V VELENJU VELIKA GASILSKA VAJA Na vaji so pokazali, da so dobro usposobljeni Vedno pripravljeni Požari vsako leto prizadenejo mnoge izmed nas, zelo pogosto cele družine, posebno pa delovne organizacije. Zato želijo ob po-žarnovarstvenem tednu opozoriti vse, naj pravočasno ukrepajo, da bi požar preprečili, če je že nastal, naj bi ga znali hitro in strokovno pogasiti že na samem začetku s sredstvi, ki so pri roki. 3. oktober 1975 - leto X!. - št. 38 (297) - cena 2 din Glavni in odgovorni urednik Ljuban Naraks Požari največkrat nastanejo zaradi nevednosti, malomarnosti in neprevidnosti ter zaradi igre otrok z ognjem. Ker se to ponavlja vsako leto, posredujejo opozorila vsem občanom doma in na delovnih mestih, otrokom in staršem, v mestih in na podeželju. Samozaščita je ena najšibkejših točk preventivne zaščite pred požarom, zaradi česar ogenj uničuje za milijarde dinaijev družbenega in zasebnega imetja. V tednu požarne varnosti še posebno težijo za tem, da se to ne bi več dogajalo. V tednu požame varnosti so izvedli naši gasilci veliko akcij. V nedeljo pa je občinska gasilska zveza organizirala večjo gasilsko vajo, na kateri so sodelovala gasilska društva iz Velenja, gasilska društva iz REK in usnjarne, Šoštanja, Gaberk, Šaleka, Pesja in Škal. Sodelovala pa je tudi civilna zaščita. V stanovanjski zgradbi na Rudarski 2 v Velenju so improvizirali velik požar. Pri vaji so uporabili tudi avtolestev, reševalne prte ... Pokazali so, da imajo svoja društva dobro opremljena in usposobljena za vsako nesrečo.'* UVELJAVLJANJE USTAVNE VSEBINE SAMOUPRAVLJANJA TER URESNIČEVANJE DRUŽBENOEKONOMSKIH ODNOSOV V TOVARNI GOSPODINJSKE OPREME »GORENJE« VELENJE ler-- PET NOVIH TOZD ■■■■■■I s&fs f Konferenca Zveze komunistov v tovarni gospodinjske opreme ^Gorenje" Velenje si skupaj z osnovnimi organizacijami zveze komunistov in drugimi družbenopolitičnimi organizacijami prizadeva kar najbolj dosledno uresničiti akcijski program za poglabljanje upravnih odnosov ter za uresničevanje ustavne vsebine samo-janja in družbenoekonomskih odnosov v temeljnih organiza-združenega dela. Zlasti želijo dosledno uresničiti sklepe in naloge iz dokumentov 7. kongresa zveze komunistov Slovenije in 10. kongresa zveze komunistov Jugoslavije. Poglavitna delovna usme-tftev tovarniške konference je, da hkrati z novim samoupravnim organiziranjem okrepi pri-ta de vanj a za uveljavitev novih | # Srečanje internirancev 12. OKTOBRA V ŠMART-NEM PRI SLOVENI GRADCU V praznovanje 30-letnice zmage nad fašizmom in osvoboditve se bodo vključili tudi interniranci, politični zaporniki, izgnanci in vojni ujetniki iz Mislinjske doline. Komisija, ki deluje pri Občinskem odboru ZZB NOV Slovenj Gradec, bo pripravila v Smartnem pri Slovenj Gradcu prihodnjo nedeljo, 12. oktobra, že tradicionalno srečanje internirancev, političnih zapornikov, izgnancev in vojnih ujetnikov. Na srečanju, ki bo pred domom Zveze borcev, bodo izvedli priložnostni kulturni program. * * * * * * * t * * \ y ustavnih odnosov in za poglobitev samoupravnega dela delavcev v združenem delu v vseh oblikah samoupravnega združevanja. 4 NOVE OSNOVNE ORGANIZACIJE ZVEZE KOMUNISTOV, 5 NOVIH TEMELJNIH ORGANIZACIJ ZDRUŽENEGA DELA V zadnjih tednih so v velenjski tovarni gospodinjske opreme ,,Gorenje" ustanovili 4 nove osnovne organizacije zveze komunistov. Komunisti v teh novih osnovnih organizacijah pa so dali pobudo za akcijo za ustanovitev novih temeljnih organizacij združenega dela. Na zborih delavcev delov delovne skupnosti skupnih služb in delov dveh temeljnih organizacij združenega dela so, potem ko so ugotovili, da izpolnjujejo pogoje, sklenili, da organizirajo 5 novih temeljnih organizacij združenega dela. Delavci Orodjarne, Av-toparka ter Organizacije sredstev za proizvodnjo, ki so bili vključeni v delovno skupnost skupnih služb, tako ustanavljajo 3 nove temeljne organizacije združenega dela; nove temeljne organizacije združenega dela pa ustanavljajo še zaposleni v Em-balažnici, ki so bili doslej vključeni v temeljno organizacijo združenega dela Chrommetal in embalažnica ter delavci obrata Zmrzovalniki iz temeljne organizacije združenega dela Hladilniki. TUDI USKLAJEVANJE SAMOUPRAVNE ZAKONODAJE Potem, ko je komisija za samoupravljanje pregledala splošne normativne akte ter pripravila pregled, katere akte je treba še sprejeti, zdaj na zorih delavcev razpravljalo o usklajevanju obstoječih in sprejemu novih samoupravnih aktov. Pripravljajo pa tudi predlog, katere dejavnosti bodo temeljne organizacije združenega dela združevale-v okviru temeljnih organizacij in katere na drugih ravneh. Pripravljajo pa tudi izhodišča o tem, kaj naj bi proizvodne temeljen organizacije združenega dela skupnega pomena združevale v novih samoupravnih oblikah za ustvaritev skupnih ciljev ter racionalizacijo poslovanja. MESEČNO PREVERJANJE URESNIČEVANJA AKCIJSKEGA PROGRAMA Komite tovarniške konference zveze komunistov bo odslej me- sečno preverjal usreničevanje akcijskega programa. S 1. januarjem 1976 morajo v popolnosti zaživeti nove temeljne organizacije združenega dela. Nova samoupravna organiziranost bo bistveno menjala medsebojne odnose med temeljnimi organizacijami združenega dela ter med delovno skupnostjo skupnih služb in temeljnimi organizacijami združenega dela. Zato bodo namenili posebno pozornost prav razreševanju tistih vsebinskih vprašanj, ki bodo vplivala tako na razvoj temeljnih organizacij združenega dela kot tovarne gospodinjske opreme gorenje" Velenje. Sproti bodo ugotavljali uspehe akcije za stabilizacijo, ki je usmerjena še posebej v dosedanje proizvodne načrte, zmanjšanje stroškov proizvodnje in izboljšanje kvalitete. Ob tem pa bodo okrepili akcijo za povezovanje v okviru Elektrokovinske industrije, posebej za uveljavitev novih oblik samoupravne povezanosti oziroma povezovanja temeljnih organizacij združenega dela. Gre za uresničevanje skupnih ciljev, ki jih je mogoče uresničiti ob skupnem programiranju razvoja, okrepljeni razvojno-razi-skovalni dejavnosti, še tesnejši povezanosti s trgovino ter v okviru interne banke. Šoštanj, malo mestece ob bregovih Pake, je bilo že pred drugo svetovno vojno močno prežeto z naprednim delavskim in mladinskim gibanjem. Mnogo domoljubov je kraljeva vlada odgnala v takratne zapore. Vendar duh naprednjaštva ni mogel streti gibanja, ki je vrelo med šoštanjskimi usnjarji, mladino, inteligenco. Okupator se je vsekakor prevaral, ko je menil, da bodo narodnjaki na tem koncu Štajerske z otprtimi rokami sprejeli njegovo soldatesko. Čeprav so Nemci mislili, da so po šestih mesecih v Šoštanju že povsem varni, so mladi fantje in možje takrat pripravljali smelo vojaško in propagandno akcijo. Okrog SO borcev prvega Štajerskega bataljona, ki so ga sestavljale savinjska, revirska in pohorska četa, se je zbralo na Grmadi. Njim je poveljal Jože Letonje — Golob. Pripravili so dober načrt, ki jim je tudi uspel. V noči od 7. na 8. oktober 1941 leta so borci tega bataljona vpadli v okupirani Šoštanj in ga za nekaj ur zavzeli. Ta drzna partizanska akcija je Nemce in njihove zveste sodelavce zelo presenetila in prestrašila. Niso pričakovali, da bo v mesto, kjer so bili prebivalci sicer poslušni, vdrla • PRED PRAZNIKOM OBČINE VELENJE NOVI DELOVNI DOSEŽKI Soštanjski oktober pred štiriintridesetimi leti je moč-no odjeknil v takratnem tretjem rajhu % Ljudje pa so spoznali, da okupatorjev škorenj ne bo za večno ostal na naši slovenski zemlji oborožena skupina partizanov. To pa je bil tudi prvi znak, da se želijo okupirani narodi osvoboditi. Šoštanj je bilo prvo mesto, ki so ga osvobodili v takratni okupirani Sloveniji. Zavoljo tega so se okupatorji zavedali, da se Slovenci ne morejo sprijazniti z redom tretjega rajha. Najhujše pa je bilo to, da so Nemci doživeli veliko ponižanje. Soštanjski oktobrski dogodki pa so bili za mlado partizansko vojsko velika moralna podpora. Okupator svojega ponižanja ni mogel preboleti. Zato se je javno maščeval. Iz mariborskih zaporov je dva dni zatem pripeljal deset nedolžnih talcev in jih ustrelil. Takrat so svoja nedolžna življena darovali za svobodo Miha Anžel, Franc Berglez, Maks Berglez, Franc Bizjak, Dušan Finžgar, Ivan Keše, Mirko Novak, Jože Petrič, Alojz Rozman in Lojze Rozman. Hoteli so prestrašiti slovensko ljudstvo in dokazati, da so Nemci gospodarji v tem delu Evrope. Dosegli pa so nasprotno. V narodnoosvobodilni boj je odšlo vedno več borcev in bork. Diverzantske akcije in vojaški napadi partizanskih borcev so sledili drug drugemu. Res, da je bil krvni davek izredno velik, toda majhen narod se ni pustil podjarmiti fašizmu. Za svobodo je iz velenjske občine darovalo svoja življenja 676 talcev, junakov padlih v gozdovih in zverinsko ubitih v taboriščih. Njihova življenja pa niso zastonj umria. Prebivalci Šaleške doline smo po osvoboditvi strnili svoje moči in začeli graditi novo socialistično družbo. Trideset let živimo v svobodi. Sadovi našega dela pa so vidni povsod po tem predelu slovenske zemlje. Naš najlepši dosežek je vsekakor novo delavsko mesto - Velenje. V dolini pa smo zgradili rudnik, mnoge tovarne, šole, vrtce, mogočno termoelektrarno, ceste, otroška igrišča, uredili parke in nasploh olepšali našo okolico. Letošnji občinski praznik bo slovesno proslavljen, tako kot so bfli mnogi pred njim. Vendar je pripravljalni odbor sklenil, da bo potekal v duhu stabilizacije in boljše produktivnosti. Zavoljo tega ne bodo pripravili »razkošnejših" prireditev. Osrednja bo letos v Velenju, v soboto 11. oktobra ob 17. uri v večnamenski hali. Osrednji govornik bo Franjo Korun, politični sekretar komiteja občinske konference zveze komunistov. Kot smo izvedeii, bo predvsem govoril o stabilizacijskih prizadevanjih v naši občini ter o prilagajanju samoupravljanja ustavnim določilom. Na tej osrednji prireditvi ob prazniku občine Velenje bodo v kulturnem sporedu sodelovali godbi iz Šoštanja in Velenja ter 600 zdraženih pevcev. Recitirala pa bosta Mira Cretnikova in Karel Seme. Prebrali bodo tudi listino o pobratenju z občino Split. Na to osrednjo prireditev bodo vabili okrog 4 tisoč udeležencev. V sredo, 8. oktobra, ob 16. uri bodo v Velenju odprii posebno osnovno šolo. Na tej slovesnosti bo govorila podpredsednica skupščine Herma Grozdnikova. Ob koncu prihodnjega tedna pa bodo v Velenju predali svojemu namenu novo občinsko poslopje, kamor se bo preselilo sodišče iz Šoštanja in občinske družbenopolitične organizacije. Več prireditev pa bo tudi v Šoštanju. Tu bodo s prireditvami začeli že jutri ob 7. uri, ko bodo na pošti odprii fSatelistično razstavo. Rastava bo odprta v soboto in nedeljo od 7. do 19. ure. Zvečer ob 19,30 bodo v domu kulture odprii likovno razstavo Šaleške likovne skupine, ob 20. uri pa bo imel koncert pevski zbor iz Št. Jakoba na avstrijskem Koroškem. V torek, 7. oktobra, bodo zvečer ob 19,30 prav tako v domu kulture počastili krajevni praznik Šoštanja. V sredo, 8. oktobra, bo dopoldan ob 9,30 žalna komemoracija pri spomeniku 10 ustrelejnim talcem. Položili bodo tudi vence k vsem spomeniškim obeležjem na območju mesta. U. NARAKS NUDI VMESNICII ŠOŠTANJ MESa LOLA RIBARJA4-za hotelom KAJUH- DRASLE GOVEDI CENEJE /^10 POVPREČNO ZA D.DIN ZADNjEDNI PO SVETU... • MADRIDSKI KRVNIKI Kljub ogorčenim protestom svetovne javnosti je fašistični režim v Španiji usmrtil pet španskih rodoljubov in tako nakopal na sebe srd milijonov na vseh koncih sveta. Protesti so si sledili ves minuli teden (mimogrede rečeno, jih je bilo v Jugoslavilji iz nerazumljivih razlogov v tem času bolj malo, nadaljevali so se šele ta teden), prihajali pa so tako iz Združenih narodov kot iz vrste držav. Več kot