje! Zakaj ne? Ker najverjetneje uporabljate MS Word. S sistemom za izdelavo dokumentov LTeX (izg. lateh) sem se srecal po dobrih petih letih uporabe urejevalnika MS Word. Besedilo je bilo potrebno opisovati, besedam dodajati dodatne znake. Poudarjen tekst je bilo potrebno napisati kot \textbf{poudarjeno}. Hej, komplicirano, ker sije bilo potrebno zapomniti vse te "okraske". Se mi je pa zdelo dologcasno, ker si besedilo pisal v navadnem ASCII urejevalniku besedil, in zanic ker koncnega izgleda besedila ni bilo moc videti sproti (kot je to pri MS Wordu). Za predogled je bilo potrebno besedilo "prevesti". Koncni izdelek je bil zapisan v formatu Postscript ali PDF. Proces publikacije je bil tako daljši kot pri ostalih urejevalnikih, ki delujejo po nacelu "to kar vidiš, to dobiš" (angl. WYSIWYG - What You See Is What You Get). Kljub mojemu nezadovolj- Spletna stran Naslovnica Kazalo ii ►► Stran 199 oo 2 Nazaj Full Screen Zapri Končaj stvu se način dela v ETgX-u ni spremenil in dokumenti iz leta 1990 so berljivi v vseh naslednjih distribucijah L^TgX-a. Pridih drugačnega pristopa k oblikovanju besedil pa je ostal popolnoma nespremenjen. Po dobrih desetih letih uporabe urejevalnika MS Word sem tudi sam presedlal na L^TgX. Doba uporabe urejevalnika MS Word ni bila odločilna, odločilna je bila potreba po urejevalniku, ki bi omogočal dolgoročno in neodvisno rešitev za izdelavo velikih dokumentov kot je npr. to študijsko gradivo. Resno publičiranje zahteva verodostojnost končnega izgleda, prenosljivost dokumentov med različnimi operačijskimi sistemi in nenazadnje tudi spletno povezljivost. Ravno zaradi teh lastnosti ILTjeX slovi kot sistem za izdelavo dokumentov, ki mu lahko rečemo "to kar vidiš, to si želel" (angl. WYSIWYM - What You See Is What You Mean). HTgX temelji na TgX-u, sistemu za izdelavo (pisanje, postavitev) visoko kvalitetnih dokumentov, ki gaje leta 1979 razvil Donald Knuth. Oglejmo si primer dokumenta izdelanega v ETgXu: \documentclass[a4paper,11pt]{letter} \usepackage[slovene]{babel} \usepackage[utf8]{inputenč} \usepackage[T1]{fontenč} %********* novi ukazi ************************* \newcommand{\bi}{\begin{itemize}} \newcommand {\ei}{\end {itemize}} \name{Miha Zavarovaneč} \address{Miha Zavarovaneč\\ Zavarovančeva 33\\ Spletna stran Naslovnica Kazalo ii ►► Stran 200 od 2 Nazaj Full Screen Zapri Končaj 3333 NeVemKje } \signature{Miha Zavarovanec} \date{Oktober 28, 2003} %********* zacetek dokumenta ******************* \begin {document} \begin{letter}{Zavarovalnica PridiKNam\\ Zavarovalniska pot 13\\ 6666 Velike Zavarujce} \opening{Spostovanig. direktor!