deset dežel je odpoklicalo svoje veleposlanike iz Madrida, demonstranti pa so razbili in zažgali več španskih diplomatskih in trgovinskih ter drugih predstavništev širom po Evropi. Usmrtitev petih španskih rodoljubov (šesterico izmed enajstih na smrt obsojenih je Franco vendarle pomilostil pod pritiskom svetovnega javnega mnenja) je zadnje dejanje v verigi inkvizitorskega mračnjaštva, med katerim je od leta 1939 izgubilo v Španiji življenje več kot 350.000 ljudi. Zadnje žrtve fašistične diktature so: 21-letni Jose Sanchez Bravo Sollas, 27-letiii Roman Garcia Sanz, 25-letni Umberto Banea Alonso (vsi pripadniki an-tifašistične revolucionarno-par-tiotične fronte FRAP) ter 33-letni Angel Otaeluj in 21-let-ni Juan Paredes Manota, oba pripadnika ilegalne baskovske nacionalistične organizacije ETA. Madrid je s tem jasno pokazal, da sega po vseh skrajnih sredstvih, samo da bi se obdržal na oblasti: pred svetom je razgalil ne samo svojo krutost, marveč tudi divjaško nepriznavanje slehernega poskusa, da bi v deželi - za kar so se zavzemali ustreljeni rodoljubi - dovolil vsaj trohico demokracije in svobode. • PESTRA DIPLOMATSKA DEJAVNOST JUGOSLAVIJE Jugoslavija se te dni znova na najbolj neposreden način vključuje izredno pestro diplomatsko dejavnost, v okviru katere je prišlo na obisk v našo deželo več uglednih tujih državnikov, predsednik ZIS Džemal Bijedič in zvezni sekretar za zunanje zadeve Miloš minič pa sta bila - pivi je še - na obisku v nekaterih državah. Birendra, ki je prišel na povabilo predsednika republike Tita, in romunski premier Birendra, ki je prišel na povabilo predsednika republike Tita in romunski premier Ma-nescu, ki se je pri nas mudil na povabilo predsednika zveznega izvršnega sveta Džemala Bije-diča. Pred tem je bil zvezni sekretar za zunanje zadeve Miloš Minič v Kanadi in Združenih narodih (kjer je imel zelo dobro sprejet govor na zasedanju generalne skupščine), v začetku tega tedna pa je Džemal Bijedič odpotoval na daljšo turnejo po nekaterih deželah Azge. Med drugim bo obiskal DR Vietnam, LR Kitajsko, Sri Lanko, Indijo in Sin-gapur. Dodajmo k temu, da se v Jugoslaviji mudi tudi predsednik britanskega spodnjega doma Sel-win Lloyd (razen njega pa še nekatere druge osebnosti nekoliko nižjega položaja, ter da smo prav včeraj sprejeli tudi predsednika Indije Fakhrudina Ali Ahmeda - pa bo informacija o stičišču političnih poti pri nas te dni še bolj zaokrožena. To priča o izrednem ugledu, ki ga neuvrščena socialistična Jugoslavija uživa v svetu, in o naporih, da bi naši najuglednejši državniki prispevali čimveč k miru na svetu in sodelovanju med narodi To je prišlo do izraza tudi v Združenih narodih, kjer se je nedvomno končalo sedmo posebno zasedanje Generalne skupščine in kjer se še nadaljuje trideseto redno - obema je dala naša dežela pomemben prispevek, ki ni samo izraz naših, marveč tudi splošnih neuvrščenih naporov doseči boljše mednarodne odnose. • VOJSKA POSREDUJE Predsednik portugalske vlade de Azevedo je kot vršilec dolžnosti šefa države davi ukazal vojski, naj zasede radijske postaje in televizijo. Osebje ene od radijskih postaj portugalskega radijskega kluba je prek svojih mikrofonov objavilo, da nasprotuje taki odločitvi. Ukazali so, naj osebje vržejo ven. Odločitev je bila sprejeta v soglasju s svetom revolucije in z vlado, da bi ..zagotovili nemani-pulirano obveščanje v službi države in revolucije". .IN DOMOVINI PRAZNOVANJA - Tudi minulih nekaj dni je bilo v Sloveniji več praznovanj z velikimi zborovanji Tako je skoraj 5000-član-ski delovni kolektiv Rudarsko elektroenergetskega kombinata Zasavje proslavil 25-letnico samoupravljanja in 30-letnico osvoboditve. Med drugimi so se proslave udeležili tudi Sergej Kraigher, Miha Marinko, Lidija Šentjurc in Marjan Orožen, slavnostni govornik pa je bil član IK predsedstva CK ZKS Miran Potrč. Z velikim zborovanjem, na katerem je govoril predsednik CK ZKS France Popit, pa so prebivalci Radeč pri Zidanem mostu proslavili krajevni praznik in 30-letnico osvoboditve. Veliko zborovanje je bilo tudi v Količevem, kjer je tamkajšnji kolektiv papirnice proslavil kar tri jubileje: 55-letnico ustanovitve tovarne, 40-letnico velike stavke kolikčevskih papirni-čarjev in 25-letnico samoupravljanja. Slavnostni govornik je bil predsednik skupščine SRS dr. Marijan Brecelj, zborovanja pa se je udeležil tudi Andrej Marine. LADA - S sptememenjeno zvezno uredbo o potrošniških posojilih so prišli na seznam avtomobilov, za katere je moč dobiti v poslovnih bankah potrošniško posojilo na okencu, tudi avtomobili sovjetske proizvodnje, ki so znani pod imenom „lada". Gre za naslednje izvedbe teh avtomobilov: MAZ 2201, lada familiare, lada special ter fiat 132 GLS. PREMOG - Ob pomanjkanju primarnih energetskih virov je razveseljiva novica, da rudnik premoga, gline in peska Laško ugotavlja 300.000 ton premogovnih rezerv. Sedanje rezerve izkazujejo le še okrog 164.000 ton premoga, kar pomeni le še dve leti dela, medtem ko bi z odprtjem novih rezerv laški rudnik lahko obratoval do leta 1981 - z letno zmogljivostjo približno 70.000 ton. Zato ie republiški komite za energetiko že obravnaval investicijski program iz Laškega ter sklenil, da ga sprejme — glede na družbeno utemeljenost, pa tudi zategadelj, ker je količina 300.000 ton premoga iz Laškega zapisana v srednjeročnem planu 1976-1980. STRUP - Iz Dubrovnika je odploul naš remorker Jaki, ki je opremljen za potapljaške podvige do globine 150 metrov. Na remorkerju je 42 stokovanjakov, ki bodo v prihodnjih dneh raziskali kraj, kjer se je pred 14 meseci potopila jugoslovanska ladja Cavtat, natovorjena s strupenim tovorom. S skupno akcijo naših in italijanskih oblasti ter podjetij (ladja se je namreč potopila v italijanskih vodah) naj bi rešili vprašanje 900 sodov strupenega tetraetila, o katerem so v minulem letu veliko govorili, pa tudi tuji časniki so o tem veliko pisali. OBVEZA - Po zakonu o oblikovanju sredstev solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč plačujejo tudi upokojenci, ki prejemajo starostno, družinsko ali invalidsko pokojnino, prispevek v višini enodnevnega zneska pokojnine, dosežene v mesecu juliju. (Tega zneska pa ne plačujejo upokojenci, katerim pokojnina ne presega najmanjšega osebnega dohodka, določenega z zakonom). Glede na to bo od pokojnine za mesec oktober odtegnjen prispevek solidarnosti v višini 3,23 odstotka pokojnine, dosežene v mesecu juliju letos vsem upokojencem, katerim pokojnina skupaj z varstvenim dodatkom presega 1.266,75 dinarja mesečno. + USPELO II. SREČANJE AKTIVISTOV OSVOBODILNE FRONTE SALESK0-MISUNJSKE0A OKROŽJA V TURiSKI VASI PREŽIVELI AKTIVISTI PONOSNI NA OPRAVLJENO DELO TURIŠKA VAS PRI SLOVAN JE GRADCU, 29. septembra - V lepem, sončnem, vremenu se je zbralo v Turiški vasi pri Slovanj Gradcu, na letališču Koroškega aerokluba, na II. srečanju aktivistov Osvobodilne fronte šaleško-mislinjskega okrožja oktog 3.000 ljudi Prišlo je nad tisoč aktivistov Osvobodilne fronte iz Šaleške in Mislinjske doline, številni borci, delovni ljudje in mladi. Med številnimi gosti pa sta bila tudi sekretar Republiške konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovence Milan Kučan in sekretar Republiškega odbora Zveze združenj borcev NOV Slovenije Tone Turnher. Aktiviste Osvobodilne fronte in druge udeležence srečanja je pozdravil predsednik Občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenj Gradec Oto Sekavčnik. Slavnostni govornik na II. srečanju aktivistov Osvobodilne fronte šaleško-mislinjskega okrožja, prirejenega v počastitev 30-letnice osvoboditve, pa je bil sekretar tega okrožja Tone Ulrih -Kristl. Tone Ulrih - Kristl je najprej obširneje orisal razvoj narodnoosvobodilnega gibanja na tem območju naše ožje domovine Zbranim udeležencem II. srečanja aktivistov OF šaleško-mislinjskega okrožja je spregovoril nekdanji sekretar tega okrožja Tone UHih-Kristl ter dejavnosti šaleško-mislinjskega okrožja Osvobodilne fronte. Med drugim je tudi poudaril: „Z obupnimi napori in številnimi žrtvami smo vendarle uspeli že v prvi polovici leta 1944 oblikovali oblast Osvobodilne fronte v samem srcu okupirane Štajerske, od okrožja do krajevnih odborov v šaleško-mislinjskem okrožju. S pravilnim odnosom in zaupanjem z ljudmi pa smo uspeh tako rekoč iz nič v kratkem času zgraditi številne kadre, ki so po letu 1944 odločilno vplivali in usmerjali razvoj narodnooosvo-bodilnega gibanja in tudi povojne izgradnje vse do Maribora in Slovenskih Konjic in še na-prej. To dejstvo je vse do danes naši javnosti še premoalo poznano in kot celota premalo zgodovinsko obdelano. Tem kadrom gre velika zasluga, da so bili v kali zatrti vsi poskusi reakcije, da bi obrnila razvoj na stara pota v predelih vzhodne Štajerske. Ni namen zbora aktivistov Osvobodilne fronte, da bi poveličevali svoje zasluge, niti najmanj, da bi precenjevah naš doprinos k stvari zmage nad sovražnikom in osvoboditvrdo-movine. Gotovo pa smemo in moramo opozoriti pisce zgodovine narodnoosvobodilne borbe na določene probleme, ki še niso dovolj obdelani, in seznaniti sami, neposredno s pisano ali povedano besedo, mlade ljudi na težave in uspehe našega včeraj. Smemo in moramo biti tudi ponosni na naše delo in naš doprinos k stvari svobode in izgradnje socialistične domovine. Srečanje aktivistov ima namen obnavljati tiste tradicije, ki so povezale ogromno število občanov Šaleške in Mislinjske doline v organiziranem političnem boju v zaledju sovražnika. Obnavljanje bogatih izkušenj političnega dela v ilegali pa ima še poseben pomen na povezovanje nekdanjih izkušenj in današnjih priprav za organizacijo vseljud-skega odpora v novih pogojih- 30 let zmage nad fašizmom, 30 let zmage socialistične revolucije pomeni na nas 30 let nezadržnega razvoja socialistične družbe." Po kulturnem programu, zanimivi so bih zlasti pogovori z aktivisti Osvobodilne fronte in brigadirji, so udeleženci zborovanja poslali pozdravno pismo predsedniku Titu: • POZDRAVNO PISMO PREDSEDNIKU REPUBLIKE, JOSIPU BROZU-TITU:_ »Delali smo tako, kot si nas učil ti, dragi tovariš Tito!« Predsedniku republike, tovarišu Josipu Brozu - Titu so poslali udeleženci II. srečanja aktivistov Osvobodilne fronte šaleško - mislinjskega okrožja pismo naslednje vsebine: „Bivši aktivisti Osvobodilne fronte šaleško-mislinjskega okrožja, zbrani v partizanski Turiški vasi pri Slovanje Gradcu na svojem II. zboru v počastitev 30. obletnice zmage in svobode, ti skupaj z vsemi delovnimi ljudmi, občani in mladino Šaleške in Mislinjske doline pošiljamo iskrene in tovariške pozdrave! Tako kot smo v najtežjih dneh naše zgodovine z vso ljubeznijo in predanostjo širili glas upora in revolucije ter opravljali najodgovornejše politične in druge naloge, gradimo danes složno z mladimi svojo resnično domovino v družbi vseh jugoslovanskih narodov in narodnosti. Veseli in srečni smo, da naše žrtve niso bile zaman, da mladi rod tako zavzeto in predano nadaljuje naše delo. Delali smo tako, kot si nas učil ti, dragi tovariš Tito, zato smo uspeli in zmagali, pripravljeni pa smo storiti tudi i bodoče vse, kar bosta od nas zahtevala ti in Partija. Želimo, da še dolgo vodiš naše narode in naše ljudstvo za dobrobit vseh nas, za mir in resnično prijateljstvo med narodi! Aktivisti Osvobodilne fronte šaleško-mislinjskega okrožja, delovni ljudje in mladina Mislinjske in Šaleške doline". mbm T Prijetnega srečanja aktivistov šaleško-mislinjskega okrona, bflo v nedeljo v Turiški vasi pri Slovenj Gradcu, se je ui okrog tri tisoč aktivistov, borcev, delovnih ljudi in i Slavnosti govor je imel nekdanji sekretar tega okrožja Tone Krisd, med gosti pa sta bila tudi sekretar republiške konft SZDL Milan Kučan in sekretar republiškega odbora ZZB Slovence Tone Turnher. Ud i * * * * Aktualno Uspehi gospodarjenja za prvo letošnje polletje so z nami. Prav tako tudi njihova razčlemba. Če podrobno pregledamo analizo o gibanju gospodarstva v prvem polletju, potem lahko že kot nestrokovnjaki ugotovimo, da z dosežki v velenjski občini ne moremo biti zadovoljni. Ta ugotovotev pa bi bila vsekakor presplošna, če ne bi komentirali bistvenih vzrokov, zakaj pravzaprav velenjsko gospodarstvo ne napreduje tako, kot je bilo načrtovano v občinskih in drugih družbenih načrtih. Nazadujemo na vseh področjih. Tako je gospodarska rast nižja in še vedno upada. Tudi industrijska proizvodnja je v primerjavi z lanskimi petmesečnimi dosežki nižja za dva odstotka. Ni potrebno posebej poudarjati, da so temu krive prevelike zaloge. Te so se od lani v enakem obdobju povečale kar za 56 odstotkov. Najbolj so porasle zaloge gotovih izdelkov in nedovršene proizvodnje. Nič bolje ni z ekonomičnostjo poslovanja. Čeprav je res, da se je celotni dohodek povečal nominalno za 31 odstotkov, pa so se v petmesečnem obdobju za toliko povečali tudi materialni in drugi proizvodni stroški. Primerjava vseh teh podatkov kaže, da se je zmanjšala ekonomičnost poslovanja. V velenjskem gospodarstvu so porabili kar za 40 odstotkov več materiala. Za 62 odstotkov so izplačali več kot lani v petih mesecih dnevnih in terenskih dodatkov. Zavoljo teh in drugih stroškov je manjši tudi dohodek. Njegova rast je kar za 20 odstotkov nižja kot lani. Resnici na ljubo pa moramo še napisati, da so se v tem času povečale zakonske obveznosti kar za 25 odstotkov, pogodbene za 21 in kosmati osebni dohodki za 48 odstotkov. To pa so elementi, ki znatno vplivajo na dohodek. Zavoljo tega seje zmanjšal za 2 odstotka tudi ostanek dohodka. Brez tega denarja pa se poslabša reprodukcijska moč našega gospodarstva. V današnjem gospodarskem komentarju ne smemo mimo produktivnosti dela, ki je, kot kaže, še vedno deveta briga v nekaterih gospodarskih organizacijah v velenjski občini Produktivnost dela seje slabšala že takoj na začetku leta. Nanjo so opozarjali na mnogih sestankih in konferencah družbenopolotičnih organizacij in tudi stabilizacijski programi naj bi upoštevali to dejstvo. Preobsežno zaposlovanje in večji izplačani osebni dohodki so brez dvoma pomembni vzroki ki zmanjšujejo produktivnost. Naj pri tem povemo, i velenj: in ga nemenilo za sklade in reševanje i denarja Boljši so v velenjski občini odnosi med izvozom in uvozom blaga. Gospodarske organizacije so v letošnjem prvem poletju več izvozile kot uvozile. Izvozih so letos kar za 63 odstotkov več kot lani. Izvozniki so velenjsko Gorenje, rudarskoelektro energetski kombinat, Lesna in šoštanjska usnjarna. V mednarodno menjavo blaga pa bi se lahko vključile še druge delovne organizacije. Velenjsko gospodarstvo je do konca junija doseglo le 41 odstotkov načrtovanega dohodka. To pomeni, da smo ustvarili skoraj 200 milijonov dinaijev premalo. Najbrž nismo napak načrtovali. Kljub temu pa moramo opozoriti na to, da so delegati velenjske občinske skupščine letošnji družbeni načrt sprejemali šele ta ponedeljek. Zdaj pa je čas, ko bi morali že sestavljati njegove smernice za 1976. leto. In ne nazadnje: temeljni nosilci načrtovanja so vse temeljne organizacije združenega dela, organizacije združenega dela, krajevne in samoupravne interesne skupnosti. Tudi te morajo takoj sestaviti načrte za prihodnje leto. Vsi programi pa morajo biti osnovani na načelih in smernicah srednjeročnega razvojnega načrta občine Velenje do leta 1980. Tega pa smo vsi občani in delovni ljudje naše občine sprejeli v široki javni razpravi. U. NARAKS m PO PtAZMIKA REPUBLIKE BODO NAKOPALI 5,900.000 TOlt LIGNITA Akcija velenjskih rudarjev Velenjski rudaiji namenjajo posebno pozornost izpolnjevanju rizvodnih načrtov. Ob koncu preteklega leta so od vodstva in ;h strokovnih služb zahtevali, da organizirajo delo tako, da bo togoče izvršiti planske naloge. Prizadevanja so bila - kljub »manjkanju rudarjev - uspešna. Z izkopom 3,900.000 ton lignita o velenjski rudaiji dosegli rekordno proizvodnjo premoga. Ko so v temeljnih organi-cijah združenega dela Rudnika lignita Velenje te dni pre-edovali gospodarjenje in ures-ičevanje planskih nalog 2a le-ošnje leto, so ugotovili, da je reba zaradi občutnega zvišanja »izvodnih stroškov strniti ile, da bi nakopali več premoga, kot določa proizvodni ičrt. Akcija za predčasno iz-»lnitev osnovnega letnega de-ovnega načrta pa postaja ena >d poglavitnih nalog iz stabili-acijskih programov temeljnih organizacij združenega dela Rudnika lignita Velenje. Do 26. septembra so velenjski rudaiji nakopali že 3,033.500 ton lignita. V zadnjih dneh povprečna dnevna proizvodnja že presega 14.500 ton. Zadnjo soboto v septembru so delali v vseh 3 izmenah, tako da računajo, da bodo v septembru nakopali okrog 338.000 ton lignita. V oktobru in novembru bodo rudaiji iz Šaleške doline delali v 3 izmenah vse sobote, poprečni dnev- ni izkop pa naj bi se povzpel v oktobru na okrog 15.900 ton, v novembru pa že na 16.500 ton. Tako bi letos praznik republike, 29. november, počastili velenjski rudarji z izpolnjenim osnovnim proizvodnim načrtom, to je s proizvodnjo 3,900.000 ton lignita. Zaradi velikih potreb po premogu so v temeljnih organizacijah združenega dela Rudnika lignita Velenje proizvodni in gospodarski načrt dopolnili tako, da računajo z izkopom 4,150.000 ton lignita. Hkrati s prizadevanji, da bi do 29. novembra dosegli osnovni letni proizvodni načrt, tečejo tudi prizadevanja ne samo za izpolnitev dopolnjenega načrta, pač pa tudi za njegovo prekora- /MiMi HralS m BR čitev. Računajo na izkop 4,300.000 ton lignita, ali 10 % več, kot je bilo določeno z osnovnim letnim delovnim načrtom. Lanskoletni proizvodni dosežki velenjskih rudaijev, ki se tudi sicer lahko pohvalijo z najvišjim odkopnim učinkom pri nas in z rudniškim učinkom, ki je med največjimi v Evropi, so jamstvo, da bodo velenjski rudarji akcijo za povečanje proizvodnje in preseganje planskih nalog tudi uspešno končali, pa čeprav so si zastavili resnično zahtevno nalogo. Podobno kot lani je tudi letos poglavitno vodilo akcije — organizirati delo tako, da bo mogoče izpolrjiti zastavljene naloge ter izboljšati gospodarski položaj temeljnih organizacij združenega dela Rudnika lignita Velenje. Z letošnjo 10-odstotno prekoračitvijo osnovnega delovnega načrta želijo velenjski rudaiji še posebej obeležiti jubileje - 100-letnico Rudnika lignita Velenje, 30-letnico osvoboditve in 25-letnico samoupravljanja. Za skoraj 400.000 ton višja proizvodnja, kot so .jo sprva napovedovali, pa naj bi predstavljala njihov konkretni prispevek v akciji za stabilizacijo. Koliko za poškodovane ceste Avgusta je posebna komisija pregledala krajevne ceste v velenjski občini z namenom, da ugotovi škodo, ki jo je povzročilo letošnje neuije. Škoda na cestah je precejšnja, vendar se je komisija omejila na najnujnejša dela in razdelila sredstva. Ta sredstva so določili na seji občinske skupščine. Sredstva so razdelili krajevnim skupnostim izven mestnega področja. Krajevna skupnost Bele vode bo dobila 6.000 dinaijev. Krajanom Cirkovec je neuije cesto močno poškodovalo. Zato so jim namenili 10.000 dinaijev. Krajevne skupnosti Paka, Skorno-Floijan, Zavodnje, bodo za popravilo cest po 6.000 dinaijev, 7.500 bo dobila krajevna skupnost Ravne, krajevna skupnost Lokovica in pa Topolšica 7.000 dinarjev. Krajani Gorenja in Bevč bodo prejeli po 5.000 dinarjev. V krajevnih skupnostih Skale in Podkraj-Kavče je komisija ocenila škodo na 4.500 dinarjev. Krajevni skupnosti Šmartno ob Paki in Plešivec bosta prejeli po 6.500 dinaijev. Tudi v Družmirju in Gaberkah so ceste precej poškodovane. Škodo so ocenili na 3.000 dinaijev. V Pesju, Saleku in Konovem pa bodo dobili po 2.000 dinarjev. • Strelske vaje V Gaberkah pri Šoštanju je občinski štab teritorialne obrambe pripravil tedenski pouk in urejenje njihovih pripadnikov. Poleg urejenja v streljanju s pehotnim orožjem so se pripadniki enot seznanili še z načinom organiziranja teritorialne obrambe, družbeno samozaščito znotraj enot in s povezanostjo s SLO v krajevnih skupnostih in temeljnih organizacijah združenega dela. Po končanih vajah smo zvedeli, da so pripadniki uspešno končali ves potek pouka. Na sliki je skupina pripadnikov teritorialne obrambe pri pouku. Tečajniki v Velenju Velenjsko občino so obiskali udeleženci višjega tečaja za vprašanja splošnega ljudskega odpora. Ta tečaj obiskujejo zvezni in republiški funkcionaiji. V Velenju je bil s tečajniki tudi namestnik zveznega sekretaija za narodno obrambo gene-ralpolkovnik Ivan Dolničar. Tečajniki so obiskali občinsko skupščino in se s predsednikom Nestlom Zgankom, predstavniki družbenopolitičnih organizacij ter drugimi pogovaijali o vprašanjih splošnega ljudskega odpora. Predsednik Žgank je goste seznanil z razvojem in težavami velenjske občine, predsednik izvršnega sveta Franjo Kljun pa s konceptom funkcioniranja organov in služb in stanjem obrambnih priprav ter delovanjem občinskih organov v vojni. Na dopoldanskem pogovoru v sejni dvorani občinske skupščine so udeležence tečaja, ki so bili v Velenju na strokovni ekskurziji, seznanili še s težavami okrog oskrbe, o delovanju civilne zaščite in splošnega ljudskega odpora v krajevnih skupnostih ter temeljnih organizacijah združenega dela, o razvoju in organizaciji teritorialne obrambe ter s povezanostjo splošnega ljudskega odpora in organizacijo zVeze socialistične mladine. Po pogovoru so obiskali krajevni skupnosti Konovo in Zavodnje. Tu so se seznanili z delom enot splošnega ljudskega odpora. Bili pa so tudi v tovarni Gorenje, Najprej so si ogledali temeljno organizacijo združenega dela hladilnikov, zatem pa so se pogovaijali o razvoju, stanju, ukrepih, delovanju v vojnih razmerah in zaviralnih momentih za boljše organiziranje pri obrambnih pripravah. V VELENJU SEJA UPRAVNEGA ODBORA NAŠEGA t ZDRUŽENJA ~ 3 IZDELATI JE POTREBNO USKLAJEN PROGRAM RAZVOJA BOLNIŠKE SLUŽBE 'os veto van je o srednjeročnem razvoju zdravstva dstavniki regionalne zdravstvene skupnosti Ravne na Koro-kem, občinskih zdravstvenih skupnosti, zdravstvenih zavodov in otaišnic ter večjih delovnih organizacij in družbenopolitičnih Ijpnizarij iz vseh 4 občin koroške regije in občine Velenje so se te Id v Dravogradu posvetovali o srednjeročnem razvoju zdravstva v aieški, Mislinjski, Dravski in Mežiški dolini. - Tudi na območju ravenske egionalne zdravstvene skup-DSti je potrebno izboljšati dravstveni standard občanov, nvcsticijc, ki jih v ta namem ačrtujejo, bodo zahtevale krog 140 milijonov dinarjev, vendai bo mogoče zbrali za to v regiji le nakaj nad 100 milijonov dinarjev. Ker ves potreben denar ni zagotovljen, že zdaj pa sc srečujejo z velikim pomanjkanjem zdravstvenih delavcev. jc bilo dogovorjeno, da naj bi občinske zdravstvene skupnosti znova pregledale srednjeročne razvojne programe zdravstva ter skupaj z združenim delom uskladile želje z možnostmi in pa določile prednostni red investicijskih vlaganj. Na posvetovanju v Dravogradu so obširno spregovorili tudi o položaju in nadaljnjem razvoju bolnice Topolšica. Čimprej bo treba izoblikovati, so poudarili, usklajen program razvoja bolnišnične službe v Celju, Ve- lenju (za Topolšico) in Slovenj Gradcu ter izoblikovati dogovor o delitvi dela in sodelovanju. O načrtih za prihodnji razvoj bolnice Topolšica, ki se vključuje v SOZD „Zdru/ena savinjsko-šaleška zdravstvena ustanova Velenje" in kjer želijo pospešeno razvijati zdravstveno-kopališko