} Prejel sem Vas dopis v katerem me obvescate o poteklem avtomobilskem zavarovanju. Hvala za Vaso skrb, zal je le-ta bila izrazena nekoliko prepozno. Vaso zavarovalnico sem se odlocil zamenjati za konkurencno. Dovolite mi, da nekoliko natancneje pojasnim razlog za to: \bi \item nedoslednost vasih agentov za avtomobilsko zavarovanje; nobeden od vasih dveh agentov me v zadnjih dveh letih ni pravocasno opozoril o poteklem zavarovanju (dasiravno mora to biti tudi moja skrb). Taksne nedoslednosti zaradi dnevne uporabe avtomobila ne morem spregledati. \item v dobi, ko informatika ponuja toliko resitev, elektronski opomniki ne bi smeli biti problem. \ei Pohvaliti pa zelim strokovni odnos vasih kolegov v skodnih primerih. \closing{V dobronamerni zelji, da postanete se boljsi Spletna stran Naslovnica Kazalo « ►► Stran 201 oo 219 Nazaj Full Screen Zapri Končaj 46 47 Vas lepo pozdravljam,} 48 \end{letter} 49 \end{document} Program 8.11: Dokument v zapisu LTjeK Izvorno besedilo napisano v LTgX-u je shranjeno v dokumentu tipa .tex. Vendar to ni predstavitveni format, ki bi ga želeli pošiljati okoli, torej izmenjevati. Dokument napisan v LTgX-u moramo prevesti, t.j. ga procesirati s programom TgX, da dobimo zapis v formatu DVI (angl. DeVice Independent), ki je "od naprave neodvisenža-pis, ki vsebuje opis dokumenta, pisave, itd. Datoteko v zapisu DVI lahko pretvorimo v ostale predstavitvene formate, npr. PDF, Postscript, HTML in navadno besedilo. LTgX omogoca avtorju vkljucevanje že izdelanih makrojev neposredno v besedilo. Avtor ima na ta nacin neposreden nadzor nad tokom besedila in koncnim izgledom dokumenta. Koncna oblika dokumenta je rezultat zanesljivega programa za procesiranje besedila "okrašenega" z makroji LTgX-a, ki jih je avtor rocno dodal k vsebini besedila. O zanesljivosti programa za prevajanje besedila napisanega v LTgX-u prica denarna nagrada, ki jo je Donald Knuth razpisal za vsako napako, ki bi jo kdo našel v programu iS" . Najpogostejši predstavitveni format za izmenjavo besedil generira-nih v LTgX-u je PDF (angl. Portable Document Format). Zakaj je PDF dobra izbira? Adobe PDF je izdelalo in standardiziralo podjetje Adobe Systems. Podjetje izdeluje zastonjski program za prikaz dokumentov PDF. Nastanku formata PDF je botrovala potreba založniške industrije po konsistentnem prikazu in tiskanju elektronskih dokumentov v formatu, ki bi bil neodvisen od operacijskega sistema. Konsistentnost prikaza originalnega dokumenta je dosežena zato, ker PDF format temelji na jeziku Postscript. Jezik Postscript je optimiran za tiskanje teksta in grafike in je neodvisen Spletna stran Naslovnica Kazalo « ►► Stran 202 od Nazaj Full Screen Zapri Koncčaj od naprave na kateri dokument tiskamo. Postscript je leta 1985 predstavilo podjetje Adobe. 8.4.1. LTeX in PDF za inženirsko rabo Razvoj ILTgX-a sledi razvoju formata PDF. Format PDF ima tri podmnožice, ki jih razvija mednarodna organizacija za standardizacijo ISO: • PDF/A je inacica formata PDF (ISO 19005-1:2005). Format je namenjen trajnejšemu arhiviranju digitalnih dokumentov (predvsem besedilnih) s ciljem, da bi dokumenti v tem zapisu bili samozadostni in bi tako tudi v prihodnosti izgledali enako kot ob stvaritvi. Format PDF/A zato zahteva posebno obravnavo v dokumentu uporabljenih pisav (morajo biti zapisane v dokumentu), barv in komentarjev. • PDF/X je inacica formata PDF (ISO 15930-8:2008). Format je namenjen