dejavnost ter začeti med drugim tudi z zdravljenjem post-traumatskih posledic, pa bodo obvestili vse regionalne zdravstvene skupnosti v Sloveniji. I 1 i i 4 4 i 4 4 4 4 4 4 4 4 4 t 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 Samoupravna informativna skupnost Prejšnji teden je bila v hotelu Paka Velenje seja upravnega odbora združenja pokrajinskih časnikov in lokalnih radijskih postaj iz Slovenije. Gostitelj udeležencev je bil naš informativni center, kije tudi član tega združenja. Člani upravnega odbora so spregovorili o statutarni ureditvi združenja, ki ga morajo spremeniti in prilagoditi ustavnim določilom. Zaradi tega so pripravili delovno gradivo, ki predvideva ustanovitev samoupravne informativne skupnosti. Na včerajšnji seji upravnega odbora so podrobno spregovorili tudi o financiranju lokalnih medijev. Menili so, da je potrebno financiranje lokalne informacije sistemsko rešiti. Vključevanje v proračune sedanjih občinskih samoupravnih interesnih skupnosti je le začasna rešitev. Po mnenju članov upravnega odbora slovenskega združenja pokrajinskih časnikov in lokalnih radijskih postaj morajo biti redakcije pri svojem delu materialno neodvisne, čeprav to ne pomeni, da na njihovo delo ne sme biti širšega družbenega vpliva. Nikakor pa kakršenkoli način financiranja ne sme; podrediti vloge sredstev javnega informiranja samovolji in odločitvam posameznikov. Znova so načeli vprašanje sodelovanja med zavodom radio-tclevizije Ljubljana in lokalni ladijskimi postajami. Sklenili so, da bodo pospešili podpis ustreznega družbenega dogovora. Po končani seji so člani upravnega odbora obiskali studio naše radirke postaje. I v \ * * % J S NAŠ ROMAN 50 Toda to ni bilo tako enostavno, kot sta mislila. Taksi ju je odpeljal ob vzhodni obali, kjer je bilo polno sivo zelenega sladkornega trsa, iz katerega so molele borne kolibe in na pol podrti mlini na veter, nekaj velikanskih, razkošnih gradov, ki so gledali na moije, z bazeni in privatnimi plažami, a so bili vsi zasedeni, kot vsi ostali hoteli in penzioni, ki so bili nakopičeni po skalah Bathsheba. Vrnila sta se na sredino otoka, v Bridgetovvn, kjer je bilo v dolgem zalivu vse polno jaht in bark, s katerih so zlagali ali nalagali tovor. Pe- • RONALD KIRKBRIDE obrne ti glavo, kajne? Igrajo „Živali" — najboljša skupina beat glasbe. Ti mar niso všeč? „Slišati so kot živali," je rekla Yuki jezno. „Hm, kaj hudiča paje narobe z živalskim svetom? '•' Iz ust je potegnil žvečilni gumi, ga zalepil na skoijo drevesa in vzkliknil: „Za boga svetega, saj smo del njih!" Položil ji je roko na koleno in se zarežal. Njegov dih je bil nasičen z burbo-nom, pepermintom in cigaretami Lucky Strike. Odtegnila mu je svojo roko. „Kaj je, ljubica? Pa me menda ne boš prepričala, da še nisi nikoli. Si žalostna, zaradi tega, kar se je danes zgodilo? Uh, za las smo ušli. Morala bi biti zadovoljna, da si ostala živa To ti daje misliti. Saj nikoli ne veš, kdaj pokličejo tvojo številko. Zato moraš izkoristiti vsak JUKI OKANO ljala sta se mimo dolgih vist mornarjev, žensk, ki so nosile na glavah košare z južnim sadjem, osličkov, ki so klecali pod lovorom sladkornega trsa in šopov banan. Poulični prodajalci so prodajali mrzle pijače in slaščice. Zaustavila sta se in popila kozarec kokosovega mleka, nato pa spet stopila ob morju proti predelu Freshvvater. Povprašala sta za sobo v vsakem hotelu, a so ju povsod zavrnili, da nimajo niti ene sobe. Končno se je taksi ustavil pied ogromnimi vrati, nato pa zapeljal po dolgi zeleni aleji do velike, s soncem obsijane stavbe, ki jo jc oblivalo čudovito modro morje. Gospod Berwald se je kaj kmalu vrnil in oznanil, daje dobil zadnji dve prazni sobi v Sandy Lane hotelu. 26. Terasa pod arkadami je bila polna gostov, ki so pod živobarvnimi dežniki srkali ledene pijače. Na drugem koncu je natakar v brezhibni beli obleki s črnim metuljčkom za vratom serviral delfina, ribje ikre in odojka, pečenega na žaru. Sredi terase so natakarji zavzeto čistili pod in odnašali mize, da bi pripravili prostor za plesišče". Bervvald se je spoznal z nekim gospodom iz Bridge-towna. direktorjem Britanske zahodnoindijske letalske družbe, in se spustil v dolg pogovor. Na levi je Yuki sedela sama pod čudovitim drevesom samaan, poslušala gruljenje divjih golobov in opazovala urne ščinkavce, kako kradejo sladkor i miz. Skrit v drevesu takoj za njo pa je bil zvočnik, katerega glasbi je z vsem srcem prisluhnila. Zaprla je oči in se, v tišini in blaženem miru. vsa predala poslušanju glasbe. Morala je trdno zaspati, kajti ko se je zbudila, je bil te mrak. Tom Miller pa je klečal ob njenih nogah in gostolel: „Dragica, zgubila si svojo pahljačo!" „Od kod pa ste prišli? " je vprašala Yuki in si mela oči. „Mar tudi vi stanujete v tem hotelu? " „Ne, nismo mogli dobiti sobe. Pristali smo v neki gostilni, pojdi z menoj na slavje." Ko je govoril, je po zvočniku zadonela obupna kako-fonija beat glasbe in Yuki je glasba tako razbesnela, da je . takoj vstala. Miller jo je z roko pritisnil nazaj na sedež. „Prisluhni temu!" je rekel in pričel pokati s prsti v ritmu. „Kar trenutek." Spet je položil svojo roko na njeno koleno. Rjoveča glasba je naenkrat utihnila. Disco jockey je rekel z zadihanim glasom: „Najnovejši angleški hit .Cinderella boy'! Posnel je eno samo pesem, toda že s to se je povzpel v sam vrh. Kdo bi si mislil, da se fla-mengo in nežna, žalostna uspavanka lahko igraja na kitare, ki jih spremlja samisen. Poslušajte Herba Brovvn-sworda — zadnji hit zabavne glasbe!" Yuki je poslušala. Mislila je na Johnnyja, na Toma Millerja in svojo trenutno kašo, v kateri se je znašla. Zakaj je moralo biti tako, da so vsi moški hoteli z njo v posteljo, razen tistega, ki si ga je sama želela? Kaj je bilo napačnega v njenem make-upu, v njenem značaju, da je privlačila vedno napačne moške? Kaj se bo zgodilo z njo? Vzgajali so jo v poslušnosti in poštenju in tudi sama je vedno poskušala živeti po teh načelih. In vedno je bilo njeno srce čisto in nikoli ni imela tako obupnega občutka kot nocoj. Kajti naenkrat se je počutila vsa zmedena, izgubljena in osramočena. Se je mogoče nad čem pregrešila? Mogoče je odšla predaleč od doma? Samo, da bi bil oče še živ! ZNANSTVENIKI 0 OBNAŠANJU IN OBČUTLJIVOSTI ŽIVALI " I m E_M Etologija je mlada znanost, pojavila se je leta 1935 s študijo avstrijskega znanstvenika Konrada Lorenza o obnašanju domačih gosi. Obnašanje, pa čeprav govorimo predvsem o obnašanju živali, pomeni tudi njihovo kulturo, njihovo razvojno stopnjo. To pomeni, da smo se lotili zamotanih vprašanj, na katera so pred kratkih skušali odgovoriti tudi strokovnjaki na svoji 14. mednarodni konferenci o etologiji v Parmi. Na konferenci se niso zbrali samo prirodoslovci, temveč tudi psihologi, psihiatri, sociologi in celo filozofi. Prebrali so več kot 300 referatov, 450 znanstvenikov pa je spregovorilo o dosedanjih raziskavah in ugotovitvah. Številne živali so obdelali povsem drugače, kot jih poznamo. PETJE V DIALEKTU Kako nastajajo dialekti? Na otočju Nove Zelandije živi vrsta vrabcev, ki je začela že izumirati. Na tem otočju so očitno pogoji boljši za njihov razvoj. Vrabci so se razleteli po vsem ozemlju in z značilnim žvižganjem opozarjajo druge živali, da je to njihovo ozemlje. Po daljšem opazovanju so znanstveniki ugotovili, da vrabci na vzhodnem delu otoka pojejo drugače kot njihovi tovariši na zahodnem delu. Kako je to mogoče? Znanstveniki so ugotovili, da se mladiči ne učijo petja nagonsko od svojih staršev, temveč ob njihovem petju dopolnjujejo učenje s petjem drugih ptic. Tako nastaja od generacije do generacije nova oblika, ki ustvarja prave ptičje dialekte. ŽALOSTNA OPICA Znanstveniki so v veliki indijski puščavi nekega dne našli 5-mesečno opico, katere matije poginila nekaj ur pred tem. Mladiček je glasno jokal in iskal mater. Odrasle opice so ga opazovale, vendar mu niso pomagale. Minila sta dva dneva. Mladiček je jokal vedno glasneje, se kremžil in ni več jedel. Končno se ga je usmilila ena izmed opic in ga poskušala nahraniti. Mladiček je sesal, vendar je bil še vedno žalosten. Oseminpetde-setega dne po materini smrti je izginil in znanstveniki ga nivo več videli. Zaključili so, da je materina smrt povzročila pri mladičku nekakšen živčni zlom in zato se ni mogel prilagoditi krušni materi, temveč je pobegnil od nje in skupine opic ter verjetno nekje osamljen in nemočen poginil. Čast zmagovalcu O agresivnosti med živalmi so etologi prav tako veliko razpravljali. Agresivnost namreč predstavlja določene odnose med živalskim vrstami, z njo urejajo svoja področja, hierarhijo v skupini in celo ljubezen. Po mnenju številnih znanstvenikov predstavlja agresivnost med živalmi temelj njihovega obstoja in razvoja. Eden izmed znanstvenikov je opazoval rakove samce. Rake so ulovili v globini 100 m, na njihovih hrbtih pa so našli še drugo žival. To so zapazili samo pri posameznikih. Zakaj to? Znanstvenik je vzel dva raka: enega z živaljo in drugega brez nje. Ugotovil je, da je bil tisti z živaljo na hrbtu močnejši in agresivnejši in da je takoj nadvladal drugega. Zmagovalec je dovolil drugi živali, da mu je splezala na hrbet in je smatral to za veliko čast. Znanstvenik je zbral nekaj živalic in jih je spustil v posodo z obema rakoma. Kmalu so vse živalce splezale na hrbet močnejšega in agresivnejšega raka, medtem ko se drugega sploh niso dotikale in ga niso opazile. jezna stonoga Stonoga se je s svojimi predniki pojavila na zemlji že pred 300 milijoni let. S svojimi petnajstimi pari nog tiplje in se premika. Ko ulovi plen, ga z nogami otiplje in ugotovi njegovo prehrambeno vrednost. Pri tem je važno, da so njene noge vedno čiste in dovolj gibčne, zato jih čisti vsakih 10 minut. In kaj se zgodi, če je stonoga Orangutanova samica z mladičem razburjena, vznemirjena? Tedaj začne še intenzivneje čistiti svoje noge in s tem sploh ne preneha. Namesto da bi se vrgla na nasprotnika ali počela kaj drugega temu podobnega, se podobno kot človek, zapre v svojo samoto in svojo jezo, strah ali vznemirjenje skuša potolažiti s tem, da „udarja po mizi". GALEBOVA RAČUNICA V močvirju New Yersyja živita dve vrsti ptic: galebi in močvirske kokoške. Med seboj se dobro razumejo, hranijo pa se povsem različno. Kokoška zvije svoje gnezdeče blizu gale- MODNA KREAT0RKA STAŠA bovega, ker je galeb močnejši! tako lahko brani hkrati svojel njene mladiče. Njihov skupi sovražnik pa je jastreb. Eto so se vprašali, kako je moč^ ska kokoška pridobila galeb takšno sodelovanje. Kmalu J našli odgovor. Znanstveniki j pomešali jajca galebov in kolo in ugotovili naslednje: jasti so jemali vedno samo mai kokošja jajca, ker so ih nosili in z njimi hranili svoj mladiče. To pomeni, da so o gnezdih močvirske kokoške { ob njihovih jajcih zavarovi gnezda in jajca galebov, ker j večja in jih jastreb teže pren Galebova jajca bi bila v vel večji navarnosti, če ob njihnj bi bilo tudi gnezd močviri kokoši. Nadvse uporabna eleganca Čc vem najrazličnejše modne novosti ne zmešajo kar takoj glave; če se o novi garderobi odločate premišljeno in preudarno; če ste skratka - našli svoj stil, potem velja za vas samo eno modno pravilo: imejte svoj stil še naprej. In če je to mirna eleganca, vselej dovolj moderna in vselej priljubljena, če je ta eleganca rahlo pomešana z nežno romantičnim izgledom in ob vsem tem še vedno dovolj udobna in praktična, potem gotovo niste zgrešili. Takšna garderoba, vsa - od čevljev do pokrivala - usklajena in ubrana na eno, se gotovo tudi najlažje dopolnjuje in sestavlja, pa je vseeno še vedno lahko pestra. Jesenski kostim na sliki govori vsemu temu v prid. Zelo preprostega kroja je, obenem pa lepo eleganten, udoben in nadvse uporaben. S široko nagubanim krilom, s klasičnim krojem jopice in z obrobami, poudarjenimi šivi, spominja na „dobre stare Chanel kostime", o katerih pa tako lahko rečemo samo, da so primerni za vse postave in vsa leta. KOMANDOSI BREZ BARETK Nekje so našli neko četo, sestavljeno iz pripadnikov različnih narodnosti, ki ji je poveljeval neki Nizozemec. Preimenovali so jo v bataljon in obljubili, da bodo sčasoma poskrbeli še za formiranje drugega bataljona. Program dela nove enote je med drugim predvideval ustanovitev treh posebnih šolskih centrov, v katerih bi se kandidati lahko učili veščin vohunjenja, in sabotiranja - oboje je bilo nekaj, o čemer je imel Skorzeny zelo nedoločene pojme. Kmalu po svojem imenovanju je Skorzenyja poklical k sebi admiral Canaris, šef nemške protiobveščevalne službe. V triurnem razgovoru, ki se gaje mladi kapetan bal že nekaj dni prej zaradi malce temačnega slovesa, ki ga je užival Canaris, se je slednji zadovoljil le z obširnim predavanjem o vohunskem delu nasploh. Skorzeny je samo poslušal. Tisto, zaradi česar je mislil, da je prišel k Canarisu (da bi namreč dosegel premestitev pol ducata sposobnih mladih obveščevalnih oficirjev v svojo enoto), je prišlo na vrsto šele tik pred koncem sprejema. O tem je Canaris spregovoril samo nekaj besed, ki niso bile ne tič, ne miš: odločitev o prestavitvi, je rekel, bo sprejel kasneje. Prvi napotki na začetku nove kariere so bili osupljivo nepomembni. Razgovor s Canarisom se mu je zdel golo zapravljanje časa. Šele mnogo kasneje je spoznal, da je pri tem razgovoru pravzaprav, doživel svoj ognjeni krst v prvem izmed številnih spopadov, ki jih bo imel v Berlinu z ..visokimi živinami". Kajti kasneje, ko se je malce bolj poglobil v birokratski aparat, ki je stal na čelu, nemške armade, je spoznal, da je ena izmed osnovnih značilnosti prav neizmerna poplava besedi in razmeroma malo konkretnih in koristnih dejanj. V tem smislu, samo kot spoznanje, je bil prvi razgovor s Canarisom vendarle koristen. Spoznal je, kako okosteneli in neučinkoviti so v resnici številni ljudje, ki so na zunaj veljali za nepoučene kot nepogrešljivi. Bilo jih je na stotine, oblečeni v generalštabne uniforme z rdečo črto vzdolž hlačnic. Nič kolikokrat je bil povsem izgubljen, ko je zahteval povsem preproste reči, pa se je izkazalo, da terja dobava teh stvari izpolnitev gore obrazcev, beračenje za podpise šefov in podšefov oddelkov in sektorjev. Pred vsakim je bilo treba ponižno stati in poslušati njihove govorance . .. besede, besede, inflacija besed brez vsakega pomena in koristi. Včasih je že mislil, da ne bo nikoli dobil te bitke, bitke z birokrati, ki so neusmiljeno zavlačevali sleherni postopek in se pri tem napihovali od važnosti. Tako je bilo vse do prihoda Karla Radia, veselega mladeniča, ki gaje poznal še iz svojih študentskih let. Precej ko ga je po naključju srečal v Berlinu, gaje pregovoril, daje zaprosil za premestitev v njegovo enoto in ko je to naposled uspelo, gaje postavil za svojega adjutanta. Radi je v hipu temeljito spremenil razmerje sil. Pred vojno je bil pravnik in v zmešnjavi obrazcev ter poročil se je počutil kot doma. Tam, kjer je Skorzeny običajno nemočno klonil pred neusmiljenimi birokrati, je Radi uspaval kot od šale. Vse številne birokrate v vojaškem in oblastnem aparatu je Skorzenyjevo navdušenje, s katerim se je zavzemal za uresničitev zadane mu naloge, samo jezilo in nastavljali so mu najrazličnejše pasti, v katere je padal iz dneva v dan. Toda Radi je vse to spremenil in njegova zagrizena vztrajnost je rodila čudeže. Proti birokratom se je bojeval z njihovim lastnim orožjem: poplavo aktov in formularjev, ki jih je pošiljal s tako trdovratno vztrajnostjo, da so za sleherni dopis, ki so mu ga poslali, prejeli najmanj tri odgovore dokler niso bili povsem zmedeni in krotki, voljni, da izpolnijo sleherno željo, samo da se rešijo tega demona, ki jih je tolkel z njihovim lastnim orožjem. IZ ARHIVOV NACISTIČNEGA VOJNEGA STROJA In razen tega si je Radi, ki očitno ni priznaval avtoritete samo zaradi lepšega, izmislil še nekaj mogočnih zaščitnikov imen generalov, ki niso nikjer obstojali, so pa vsi od kraja ,,potrjevali" na njegovih dopisih, daje tisto, kar prosi, zares izjemno pomembno. To je bil sicer le izhod v sili, ki pa je razmeroma precejkrat prav prišel. Kasneje je Skorzeny srečal tudi mnogo sposobnih uradnikov, mož, ki so se zares trudili, da bi fronta in vojska dobili vse, kar so potrebovali - toda še vedno je bilo vse preveč takih, ki so samo postopali in izrabljali vojno za mirne in varne službe v zaledju. Predno se mu je Radi pridružil, je moral mladi poveljnik najmlajšega rodu nemške vojske zapraviti skoraj ves svoj čas z neskončno redko dopisov in administrativnih opravkov, poslej se je lahko temu v dobršni meri izognil in posvetil tistemu, za kar so ga tudi imenovali: organiziruju in vodenju posebnih enot. Za začetek zaprosil arhivski sektor obveščevalne službe za podatke o tovrstnih prizadevanjih sovražnika. Poslali so mu goro zaprašenih aktov, v katerih je bilo s tipično nemško natančnostjo popisano vse, kar so dotlej zavezni"' storili na tem področju. Zgodbe so se začele z opisom angleških napadov na St. Nazaire, Dunquerquu, Lofoten in nadaljevale s presenetljivo popolnim pregledom vseh akcij angleških suhozemnih in pomorskih komandosov ob Sredozemlju. Podatki so bili preverjeni, saj so jih posredovali prizadeti nemški'poveljniki napadenih objektov in ujeti napadalci. Skorzeny je presenečen ugotovil, da je v nasprotju s stališčem nemškega generalštaba, ki je vse te akcije domišljavo označil kot zgolj prizadevanja amaterjev, v poročilih našel potrditev svoje teze: da so namreč taki napadi zelo poceni v primerjavi z veliko škodo, ki jo običajno povzročijo. Bolj ko je zasledoval zavezniške izkušnje, bolj navdušenje postajal. To je bilo tisto, kar je nekaj veljalo! Njegovi možgani so željno vsrkavali nove možnosti, ki jih je spoznaval z vsakim prebranim poročilom in pregledom zaprašenega akta. KAJ PRIPRAVLJA NOVO NASTAJAJOČI KULTURNI CENTER V VELENJU Na pobudo občinskega izvršnega sveta in občinske kulturne skupnosti smo v občini Velenje pristopili k združitvi ustanov, ki se ukvaijajo s kulturno dejavnostjo, v enovito organizacijo, ki se bo imenovala KULTURNI CENTER VELENJE. Združevala bo dosednji Kulturni dom Velenje, Kulturni dom Šoštanj, Knjižnico Velenje in Šoštanj in Muzejske zbirke na velenjskem gradu. Za v.d. direktorja je bil imenovan Marjan MARINŠEK, dipl. prav., sicer podpredsednik izvršnega sveta. Na vprašanje, kako poteka integracija na področju kulture in kakšen je program bodočega Kulturnega centra, smo zvedeli marsikaj, kar bo zanimalo vse ljubitelje kulturnega življenja v občini. KULTURNI CENTER Smo ena prvih občin, ki so začele razmišljati o združitvi organizacij, ki se ukvaijajo s kulturno dejavnostjo. Take pobude so bile dane tudi v drugih mestih ki imajo več galerij in muzejev, vsaka organizacija pa svojega direktorja, računovodstvo, administracijo in številne zaposlene. Kljub temu do integracij drugod še ni prišlo. PERKA, za katero že sedaj vlada izredno zanimanje in na katero se Perko že dalj časa temeljito pripravlja. Ob tej priliki bodo v petkovem kulturnem večeru sodelovali veterani slovenske opere: sopranistka Sonja Hočevarjeva, baritonist Marcel Ostaševski in basist Ladko Korošec. Sicer pa so po programu, ki ga je pripravila občinska ZKPO, petkovi kulturni večeri planirani že za celo sezono in njihov program obljublja izredno pestrost ter kvaliteto tako domačih kot tujih avtorjev. Za petkove kulturne večere in organizacijo razstav je v okviru Kulturnega centra zadolžen Lojze ZA-VOLOVŠEK, profesor likovne vzgoje. KULTURNA DOMOVA V VELENJU IN ŠOŠTANJU V Velenju je osnovna naloga, da iz dosedanje organizacije DOMA KULTURE izločimo tiskarno, ki ne spada v okvir kulturne dejavnosti in ki se bo v okviru integracijskih gibanj tiskarske dejavnosti pripojila k Centru za informiranje, propagando in založništvo. V Domu kulture bo v obliki filmskega gledališča še vedno gostoval velenjski kino, seveda, | mk» Velenjska knjižnica Čeprav Kulturni center Velenje še ni konstituiran, pai pozitivni efekt te integracije že odmeva v občini, kcot tudi izven nje, kjer se ubadajo s podobniimi problemi Tako je pred dnevi republiški sekretar za prosveto in kulturo v Ljubljani poslal posebno delegacijo, da si ogleda delovanje našega Kulturnega centra. Ta bi moral biti konstituiran že do 1. oktobra 1975, vendar se je izvedba integracije zavlekla, ker je predpogoj te integracije, da se iz Doma kulture Velenje, ki je eden od partnerjev te integracije, izloči TOZD Tiskarna, medtem ko se je TOZD Kino že izločil v samostojno Kino podjetje. Tako bi Dom kulture z eno samo TOZD „Gledališče" postal enovita organizacija združenega dela, ki bi se lahko spojila z drugimi organizacijami KNJIŽNICA V vesenjski knjižnici imamo v prometu okoli 21.000 knjig. Letno število obiskovalcev se giblje med 35.000 in 38.000. Knjige gredo v izposojo od 60-65-tisočkrat. Trudimo se, da bi privabili čimveč obiskovalcev. V ta namen bo od 1.11. dalje knjižnica odprta ves dan, in sicer od 9. do 19. ure, če bo interes pa tudi ob sobotah od 9.-13. ure. Razen tega imamo v načrtu pripravo posebnega kotička, kjer bi bili na voljo vsakodnevni časopisi, revije, leksikoni, politična in druga literatura, za katero smatramo, da bo občasni obiskovalec z veseljem segel po njej. Radi bi uredili tudi kotiček z antikvarnimi knjigami, ki bi bil seveda primerno dekoriran s starinsko opremo, slikami in seveda dragocenimi knjižnimi primerki, ki sicer niso za izposojo. Tudi ure pravljic bodo odslej redno na sporedu. V Šoštanju čakamo, da bo v novem Kulturnem domu priključeno centralno ogrevanje, takoj nato bomo preselili tamkajšnjo knjižnico iz dosedanjih prostorov v kulturni dom. Željo po priključitvi k velenjski knjižnici sta izrazili tudi knjižnica v Topolšici in v Pesjem, vendar smo se zaenkrat odločili le za nudenje strokovne pomoči. RAZSTAVA LOJZETA PERKA V GALERIJI KNJIŽNICE V delu velenjske knjižnice, ki je namenjen občasnim razstavam, bodo redno organizirane razstave, tako za domače in tuje umetnike, kot za najbolj priznane mojstre slovenske likovne umetnosti. V letošnjem letu smo priredili izredno zahtevo retrospektivno razstavo sedaj že pokojnega kiparja, slikarja in grafika Toneta KRALJA, ki je doživela velik odmev v vsej slovenski kulturni javnosti in ki je bila zadnja razstava v življenju tega nadvse plodnega umetniškega ustvarjalca. Že 17. oktobra 1975 bomo v okviru praznovanj občinskega praznika svečano odprli razstavo bolj priljubljenega notranjskega slikarja Lojzeta če bo reportoar predstav tak, da bo opravičil to ime in nudil kulturni užitek, ki ga sicer lahko nudi ta medij. Z organizacijo kulturnih prireditev v obeh kulturnih domovih se bo ukvaijal Tone REP, dolgoletni kulturni delavec iz Šoštanja. V Šoštanju, kjer je zgrajen nov kulturni dom, je največji problem v še neurejenem toplovodnem priključku. Prav tako krajevna skupnost še predala tega objekta, gradbeni odbor pa še ... opravil dokončnega obračuna z izvajalcem gradbenih del „Gadisom" iz Ljubljane. Kulturni center Velenje je sicer zaposlil snažilko in organiziral kino predstave, nerešeno pa je vprašanje hišnika, ker je hišniško stanovanje začasno odstopljeno prosvetnemu delavcu. Upamo, da se bodo vsa ta vprašanja pospešeno rešila in da se bodo začele kulturne prireditve v tem domu redno odvijati. ni ni ■ V „ čsf k;. ■ .... Lojze Petko: Zima 75 Posebno strokovno