predvsem izmenjavi graficnih vsebin in njihovemu tiskanju zato ne podpira vklju-cevanja obrazcev, digitalnih podpisov, vkljucevanja zvoka in videa. Družina formatov PDF/X ima 8 razlicnih podverzij. Razlike med posameznimi pod-verzijami so predvsem v podpori barvnih modelov za vkljucene slike (CMYK in RGB). • PDF/E je inacica formata PDF (ISO 24517-1:2008). Crka E v kratici PDF/E pomeni Engineering, torej PDF/Engineering. To je odprt zapis (specifikacija formata je javno dostopna), ki je namenjen neodvisni (nevtralni) izmenjavi tehnicne dokumentacije v inženirstvu. Spletna stran Naslovnica Kazalo AA ►► Stran 203 oo 2 Nazaj Full Screen Zapri Koncčaj Za uporabo v inženirstvu je posebej zanimiv format PDF/E, ki omogoCa vklju-Cevanje modelov 3D v dokument PDF. VkljuCevanje modelov 3D je omogoCeno preko formata U3D (Universal 3D). Format U3D je standardiziran format (je del ISO PDF/E) za opis raCunalniške grafike v 3D. Z uporabo MEX-a lahko izdelamo dokumente PDF z vkljuCenimi interaktivnimi modeli 3D (slika 8.9). Spletna stran Naslovnica Kazalo « ►► Stran 204 oo 2 Nazaj Full Screen Zapri Koncčaj Slika 8.9: Villa Kniggeweg v Berlinu, arhitekta K.Pogačar in A.Žižek Spletna stran Naslovnica Kazalo ii ►► Stran 205 oo 2 Nazaj Full Screen Zapri Koncčaj 8.5. Napredna raba elektronske preglednice Napredna raba elektronske preglednice (v nadaljevanju e-preglednica) predvideva, da uporabnik obvlada pretvorbo realnih problemov iz podrocja statistike (obdelava in analiza podatkov po statisticnih zakonitostih), matematike (tabeliranje funkcij, prikaz funkcijskih grafov) in inženirskih ved (tabeliranje in analiza meritev, izvajanje inženirskih izracunov) v obliko primerno za reševanje v e-preglednici. Pri spoznavanju napredne rabe e-preglednice bomo uporabljali MS Excel, ki pa ga lahko v vecini situacij ekvivalentno zamenjamo z e-preglednico OpenOffice.org Calc ali LibreOffice.org Calc. V okvir napredne rabe e-preglednice bomo uvrstili: • uporabo vgrajenih funkcij s poudarkom na sestavljenih (gnezdenih) funkcijah iz vseh kategorij: - matematicne in trigonometricne funkcije:SUM, SUMIF, AVERAGE, COUNT, COUNTIF, (*,/, +, -), POWER (A), SIN, COS, TAN, PI, ROUND, TRUNC, SQRT - delo z besedilom: CONCATENATE, LEN, LEFT, RIGHT, EXACT, LOWER, UPPER - logicne funkcije: IF, AND, OR, NOT - iskalne funkcije, delo s podatki: MIN, MAX, HLOOKUP, VLOOKUP, Pivot tables (vrtilne tabele) • uporaba funkcij za inženirske izracune • izdelava makrojev in njihova nadgradnja s programskim jezikom Visual Basic za aplikacije Spletna stran Naslovnica Kazalo ii ►► Stran 206 oo 2 Nazaj Full Screen Zapri Koncčaj 8.5.1. Uporaba funkcij v e-preglednici Uporaba funkCij je eno (naj)moCnejših "orožij" pri delu s pregledniCami. Pokazali bomo primer napredne uporabe funkCij na nekaj primerih. 8.5.1.1. Analiza stroškov gradbišča Primer prikazuje uporabo vrtilne tabele za pregled stroškov gradbišCa. 