delo zahteva ureditev Napot-nikove galerije, ki sedaj še vedno gostuje v osnovni šoli B. Roeck in ki ima v novem kulturnem domu primerne prostore. Urediti in izdati bo potrebno tudi nov in popoln katalog tega našega velikega rojaka. RAZSVETLJEN VELENJSKI GRAD Velenjski grad ima dominantno lego v mestu, je arhitektonsko razgiban in razmeroma dobro ohranjen objekt. Velika škoda je, da ga ne znamo bolje izkoristiti. Ena prvih nalog. Kulturnega centra je bila čimprejšnja in efektna osvetlitev obzidja in fasade velenjskega gradu. V zvezi s tem problemom smo naleteli na izreden posluh pri funkcionaijih občinske kulturne skupnosti, zlasti prof. Ivu MARINU in dipl. ing. Petru KRAPEŽU, kakor tudi pri predsedniku občinske skupščine Nestlu ŽGANKU in drugih občinskih funkcionaijih, ki so.akcijo razsvetlitve enoglasno podpili. Če bo vse po načrtu, bo grad zažarel še pred občinskim praznikom in bo mesto ponoči še veliko mikavnejše. Zlasti prijetno bo pripotovati v Velenje, ko bomo tudi ponoči že od daleč zagledali enega najstarejših simbolov našega mesta. Razsvetlitvi velenjskega gradu bodo morala slediti še druga dela, da bo ta objekt čim prijetnejši. Krajevna skupnost bo morala osvetliti še cesto na grad, počistiti okolico in gozd, porezati odvečno grmovje in nekatere drevesne veje, ki sedaj dušijo in ovirajo pogled na grad, pristopiti bo treba k obnovi strehe in fasade ter opraviti druga nujna dela. Tu je še nadvse zanimiva razvalina trikotnega stolpa Šaleškega gradu. Tudi to bo potrebno vsaj zaštiti pred nadaljnjim propadanjem. MUZEJSKE ZBIRKE Marsikdo ne ve, da so na velenjskem gradu kar štiri muzejske zbirke, in sicer: - Muzej slovenskih premogovnikov — Muzej NOB in ljudske revolucije - Afriška zbirka prof. F. Foita in — Etnografska zbirka. Muzej slovenskih premogovnikov vzdržuje REK, ki ima v osnovnih sredstvih tudi velenjski grad in prispeva za njegovo vzdrževanje. Zaradi tega bo Kulturni center sklenil z REK ustrezno pogodbo o ureditvi medsebojnih razmerij v tem smislu, da bo REK še naprej prispeval sredstva za vzdrževanje tega objekta in da bo sodeloval v upravljanju Kulturnega centra v tistem delu, ki se tiče muzejskih zbirk na gradu. Za afriško zbirko prof. F.Foita pripravlja Kulturni center posebno brošuro, ki bo primerna tako za vodiča po tej zbirki, kot tudi za priložnostno darilo oz. souvenir iz našega mesta in ki bo ponesla sloves te zbirke tudi izven našega mesta. V izdelavi so tudi reklamni panoji, ki bodo stali ob vseh vpadnicah v mesto ter privabljali domače in tuje goste. Seveda pa bo treba na gradu še marsikaj izboljšati, zlasti pri izbiri kadrov, ki bodo delali v muzeju, da bodo s prizadevnostjo in iznajdljivostjo napravili ta objekt z okolico mikavnejši in da se bo z veseljem napotiti tja na popoldanski sprehod, ne pa, da si ga skoraj ne upamo pokazati našim gostom. KNJIGA O VELENJU V dejavnost Kulturnega centra spada tudi zbiranje in izdaja informativnega in propagandnega gradiva. Na pobudo občinske skupščine bo založba SPEKTAR iz Zagreba, ki je doslej izdala že številne monografije o TITU in jugoslovanskih mestih, še pred koncem tega leta izdala monografijo Velenja. To bo knjiga, ki bo imela okoli 50 listov in okoli 160 barvnih fotografij. Izšla bo v 15.000 izvodih in bo prevedena še v angleški in nemški jezik. Potreba po takem reprezentančnem prikazu našega mesta je prisotna skoraj na vsakem koraku, saj imajo take monografije skoraj vsa večja mesta. Ko bo znana cena, bomo vse občane in organizacija združenega dela ter skupnosti obvestili o možnosti naročila po prednaročniški ceni. V sodelovanju s Turističnim društvom bo potrebno izdati nov prospekt in načrt mesta Velenje ter Šoštanja, saj je sedanji prospekt z ozirom na izredno hiter tempo razvoja mesta že zastarel in ne more več služiti svojemu namenu. SODELOVANJE Z DELAVCI V ZDRUŽENEM DELU Kulturna skupnost Velenje, ki financira dejavnost Kulturnega centra, ima sicer razumevanje pri dodeljevanju sredstev za to dejavnost, vendar ima po drugi strani sama finančne težave zaradi limitirane porabe v okviru dogovorjene stopnje prispevkov. Zato Kulturni center pričakuje tudi direktno pomoč s strani združenega dela. Tako bo veliko olajšanje, če bodo delavci REK še naprej vzdrževali velenjski grad ali pa direktno financirali zbirko slovenskih premogovnikov. Po drugi strani ne smemo pozabiti, daje „Gorenje" z enkratno akcijo odkupilo 22 umetniških slik in plastik najbolj znanih slovenskih likovnih umetnikov od impresionizma do danes in so te umetnine neprecenljive vrednosti trenutno razobešene v sejni sobi občinske skupščine, kjer so na vpogled številnim domačim in tujim obiskovalcem. To so dela Jakopiča, Sternena, T. Kralja, Jame, Preglja, G.A. Kosa, Miheliča, I. Šubica, Pilona in številnih drugih. Te umetnine sodijo v stalno zbirko, ki bi jo bilo potrebno dopolnjevati in gotovo ne bi bilo v preveliko breme delavcem v združenem delu, če bi občasno prispevali sredstva za dopolnitev te zbirke. Za stalno zbirko pa bi bilo potrebno zgraditi oz. dograditi prizidek k sedanji galeriji v knjižnici Velenje, kjer bi res imelo svojo galerijo v pravem pomenu besede. Načrti že obstajajo, potrebna so samo še sredstva .... Prepričani smo, da bodo delavci v združenem delu razumeli te kulturne potrebe in namenili del svojega dohodka za izgradnjo Galerije Velenje, ki bi naj v prihodnjem letu že služila svojemu namenu in kulturno bogatila našega delovnega človeka in občana. !!i I lih M li I II I (i!| t Abonmajske predstave v Velenju Letos si bomo lahko v Velenju ogledali nekaj zanimivih gledaliških in glasbenih del. Za abonma so letos predvideni: Srečni dnevi Becketa, ki jih bo izvajalo Mladinsko gledališče Ljubljana. Ogledali si bomo lahko tudi Mikelnovo delo: Zaradi inventure zaprto. Predstavili ga bodo člani Mestnega gledališča iz Ljubljane. Shakespearovih del prav gotovo ne moremo prezreti. V Velenju bodo člani SLG iz Celja predstavili Ljubezen trud zaman. Ogledali pa si bomo lahko tudi delo Musse-tija Lorenzaccio. Letos bomo v Velenju lahko prisluhnili operi Gorenjski slav-ček in pa štirim grobijanom. Predstavil se nam bo tudi simfonični orkester Slovenske filharmonije in z njim tudi Dubravka Tomšič in Anton Nanut. Ogledali si bomo lahko tudi narodne plese, ki nam jih bo predstavil folklorni ansambel Lado. Prisluhnili pa bomo lahko tudi dekliškemu pevskemu zboru Gimnazije Velenje in Rudarski godbi Velenje ter moškemu pevskemu zboru Kajuh Velenje. Program je zelo pester, zato smo prepričani, da se vam za abonma ne bo težko odločiti. Stari abonenti ga lahko dobe od 29.9. do 4.10., novi pa od 6.10. do 15.10., in to od 7. do 15. ure v prostorih doma kulture. Cena abonmaja pa je 200 in 150 dinaijev. Razstava delavcev amaterjev Danes bo v prostorih knjižnice v Velenju ob 19. uri petkov kulturni večer. NastopOa bo Šaleška folklorna skupina. Odpiii pa bodo tudi razstavo delavcev amaterjev iz železarne Ravne na Koroškem. Razstavljali bodo Štefan Bobek, Franc Boštjan, Stanislav Bricman, Franc Johman, Silvo Kres-nik, Roman Pori, Alojz Potočnik, Drago Štekl, Matevž Šumah in Ivan Večko Ma-ttrsdorfer. Uspela krvodajalska akcija Prejšnji teden so v velenjski občini zaključili z veliko krvodajalsko akcijo. Ta je bila 23. septembra v Šoštanju. Udeležilo se je je več kot 240 krvodajalcev. Naslednji dan ie bila v delovni organizaciji RŠC, kjer se je udeležilo okrog 300 krvodajalcev. Akciji se je pridružila tudi delovna organizacija REK Velenje. Tam je prostovoljno darovalo kri nad 360 delavcev. Organizatorji akcije se zahvaljujejo vsem krvodajalcem in delovnim organizacijam, ki so pri akciji sodelovale. Krvodajalske akcije so organizirali še na nekaterih drugih področjih, tako tudi v bolnišnici Topolšica. Akcija je zelo dobro uspela, saj so predvidevali, da se je bo udeležilo 600 krvodajalcev, rezultati pa so mnogo boljši. • POGOVARJALI SMO SE S PREDSEDNIKI TREH VEČJIH GASILSKIH DRUŠTEV Sposobna in opremljena gasilska društva Gasilci so vedno pripravljeni pomagati, v tednu požarne varnosti pa posvečajo temu še posebno pozornost. Organizirali so razne akcije, s kateri mi,skušajo seznaniti ljudi z napakami, kijih delajo in s tem povzročajo nesreče. O delu gasilskih društev smo se pogovarjali s predsedniki gasilskih društev iz Velenja, Stanetom Huda-lesom, Šoštanja, Tomom Hudoletnjakom in Smartnega ob Paki Ivom Rakunom. vzdržuje dom. S tem mislimo na ogrevanje doma, elektriko in podobne stroške. V tednu požarne varnosti so organizirali v domu predavanja za šolsko mladino. Predavanja so bila v domu, tako da so se učenci lahko seznanili tudi z vsemi pripomočki, ki jih pri delu uporabljamo. Obisk je bil izreden, saj smo predavali več kot 1300 učencem. Pregledali smo tudi hidrantno omrežje. V manjših, kolektivih smo organizirali strokovna predavanja. Pregledali in uredili smo gasilske aparate in izvajali praktične vaje z gašenjem s kemično peno in uporabo dihalnih aparatov. V nedeljo smo sodelovali na večji sektorski vaji v centru mesta. - Ob tednu požarne varsnoti bi želel povedati našim občanom, da bi preventivo, ki smo jo predavali otrokom, ljudje upoštevali in bi bilo tako prav gotovo manj nesreč in požarov. Želimo, da bi imeli res vso opremo, ki jo pri delu potrebujemo, saj bomo lahko le tako hitro in uspešno posredovali pri nesrečah. Stane Hudales je povedal, da se je v gasilsko društvo vključil ker se je zavedal odgovornosti, daje to organizacija, ki je nujno potrebna. Vključil pa se je tudi zaradi tega, ker je to organizacija, ki je takoj pripravljena pomagati človeku, ki je v nesreči, za to pa ne zahteva ničesar. Gasilci so tisti, ki rešujejo imetje naših občanov." V ŠOŠTANJU PREMAJHEN GASILSKI DOM Tudi gasilci iz Šoštanja so dobro pripravljeni za reševanje. Njihov predsednik Tomo Hudo-letnjak je o društvu povedal: Izlelnilc CELJE TOZD-TURISTIČNA AGENCIJA • Vabimo vas na prijetne izlete: • V OKTOBRU IN NOVEMBRU VAS VABIMO V ŠPANIJO MOSKVO, GRČIJO, ITALIJO IN NEMČUO. Pričakujemo vaše. prijave. Izkušnje naše ooerative in dobro poznavanje vsakega turističnega kraja ob upoštevanju okusa in želja naših strank nam omogočajo, izlete solidno organizirati in potrudili se bomo, da boste zadovoljni. Prijave sprejemajo: CELJE, ŽALEC, VELENJE, MOZIRJE. Predsednik gasilskega društva Velenje Stane Hudales je povedal: »Gasilsko dru,štvo Velenje obstaja že 78 let. Imamo preko 80 članov. V svojem sestavu imamo mladinsko, pionirsko, dve moški in veteransko enoto. Na razpolago imamo orodni voz, ki je opremljen za bolj zahtevne akcije. Ta voz smo kupili z lastnimi sredstvi. Društvo se zaveda odgovornosti pri reševanju iz višjih nastropij. Za takšne akcije nimamo opreme. V mislih imamo 30-metr-sko mehanično raztezalno lestev. Ta investicija bi presegla milijon dinaijev. Tega društvo ne zmore. Pri tem bi morala pomagati širša družbena skupnost. Zbrati pa bi morali sredstva in zaposliti štiri plačane gasilce. Le tako bi lahko organizirali dobro dežurno službo in orodje bi bilo vedno pripravljeno. Tako pa imamo s tem precej težav. Na letošnjih tekmovanjih smo dosegli lepe rezultate. Zelo dobra je bila veteranska desetina, v kateri sodelujejo tudi oseminsedemdesetletni člani. Ti so dosegli na treh tekmovanjih prva mesta. Društvo težko Stane Hudales -\ belinka tovarna kemičnih izdelkov 61001 Ljubljana poštni predal. 5-1 telefon h. c. 061/314177 telex 31.260 yu bel SAD0LIN P X 65 # uživa mednarodni sloves # odlikuje ga bogata tradicija in novi tehnični dosežki # najbolj iskano sredstvo za dolgoletno zaščito lesa # uničuje plesen in zajedalce ter je odporen pred vremenskimi vplivi # služi za osnovni ter končni premaz in je izdelan v 13 barvah ZAHTEVAJTE PROSPEKTE IN NAVODILA ZA UPORABO! I t GOSTINSKO PODJETJE »PAKA« Velenje VAM PRIPOROČA IN SVETUJE! Ne zanemarite možnosti, ki vam jih nudi narava. Življenj« posameznika je kratko, vaše telo pa rabi novih osvežitev in moči. Zato smo se odločili, da vam pomagamo z nasveti za vaše dobro in zdravo počutje. 7a ženski in moikl spol, za mlado in staro, za prijatelje in znance priporočamo naravo, sveži zrak in mir. Pojdite na kratke sprehode. Zapustite vaš dom, kadar vam to dopušča čas, in si naberite novih spoznanj med j prijatelji in znanci. Zato vam priporočamo in svetujemo: — pričnite redno igrati mini • goit — pričnite redno kegljati — zaplešite enkrat mesečno — oglejte si enkrat mesečno barski spored — enkrat mesečno pridite na klepet med prijatelje in znance Če vam bo to v»e in dm^u ugajulo, Mi ko tudi večkrat. VSE KAR JE ENOLIČNO UTRUJA IN STARA ČLOVEKA. V PRODAJALNI ERA V ŠOŠTANJU Trgovsko in proizvodno podjetje Era Velenje bo prodajalo odslej v svoji poslovalnici na cesti Lola Ribarja 4 v Šoštanju domače goveje meso. To bo meso goveje živine, ki je hranjena z domačo krmo. To j meso je torej enakovredno mesu živine, ki ga ljudje zelo radi kupujejo pri kmetih, ki črno koljejo. Ugotovili so, da ga kmetje prodajajo po višjih cenah kot v tej poslovalnici. Prodajajo ga po povprečni ceni 37 dinaijev, v poslovalnici Ere pa je povprečna cena 30,79 dinarjev. Razlika je torej precejšnja in znaša povprečno 6,10 dinarja. Pri neka- I terih vrstah mesa pa se še bolj razlikuje. Tako na primer prodajajo t« stegno 6,50 dinaija ceneje, pleča 6,20 dinarja, bržolo prav tako 6,20 dinarjev ceneje. Cenejši so prav vsi deli mesa. S to poslovalnico nudi Era svojim potrošnikom zelo kvalitetno j meso, ki ga naše gospodinje odslej niso imele na voljo in so tako zelo rade kupovale na črno zaklano živino, katere meso pa zelo pogosto ni najboljše, in tudi veterinarsko ni pregledano. Tomo Hudoletnjak „Naše gasilsko društvo je eno najstarejših. Letos bo praznovalo že 97-letnico aktivnega delovanja. Članstvo je bilo vse skozi aktivno in požrtvovalno Pred osmimi leti smo zgradili nov gasilski dom s pomočjo gospodarskih organizacij, pa tudi s pomočjo občanov in z lastno udeležbo. Naredili smo veliko napako, saj je sedanji dom premajhen. Nujno bi rabili dve garaži in razmišljamo o tem, da bi zgradili prizidek k domu. Že sedaj imamo eno vozilo na prostem. S tem pa povzročamo precejšnjo gospodarsko škodo. Imamo orodni voz, avtocisterno, avtolestev in kom-bibus. Za pionirje imamo posebno štiristolitrsko brizgalno. Oprema, ki jo imamo, za sedaj zadostuje našim potrebam. Kako bomo zbrali sredstva za izgradnjo dveh nujno potrebnih garaž, pa ne vemo. Obrnili se bomo na gospodarske organizacije, krajevno skupnost, občinski gasilski sklad, na občane Šoštanja in okolice, veliko pa Ivo Rakun bomo naredili tudi z lastno udeležbo. Jaz delam v gasilski organizaciji že več kot trideset let. Moje delo in gasilsko društvo sta si zelo blizu. Gasilci rešujejo premoženje. V Šoštanju sem predsednik gasilskega društva že sedem let. V letošnjem tednu požarne varnosti smo posvetili posebno pozornost pregledu objektov in opozaijali občane na čim boljšo požarno varnostno preventivo. V ta namen smo naredili tudi razstavo v dveh izložbah v Šoštanju. Vsak dan pa je obiskalo gasilski dom več i 00 otrok. Ogledali so si gasilsko opremo in orodje. S tem želimo, da bi se otroci zavedali in pazili na to, da ne bi prihajalo do nesreč. Petindvajsetega septembra smo organizirali večjo sektorsko vajo v tovarni usnja v Šoštanju. Sodelovalo je 30 gasilcev iz gasilskega društva Šoštanj. Pri vaji so se dobro izkazali tudi pionirji. Sodelovali smo na gasilski vaji v Velenju, kije bila to nedeljo. Na vaji smo sodelovali z orodnimi vozovi in avtolest-vijo. V našem društvu imamo trenutno 25 pionirjev. To so zelo aktivni gasilci. Na vaje hodijo enkrat tedensko. Moram jih pohvaliti, saj hodijo na vaje redno in se tudi trudijo, da bi naredili vse. kar je v njihovih močeh. Udeležili so se tudi občinskih in medobčinskih tekmovanj." Tako žive gasilci v Šoštanju in v Velenju. Odpravili smo se še v Šmartno ob Paki, ki je precej oddaljeno in torej nujno potrebuje svoje gasilsko društvo. O gasilskem društvu v tem kraju smo se pogovarjali z njihovim predsednikom Ivanom Ra- Ponosni, da bodo služili domovini kunom. Povedal je: „Naše gasilsko društvo je bilo ustanovljeno leta 1903, torej aktivno deluje že 72 let. Zajema območje Šmartnega ob Paki, Rečice, Podgore, Velikega vrha in del Slatin. V njem je včlanjenih preko 70 članov, od katerih je 20 mladincev. V našem društvu pa imamo tudi osem žensk. Naše društvo dela v zelo težkih pogojih. Imamo dom, ki že dolgo ne zadostuje potrebam. Zato smo se lansko leto odločili za izgradnjo novega gasilskega doma, vendar pa se je pri delu zataknilo. Da bi bil dom končan, nam še manjka okrog 700.000 dinarjev. V njem pa bomo imeli dve garaži, garderobo, delavnico, klubsko sobo, sejno dvorano, stanovanje za hišnika in sanitarije. SLABO SODELUJEJO Z OBČINSKO GASILSKO ZVEZO Tudi z opremo imamo precej težav. Imamo že zelo zastarel avto. Obljubili so nam sicer, da nam bodo Velenjčani odstopili njihovega, če bodo oni dobili kredit. Kako bo s tem, še ne vem. Sedanjega avtomobila sploh ne moremo uporabiti in nimamo niti registriranega. Imamo pa zelo dobro brizgalno, ki je sicer enostavna, vendar pa zanesljiva. Cevi so tudi že precej stare in bi morali kupiti nove. Letos smo z lastnim denarjem kupili precej nove opreme. Ob tednu požarne varnosti smo posvetili posebno pozornost nabavi nove opreme. V trgovini Merx smo uredili izložbeno okno. Preselili smo se v prostore, ki nam jih je začasno odstopila krajevna skupnost. Izvršili smo tudi preko dvajset požarno varstvenih pregledov in organizirali predavanja na šoli. Želimo, da bi bili ljudje o požarni varnosti dobro obveščeni in se tako ne bi zgodilo toliko nesreč. Sicer pa mi na našem področju kakšnega večjega požara že dolgo nismo imeli. Naši člani so bili vsi izprašani in imamo v društvu tudi osem podčastnikov. V društvu sta še Goričnik Franc in Podgoršek Jože. Oba sta stara 82 let. Franc Goričnik je tajnik društva že štirideset let, Jože Podgoršek pa je tudi član društva že šestdeset let." Ivo Rakun je ob koncu še dodal: „Občinska gasilska zveza z nami premalo sodeluje. Res je, da smo nekaj krivi sami, vendar do nas nimajo pravega odnosa. Pogosto se dogaja, da dobimo vabfla za sestanke tudi cel teden prepozno. Sicer pa z nami občani zelo dobro sodelujejo. Več razumevanja pa bi želeli od gospodarskih organizacij." Gasilci so prostovoljno pripravljeni pomagati. Ne želijo, da jih hvalimo, za svoje delo tudi ne pričakujejo ničesar. Od družbe pričakujejo samo to, da jim bomo omogočili delo. Sami se prav gotovo ne bodo mogli vzdrževati. V petek, ponedeljek in torek smo lahko na velenjskih ulicah srečevali vesele fante, ki so se vozili s konjskimi vpregami Sprva nismo vedeli, zakaj, kmalu pa smo izvedeli, da so ti fantje naši bodoči vojaki. Letos so se pripeljali na nabor podobno kot pred mnogimi leti. Zavedajo se, da je služenje vojaškega roka zanje velika čast, pa tudi dolžnost. Fantje so prihajali na nabor z velikim veseljem, po Velenju pa je odmevala njihova pesem. Iz vsake krajevne skupnosti so se pripeljali s svojim vozom. Na okrašenem vozu so se pripeljali tudi fantje iz Skal Služili bodo domovini ROKOMET Zmaga Šoštanja v Grižah V nadaljevanju prvenstva slovenske rokometne lige so rokometaši Šoštanja v Grižah premagali domačo ekipo Minervo z rezultatom 26:22 (11:10) \ Šoštanjčani so bili boljši nasprotniki in večji del srečanja vodili. V odločilnih trenutnih domačini niso znali izkoristiti priložnosti in tako so izkušnejši rokometaši Šoštanja zasluženo premagali doslej nepremagane novince v ligi. Gole za Šoštanj so dosegli: Melanšek, Kompan in Metličar po 6, Janžič 5, J. Vačovnik 3 in M. Vačovnik 1. VISOKA ZMAGA V petem kolu VCNL je Ru-ar premagal Kovinar iz Mari-»ora z rezultatom 4:1 (1:0). V »vem delu igre so Velenjčani icer dosegli vodeči gol, vendar pa prikazana igra ni zadovoljila »eč kot 500 gledalcev. Šele po idmoru so se napadalci Rudarja izigrali in dosegli lepo zmago, tkazal se je Nedeljkovič, kije osegel kar tri gole, tudi Šmit je trojo dobro igro kronal z lepim zadetkom. Pohvaliti pa velja vse jralce. Na lestvici je v vdostvu Ru-lar z 10 točkami pred Brani-om, ki ima prav tako pet tmag. ; V nedeljo bodo Velenjčani ponovno igrali doma z enajste- rico Steklarja iz Rogaške Slatine. NOGOMET Zmaga in pokal Rudarju ,V finalni tekmi celjske nogometne podzveze za Titov pokal sta se na stadionu ob jezeru pomerila slovenska ligaša Šmartno in domači Rudar. Obe enajsterici sta na poti do finala premagali vse nasprotne ekipe na področju celjske nogometne podzveze. Za srečanje je vladalo veliko zanimanje, saj si je tekmo ogledalo več kot tisoč navijačev obeh klubov. Tokrat so bili bolj veseli domači navijači, saj je Rudar premagal Šmartno z rezultatom 2:0 (0:0). V prvem deluje bila igra enakovredna, le da so Smarčani imeli več priložnosti, ki pa jih Prašnikar in Omladič nista uspela izkoristiti. Tudi domači vratar Blagus ima precej zaslug, saj je nekajkrat s skrajnimi napori preprečil žogi pot v mrežo. V nadaljevanju so Velenjčani bili boljši in večkrat nevarno ogrozili vrata gostov. V 62. minuti je prvi zadetek dosegel Nedeljkovič, nekaj minut pred koncem srečanja pa je na 2:) povišal Topčič. Tako so Velenjčani zasluženo premagali Šmarčane in osvojili pokal CNP, ki gaje Rudarju izročil zastopnik nogometne podzveze Riko Presinger. Moštvi sta nastopili v naslednjih postavah: RUDAR - Blagus, Oljača, Dušan Frangeš, Popov, Hu-darin, Roman Frangeš, Šmit, Tatalo vič, Krsmanovič(Nedeljkovič), Topčič in Žolger. ŠMARTNO: Filipovič, Železnik, Pokleka, Hanžekovič, Franc Podgoršek, Benetek, Urankar, Alojz Podgoršek, Prašnikar, Omladič. Velenjčanke izgubile Rokometašice Velenja so igrale v Dobrovljah proti domačinkam in izgubile z rezultatom 22:11(11:3). Domačinke so bile precej boljše nasprotnice in že v prvem delu dosegle visoko vodstvo in uspešno zaustavljale napade Velenjčank, ki niso imele v svojih vrstah uspešne strelke. Tri gole je dosegla Bovha, po 2 pa Podpečanova in Pocajtova. V soboto bo v Velenju zanimivo srečanje petega kola med domačinkami in rokometašicami Šmartnega ob Paki. iedeljkovič postaja iz kola v olo vse bolj nevaren za na-»rotnikov gol. Tudi v nedeljo dosegel dva lepa zadetka. Tretja zmaga Šmarčank mali oglasi STANOVANJE MIRNO DEKLE išče opremljeno sobo v Velenju ali bližnji okolici. Ponudbe pošljite na uredništvo pod šifro „Dober plačnik" PRODAM FIAT ŠPORT COUPE 850, letnik 1971, v zelo dobrem stanju prodam zaradi odhoda v inozemstvo. Informacije na telefonu 063-850-151 med 8. in 20. uro. Rokometašice Šmartnega nadaljujejo z uspešnimi nastopi v Slovenski rokometni ligi. V zadnji tekmi so na domačem igrišču premagale ekipo Brežic z rezultatom 15:12 (6:4). Srečanje je bilo izredno razburljivo, # Premaqali rdečega V 20. kolu slovenske košarkarske lige IB so v Šoštanju domači košar-kaiji premagali vodeče moštvo na lestvici Bežigrad 74 z rezultatom 83 : 82 (51:36) Košarkarji Elektre so v prvem delu po enakovrednem začetku povsem nadigrali Ljubljančane in vodili s 15 koši razlike po zaslugi Polovšaka, Jeriča in Kristana, ki so dosegli največ zadetkov. Po odmoru so močno popustili in gostje so vztrajno zniževali razliko ter tri minute pred koncem srečanja povedli pri rezultatu 74 : 73. V dramatičnem zaključku pa sta se ponovno izkazala odlična strelca Jerič in Polov-šak, odlične zadetke pa je