8.5.1.2. Preoblikovanje seznama študentov Pri svojem vsakdanjem delu je avtor te publikaCije naletel na sledeC problem. Na zaCetku študijskega leta je bilo potrebno v spletno uCilniCo (Moodle) vkljuCiti 15 študentov. Podatki o študentih so bili pridobljeni v pregledniCi. Spletna uCilniCa omogoCa roCni vnos posameznega študenta in masovni vnos seznama študentov. Ob pregledu navodil za masovni vnos seznama študentov se je izkazalo, da bo ob-stojeCi seznam potrebno preoblikovati. Možnosti sta dve: roCno preoblikovanje ali preoblikovanje z uporabo funkCij pregledniCe. Seveda smo izbrali preoblikovanje z uporabo funkCij, saj je roCni vnos poCasen. Podatki v obstojeCem seznamu študentov (slika 8.10) so zapisani v sledeCi obliki: i priimek in ime, e—naslov Program 8.12: Obstoječa oblika seznama študentov Podatke iz obstojeCega seznam študentov je potrebno preoblikovati v naslednjo obliko (slika 8.11): i uporabnisko ime, geslo, ime, priimek, e—naslov Spletna stran Naslovnica Kazalo « ►► Stran 207 oo 219 Nazaj Full Screen Zapri Končaj Program 8.13: Zahtevana oblika seznama študentov Za rešitev naloge smo uporabili funkcije za delo z besedilom (CONCATENATE, FIND, LEFT, LEN, MID). Bistvo naloge je v pravilni sestavi funkcij. Poglejmo primer. V celici A8 je kot besedilo zapisano "McKone, David."; priimek in ime študenta z vmesno vejico in piko na koncu. Izluščiti je potrebno ime in priimek: priimek zapišemo v celico D25 s formulo: LEFT(A8; FIND(", "; A8) - 1) (8.1) ime zapišemo v celico C25 s formulo: MID(A8; FIND(" "; A8) + 1; LEN (A8) - LEN (D 25) - 3) (8.2) uporabniško ime sestavimo iz imena in priimka s formulo: = CONCATENATE (C 25; "."; D25) (8.3) Za geslo smo uporabili kar elektronski naslov. Celotna rešitev naloge je v preglednici 8.5.1.3. Izračun dopustne obtežbe temeljnih tal Za reševanje osnovnih problemov temeljenja objektov je v strokovni literaturi in v veljavnih tehnicnih normativih podano vecje število pretežno empiricnih obrazcev za Spletna stran Naslovnica Kazalo « ►► Stran 208 od Nazaj Full Screen Zapri Koncčaj vrednotenje dopustnih obtežb temeljnih tal, posedanje objektov, stabilnostnih analiz pobočij ipd. Zemljine so praviloma heterogene sestave in so velikokrat na mikrolo-kacijah posameznih objektov bistveno drugačne od tistih ugotovljenih s sondažnimi in laboratorijskimi preiskavami. Zato je v geomehaniki v večini primerov potrebno iskati primerne rešitve takoj na terenu, upoštevajoč dejansko ugotovljene sestave temeljnih tal v izvršenih izkopih in ob tem podati dokončno mnenje glede pogojev temeljenja objekta. V tem primeru bomo s pomočjo Exčela obdelali vrednotenje dopustne obtežbe temeljnih tal. Osnovna enačba je obrazec Brinch - Hansena, ki jo v preglednici zapišemo kot večdelno formulo Č?: Y Pa = — x B x Ny x SY x iY + (cm + q x tan x Nc x Sc x dc x ic + q (8.4) 8.5.2. Uporaba Visual Basica za aplikacije v elektronski preglednici 8.5.2.1. Izdelava študentske evidence Elektronsko pregledničo želimo uporabiti za seznam študentov. Zelo enostavno! Poimenujemo stolpče, npr. ime, priimek, vpisna številka, očenah, itd. Pregledniča je uporabna če lahko po njej enostavno iščemo. Iskanje je zares enostavno, saj je to ena od vgrajenih funkčionalnosti pregledniče. V primeru zadetka lahko hitro ločiramo iskano čeličo. Pa vendarle naletimo na eno nerodnost. Ce je stolpčev toliko, da jih vseh ne vidimo hkrati na zaslonu, je lahko iskanje zaradi tega nerodno. Pomikanje drsnika levo in desno postane ščasoma "naporno". Ce vseh stolpčev pri iskanju niti Spletna stran Naslovnica Kazalo « ►► Stran 209 od 219 Nazaj Full Screen Zapri Koncčaj ne potrebujemo, potem velja to še toliko bolj. Predstavljajmo si predavatelja, ki želi iz seznama dobiti le tiste stolpce, ki jih potrebuje za vpis ocen v indeks. Običajno je to vpisna številka, ime in priimek, ter ocene. Kako naj dosežem, da mi bo iskanje prikazalo le te štiri stolpce, od katerih so prvi trije stolpci na začetku preglednice, stolpec ocene pa v zadnjem stolpcu. Rešitev lahko zapišemo kot funkcijo v Visual basicu, ki jo bo izvedel makro. Funkcijo poimenujmo Poizvedba. 1 Option Explicit 2 Option Base 1 3 4 Function Poizvedba() As Boolean 5 6 ' 7 ' 8 D 9 ' 10 D 11 12 13 D 14 D 15 16 ' 17 D 18 D 19 ' Definicija spremenljivk trenutna celica z zadetkom im mojaCelica As Variant celica s prvim zadetkom im prviZadetek As Variant vrstica in stolpec za izpis rezultata im rVrstica As Integer im rStolpec As Integer vrstica in stolpec zadetka im iVrstica As Integer im iStolpec As Integer vrstica predhodnega zadetka Spletna stran Naslovnica Kazalo ii ► ► i ► Stran 210 od 219 Nazaj Full Screen Zapri Koncčaj 20 Dim ipVrstica As Integer 21 22 ' sstevilo zadetkov 23 Dim zadetki As Integer 24 ' naslov celice zadetka, npr. R1C2 25 Dim mojNaslov As String 26 27 zadetki = 0 28 rVrstica = 4: rStolpec = 1 29 ipVrstica = -1 30 31 With Worksheets( "Ocene" ).Range("a1:af500") 32 ' zacni iskanje 33 Set mojaCelica = .Find(Sheets("Poizvedbe").Cells(2, 1) 34 LookIn:=xlValues, LookAt:=xlWhole) 35 ' ce je iskana beseda najdena nadaljuj 36 If Not mojaCelica Is Nothing Then 37 prviZadetek = mojaCelica.Address 38 ' isci dokler ni vec zadetka 39 Do 40 ' povecaj stevilo zadetkov 41 zadetki = zadetki + 1 42 mojNaslov = mojaCelica.Address(ReferenceStyle: = xlR1C1) 43 iVrstica = CInt(Mid(mojNaslov, 2, InStr(1, Spletna stran Naslovnica Kazalo AA ►► A ► Stran 211 oo 219 Nazaj Full Screen Zapri Koncčaj 45 46 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 61 62 63 mojNaslov, "C") - 2)) If ipVrstica <> iVrstica Then rStolpec = 1 ' vstavi novo vrstico na zacetek izpisa zadetkov Worksheets("Poizvedbe").rows(rVrstica).Insert 'Indeks Sheets("Poizvedbe").Cells(rVrstica, rStolpec) = Sheets("Ocene").Cells(iVrstica, 1) 'Priimek Sheets("Poizvedbe").Cells(rVrstica, rStolpec + 1) Sheets("Ocene").Cells(iVrstica, 2) ' Ime Sheets("Poizvedbe").Cells(rVrstica, rStolpec + 2) Sheets("Ocene").Cells(iVrstica, 3) 'Predmet Sheets("Poizvedbe").Cells(rVrstica, rStolpec + 3) Sheets("Ocene").Cells(iVrstica, 4) ' Leto Sheets("Poizvedbe").Cells(rVrstica, rStolpec + 4) Sheets("Ocene").Cells(iVrstica, 5) 'datum izpita Spletna stran Naslovnica Kazalo ii ►► i ► Stran 212 oo 219 Nazaj Full Screen Zapri Koncčaj 66 67 68 69 70 71 72 73 74 75 76 77 Sheets("Poizvedbe").Cells(rVrstica, rStolpec + 5) Sheets("Ocene").Cells(iVrstica, 6) 'ocena izpita Sheets("Poizvedbe").Cells(rVrstica, rStolpec + 6) Sheets("Ocene").Cells(iVrstica, 22) 'ocena vaj Sheets("Poizvedbe").Cells(rVrstica, rStolpec + 7) Sheets("Ocene").Cells(iVrstica, 30) ipVrstica = iVrstica End If Set mojaCelica = .FindNext(mojaCelica) Loop While Not mojaCelica Is Nothing And mojaCelica. Address 78 <> prviZadetek 79 End If 80 End With 81 82 ' ni bilo zadetka, izpisi obvestilo 83 If zadetki = 0 Then 84 MsgBox "Iskanje ni dalo rezultatov!" Opozorilo" Spletna stran Naslovnica Kazalo ii ►► i ► Stran 213 oo 219 Nazaj Full Screen Zapri Koncčaj 65 86 End Function Program 8.14: Poizvedba po seznamu študentov Spletna stran Naslovnica Kazalo « ►► Stran 214 oo 2 Nazaj Full Screen Zapri Končaj NapredrraHaba Pregled nice-F unkcije-resitev.xlsx B S3 H ©i Search in Sheet ~ CD ft Home Layout Tables Charts Smart Art »I Edit Font ; Alignment ; Number Format S3 p.istf Arial » LI T - T General s. lifui \l B / U ^ * A Align T Vo y Conditional , Formatting 1 1 = 1 priimek in ime e-naslov 2 Bartley, Eoin. eoin.bartley@student.uci.si 3 Gallagher, Fergal. George, Jan si. fergal.gallagh jansi.george^ er1@student.uci.si 4 gstudent.uci.si 5 Grimes, Enda. enda.grimes@stiident.uci.si L 6 Langridge, Graham. graham. Iangridge@student.uci.si gerard.martin@student.uci .si 7 Martin, Gerard. 8 McKone, David. david.mckone@student. uci.si ent.uci.si 9 McLoughiin, David. david.mcloughlin5@stud 10 Molioy, Fergus. fergus.moiioy@student.uci.si 11 Ogbebor, Paul. paul.ogbebor@student.uci.si 12 O'Reilly, Kieran. kieran.oreiliy1@student.uci.si 13 O'Neill, James james.oneill3@student.uci.si 14 Sheedy, Paul. paul.sheedy@student.uci.si IS Sopel, Marek. marek.sopel@student.uci.si 16 Woods, Trevor. trevor. woods 1 @student. uci.si i | SemamJ Kopija J +J (_* M ► II ^ Slika 8.10: Obstoječi seznam študentov Spletna stran Kazalo Stran 215 oo 219 Nazaj Full Screen Zapri Končaj % o o & ffl ® H M NapredriaRaba Pregled nice-Funkcije-resitev.xlsx dj L5DK - (A-. Search in Sheet 22 23 24 25 uporabniško ime geslo eoin.bartiey® student, uci. si 20 Fergal.Gallagher fergal.gallagherl©student,uci.si 21 Jansi.George Jansi.georgE@stjdent.jci. si enda. grimes ©student, uci. si graham. Iangridge@student.uci.si gerard.martin@student.uci.si david.mckone ©student, uci.si david.mcloughlin5@student.uci. si fergus.molloy@student.uci.si paui.ogbebor@student.iJci.si kieran.oreiiiyl ©student, uci.si jamesaneill3@student.uci.si paui.sheedy@student.uci.si marek.sapel@student.uci.si trevor.waods1@student.uci.si 26 27 28 29 30 31 Jansi.George Enda.Grimes Graham.Langridge Gerard.Martin David.McKone David.McLoughlin Fergus. Molloy PaulOgbebor Kieran.O'Reiily Jame.O'Neill Paul.Sheedy Marek.Sopel Trevor. Woods ime Eoin Fergal Jansi Enda Graham Gerard David David Fergus Paul Kieran Jame Paul Marek Trevor priimek Bartley Gallagher George Grimes Lang ridge Martin McKone McLoughli Molloy Ogbebor O'Reilly O'Neill Sheedy Sopel Woods e-tiaslov eoin, hartley® student.uci. si fergal.gallagherl @student. uci.si Jansi.george@student.uci.si enda.grirrtes@student.uci.si graham, langhdge@student.uci.si gerard.martin@student.uci.si david.mckone ©student, uci. si davidmclau9hlin5@student.uci.si fergus.molloy@student.uci.si paul agbebar@student.uci .si kieran. oreilly1@student.uci.si james.oneill3@student.uci.si paul ,sheedy@student, uci.si marek.sopel@student.uci.si trevor.waodsl @student.uci.si Slika 8.11: Zahtevan seznam študentov Naslovnica Kazalo Stran 216 oo 219 Nazaj Full Screen Zapri Spletna stran Literatura [1] Matti Hannus. Evolution of it in construction over the last decades, 1998. http://cic.vtt.fi/hannus/islands/index.html. [2] Danijel Rebolj. Binarni seštevalnik. slika, 1998. [3] ARNES. Komunikacijsko omrežje arnes. slika, 11 2003. http://www. arnes.si/infrastruktura.html, 2003. [4] ARNES. Komunikacijsko omrežje arnes. slika, 10 2011. http://www. arnes.si/infrastruktura.html, 2011. [5] T-2. Komunikacijsko omrežje t-2. slika, 11 2006. http://www.t-2.net/, (Omrežje), 2009. [6] Eugene Vishnevsky. The color spaces conversion applet. program, 11 2010. http://www.cs.rit.edu/~ncs/color/a_spaces.html. [7] Robert H. Blissmer. Introducing computers: Concepts, systems, and applications 1995/96 edition. Wiley, 03 1995. Spletna stran Naslovnica Kazalo « ►► Stran 217 oo 2 Nazaj Full Screen Zapri Koncčaj [8] W. Yurcik and E. F. Gehringer. A survey of web resources for teaching computer architecture. Workshop on Computer Architecture Education, 4 2002. http://www.ncsu.edu/wcae/ISCA2 0 02/submissions/ yurcik.pdf, 15.5.2007. [9] T. Matjašec and A. Tibaut. Animacija delovanja von neumannovega modela digitalnega racunalnika. animacija, 01 2012. http://www.fg.uni-mb. si/predmeti/RI/Slike/DelovanjeVonNeumannRacunalnika. swf . [10] Matjaž Horvat. Uvod v linux. Slo-Tech.com, 4 2004. http://slo-tech. com/clanki/04004/04004.shtml, 10.11.2004. [11] ARNES. Komunikacijske tehologije za telefonsko omrežje. http://www. arnes.si/storitve/dostop/adsl-in-xdsl.html, 10 2010. Spletna stran Naslovnica Kazalo « ►► Es Stran 218 oo 2 Nazaj Full Screen Zapri Končaj Stvarno kazalo ALE, glej aritmetično-logična enota aritmetično-logična enota, 72 ASCII, 67 e-preglednica, 206 enota aritmetično-logična, 72 gonilnik, 114 grafični uporabniški vmesnik, 97 LibreOffiče.org Calč, glej e-pregledniča mikrosimulačija prometa, 80 MS Exčel, glej e-pregledniča multipročesiranje, 80 notranji slog, 154 OpenOffiče.org Calč, glej e-pregledniča programski števec, 75 računalniški program, 85 ukazni register, 76 UNICODE, 67 uporabniški vmesnik, 97 von Neumann animačija delovanja digitalnega računalnika, 72 model digitalnega računalnika, 69 vrstični slog, 155 Zuse, Konrad prvi elektronsko-mehanski digitalni računalnik, 34 začetnik gradbene informatike, 50 Spletna stran Naslovnica Stran 219 od 2 Nazaj Full Screen Zapri Koncčaj