dosegel tudi Breznik. Prvo mesto na lestvici so si že zagotovili 3ežigrajčani s precejšnjo prednostjo, sledijo Jesenice s 26 točkami, Radenska in Elektra pa jih imata 24. saj so se igralke obeh ekip nenehno menjavale v vodstvu, kljub temu pa je Šmarčankam uspelo da so dobile prvi polčas z dvema zadetkoma prednosti. Tudi v drugem delu je gostjam z dobro igro uspelo rezultat, izenačiti toda proti koncu tekme sta se razigrali domačinki F. Kolenc in Šmerc in zagotovili svoji ekipi zmago. ŠMARTNO: Verbič, Z. Kolenc 2, F. Kolenc 9, M. Podiavoršek, Tajn-Smerc 3, Meh, šek, Krevzelj, Jeraj Gril, N. Podjavoršek J. Krajnc Spet samo točka Tudi tokrat nogometaši Šmartnega niso uspeli razveseliti številnih navijačev z dvema točkama. Z ljubljanskim Slovanom so igrali neodločeno 2:2. Že v prvih minutah igre je Prašnikar imel dve lepi priložnosti, toda gostujoči vratar je oba strela odlično ubranil. Šmarčani so v tem delu imeli več od igre, saj so gostje imeli samo eno zrelejšo priliko, ki pa je niso izkoristili. Dve minuti pred koncem prvega polčasa je Denžiču uspelo povesti domačine v vodstvo. Tidi v drugem polčasu so si napadalci Šmartnega pripravili številne priložnosti, iz katerih pa niso znali doseči zadetka. Gostom pa je uspelo iz dveh hitrih protinapadov najprej izenačiti in nato povesti. Osem minut kasneje je Hribernik z lepim strelom rezultat izenačil. V zadnjih minutah so se igralci Šmartnega na vso moč trudili, da bi dosegli še en gol, toda goste je med drugim rešila tudi vratnica. ŠMARTNO: 1. Podgoršek, A. Podgoršek, Pokleka, Hanžekovič, F. Podgoršek, Kompan, Omladič (Žalig), Hribernik, Denžič (Urankar), Prašnikar, Benetek. J. Krajnc SVET DELOVNE SKUPNOSTI PRI SKUPŠČINI OBČINE VELENJE razpisuje delovno mesto TAJNICE PREDSEDNIKA IZVRŠNEGA SVETA Pogoji: - srednja izobrazba ekonomske ali upravno-administrativne smeri Zaželjena praksa na ustreznih delovnih mestih. Znanje strojepisja preizkušamo. Kandidatke naj vložijo prošnjo z dokazili o izpolnjevanju pogojev v roku IO dni oa objave v časopisu na naslov: Skupščina občine Velenje. TEKMOVANJE V MINIG0LFU Prejšnji četrtek je bilo ob velenjskem jezeru prvo odprto tekmovanje v minigolfu za pokal gostinskega podjetja Paka Velenje. Udeležilo se ga je 26 tekmovalcev. Tehnična komisija je zelo dobro pripravila tekmovanje, tako da so tekmovalci lahko skrbno in zbrano igrali. Pa tudi rezultati tekmovanja so bili izredno dobri. Rezultati: Zap. Priinek in ime Kazenske točke Dosež. št. tekmovalca I. 11. III. Skupaj Popr. štev. 1 1. ZAJC Jože 38 38 35 111 37 2. JELEN Teodor 36 42 39 117 39 3. LAMPE Ivo 45 40 39 124 41,3 4. SILOVŠK Jože st. 38 40 47 125 41,6 8 5. CENTRIH Vinko 41 38 46 125 41,6 4 6. PESAK Silvo 36 39 54 129 43 6 7. GRADIŠNIK Rudi 42 47 40 129 43 5 8. MRAZ Milan 40 42 49 131 43,6 7 9. SLEMENJAK Ivan 41 46 44 131 43,6 5 10. JAGRIČ Srečko 46 47 39 132 44 11. MARKOVIČ Stane 47 44 42 133 44,3 4 12. GLUŠIČ Franci 41 43 49 133 44,3 1 13. PUNGARTNIK Ivan 49 46 43 138 46 5 14. VUKMAN Tomislav 48 46 44 138 46 2 15. ŠKOFLEK Slavko 47 44 54 145 48,3 5 16. VOVK Franc 53 48 44 145 48,3 4 17. VUZEM Anton 49 45 53 147 49 6 18. ROGIC Dragan 48 48 51 147 49 5 19. FOTIVEC Mirko 49 46 53 148 49,3 20. BLAGOTINŠEK Jože 51 45 54 150 50 Od tekmovanja so odstopili: S1LOVŠEK Jože ml., DOBNIK Janko, MIKLAVŽINA Vojka, SILOVŠEK Peter, OŠTIR Bogdan, VI-DEMŠEK Marjan. DELAVSKA UNIVERZA VELENJE bo v izobraževalni sezoni 1975/76 organizirala poleg drugih izobraževalnih oblik tudi naslednje: TEČAJE TUJIH JEZIKOV - Nemščina - avdiovizualna metoda - začetni in nadaljevalni tečaj - Angleščina - assimil metoda - začetni in nadaljevalni tečaj - Italijanščina - direktna metoda - začetni tečaj' - Francoščina - direktna rtfetoda - začetni tečaj Posamezni tečaji bodo trajali 60 šolskih ur, predavanja bodo praviloma dvakrat tedensko po 2 šolski uri v popoldanskem oziroma večernem času. Tečaje bodo organizirali le v primeru, da se bo zanje prijavilo ustrezno število slušateljev. V tečaje tujih jezikov bodo vpisovali do vključno 15. oktobra 1975. Prijavite se lahko telefonsko (850-153) ali osebno na Delavski univerzi Velenje, Titov trg št. 2, vsak dan, razen sobote, od 7. do 12. ure, ob ponedeljkih in sredah pa tudi od 15. do 18. ure. KADROVSKA KOMISIJA TOZD Tovarne usnja Šoštanj objavlja prosto delovno mesto: - KLEPARJA in - VODOVODNEGA INSTALATERJA Pogoj: končana poklicna šola in odslužen vojaški rok Posebni pogoj: Poskusno delo, ki traja tri mesece Rok prijave 15 dni po objavi KRAJEVNA SKUPNOST ŠENTILJ p. Velenje objavlja prosto mesto - HIŠNIKA v prosvetnem domu Šentilj Na razpis se lahko prijavi družina, ki je voljna prevzemati v domu vse čiščenje in zimsko kurjavo. Prednost imajo domačini. Na razpolago je 2-sobno stanovanje s kletnimi prostori. Vlogo je treba poslati na gornji naslov. Razpisve-Ija IO dni od dneva objave v tedniku »NAŠČAS« OKLIC o javni dražbi Na podlagi 211. člena Zakona o davkih občanov (Uradni list SRS št. 21/74) bo javna dražba zarubljenin predmetov za dolžne davke, prispevke, obresti in stroške. / Javna dražba bo v sredo, dne 8. oktobra 1975 ob 8. uri v kletnih prostorih občinske uprave Velenje Dolžnik kateremu so bile stvari zarubljene: ANDREJC Franc, Ravne 144 - za dolžni znesek 80,140,00.- Zarubljeni predmeti in izklicna cena: din 1. osebni avto »Opel Rekord« 1500 8.000,- 2. radio »Portorož« 250- 3. televizor RR 600,- 4. kastni tranzistor 2.000.- 5. polnilec akumulatorjev 600.- 6. ročna motorna žaga »STIHL« 2.000,- 7. električni varilni aparat 1500.- 8. vbrizgalna »Bosch« pumpa »DIESEL« 5.000.- 9. elektromotor »Rade Končar« 1.500,- IO. konzol z elektromotorjem 500.- 11. betonski mešalec z bencinskim motorjem 2.500.- 12. komplet motor z menjalnikom »Opel« 1500 2.500.- 13. komplet motor »Fiat« 750 1.500,- 14. priključek za prikolico 300- 15. 2 kovinski samokolnici a 200.- 16. 2 plinski bombi »camp« a lOO- 17. 2 zaganjača za »FIAT« a lOO.- 18. zaganjač za »Opel« 200- 19. 2 prtljažnika a lOO.- 20. 2 okrasna obročka za »Fiat« 50- 21. 3,60 kubičnih metrov smrekovih desk (so na skladišču »Era«) 2.400.- 22. 1,29 kubičnih metrov »fosni« rabljeni (so na skladišču »ERA«) 800- Kupnina se mora položiti na javni dražbi. Dražba se bo vrši- la, če se ne doseže niti polovica cene, ki je bila določena s cenitvijo, ali če se ne oglasita vsaj dva ponudnika. Če se zarubljeni predmeti na dražbi ne bodo prodali, bo druga dražba v sredo, dne 15. oktobra 1975 ob isti uri, na istem mestu. KAŠ CAS je ustanovila občinska konferenca SZDL Velenje — Izdaja Center za informiranje, uopag^ndo in založništvo — Uredništvo in uprava Velenje, Titov trg 2, p. p. 89, telefon (063) 150-087 — Redakcija Ljuban Naraks, Stane Vovk, in Rudi Ževart — Tehnični urednik Franci Ifazovec - Časnjc je kot štirinajstdnevnik „Šaleški rudar" izhajal od 1. maja 1965 do 1. januaija 1973 - Zdaj izide vsak petek - Cena je 2 dinarja - Letna naročnina je 80 dinaijev - Za inozemstvo 150 dinaijev - Tekoči račun št. 52800-601-21420 pri SDK podr. Velenje - Rokopisov in fotografij ne vračamo - Tisk Ljudska pravica, Ljubljana - Po mnenju sekretariata za informacije IS skupščine SRS (št. 421-1/72 od 8.2.1974) se za NAŠ ČAS ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. • MALA ANKETA * MALA ANKETA 0 MALA ANKETA • MALA ANKETA • MALA ANKETA * MALA ANKETA • MALA VEGRADOVI MLADINCI POMAGAJO Milko Belijak Džordže Mijatovič Branko Grebenšek Ranko Derajič Živko Trivunovič V nedeljo si vsak rad privošči počitek. To je dan, ko naj bi človek nekoliko pozabil na delo in se razvedril. Mladinci Vegrada pa so se prejšnjo nedeljo odločili, da združijo prijetno s koristnim. Zavedlo se težav, ki tarejo naše gospodarstvo in tako tudi njihovo poletje. Odločili so se, da s prostovoljnim delom uredijo okolico proizvodnih prostorov TOZD Industrije Vegrad. Delovne akcije seje udeležilo preko sto mladih delavcev. • STOPIL IZ VOZILA Voznik osebnega avtomobila MAKSIMILJAN HUDEJ je 19. septembra ustavil z osebnim vozilom pri TE Šoštanj. Iz vozila je izstopil njegov sopotnik Franc Drev in preko ceste poklical otroka DARJO BERLICNIK. V tistem trenutku pa je po cesti pripeljal ADOLF SVANJCER, ki je Darjo zbil po cesti in nato trčil še v stoječi avtomobil. Darja je bila težje telesno poškodovana, škode pa je za okoli 1.000 dinarjev. V OGRAJO HIŠE , Voznik osebnega avtomobila CE 402-98 MIHA PLAZNIK je peljal 20. septembra proti Ga-berkam. Pri hiši Gaberke 5, gaje zaradi neprimerne hitrosti in zaradi vožnje pod vplivom alkohola zaneslo najprej desno izven ceste, nato pa nazaj na cesto v levo. Tako je trčil v ograjo te hiše. Škode je za okoli 900 dinaijev. • NI VOZIL PRAVILNO Ko se je voznik osebnega avtomobila CE 705-15 JOŽE ŠTOK 21. septembra vključeval v vožnjo na Kraigherjevo cesto, ni vozil pravilno po desni strani ceste. Zato je zadel v osebni avtomobil CE 461-16, ki ga je vozila IVANA PEČECNIK, ki se je prav tako vključevala v promet Škode je za okoli 2 000 dinarjev. # NI GA OPAZIL Voznik osebnega avtomobila CE 728-71 ROMAN KRALJ se je v Pesju pri hiši št. 80 vključeval v promet Pri tem zaradi žive meje ni opazil voznika osebnega avtomobila CE 702-59 ADOL-FA NOVOSADA. Prišlo je do trčenja škode pa je za okoli 5 000 dinarjev. • IZSILJEVAL PREDNOST Voznik osebnega avtomobila CE 294-20 ANTON KOREN je 24. septembra pripeljal po stranski cesti. Na knžišču s prednostno Efenkovo cesto ni bil dovolj pazljiv in je zapeljal na Efenkovo cesto v trenutku, ko je po tej cesti z njegove desne pripeljala voznica osebnega avtomobila CE 627-26 TATJANA UREK Prišlo je do trčenja, škode pa je za okoli 7 000 dinaijev. # POD VPLIVOM ALKOHOLA Po Jenkovi cesti v Velenju je 24. septembra peljal voznik osebnega avtomobila Cli 747-76 ANDREJ OMAN. Ker je imel pred seboj pešce, ki so se vračali z dela, je zapeljal preveč proti sredini ceste in s tem zaprl pot vozniku osebnega avtomobila CE 747-22 OSOLNIKU, ki pa je vozil pod vplivom alkohola. Prišlo je do trčenja, škode pa je za okoli 10 000 dinaijev. MIRKO BERLJAK: V naši delovni organizaciji izvajamo stabilizacijske ukrepe. Danes smo se odločili, da uredimo okolico TOZD Industrije. Ko se udeležim takšne prostovoljne delovne akcije, čutim ob tem neko zadoščenje. To čuti prav gotovo vsak udeleženec. S tem delom veliko prispevamo naši delovni organizaciji, obenem pa nam je prijetno. Tu smo si vsi enaki. Takšne delovne akcije nas zelo zbližujejo. V naši delovni organizaciji bomo s podobnim delom še nadaljevali, organizirali pa bomo tudi izlet za vse udarnike. DŽORDŽE MIJATOVIČ: Takšnih delovnih akcij se zelo rad udeležujem, saj delo ni težko. Čas, ki ga preživim na njih, prav gotovo ni izgubljen. Šli pa bomo tudi na izlet. BRANKO GREBENŠEK: Akcije, ki jih organiziramo, so zelo dobre. Jaz se jih prav rad udeležujem. Pri delu smo vsi enaki. Tu se najbolje spoznamo med seboj. Na podobnih akcijah bom še sodeloval. RANKO DERAJIČ: Takšne delovne akcije so za nas vse zelo koristne. Med delom se zelo zbližamo. Po moje je podobnega udejstvovanja mladih premalo. Lahko bi organizirali udarniško delo, v katerem bi sodelovali tudi mladi iz drugih delovnih organizacij. Jaz bom pri podobnem delu sodeloval. ŽIVKO TRIVUNOVIČ: Rad sodelujem pri tem delu. Šli bomo tudi na izlet. Spoznal sem mnogo sodelavcev. Tu smo vsi cnski. MARKO PRANIČ: Udarni- škega dela se zelo rad udeležujem. Tu se najbolje spoznamo. BRANISLAV RUBIN: Ob takšnem delu se dobro spoznamo. Dobil sem zelo veliko novih prijateljev. Tu je resnično združeno prijetno s koristnim. S takšnim delom veliko pomagamo naši delovni organizaciji. PETKO LEKANIC: Akcije sem se udeležil predvsem zaradi družbe. To delo nas zbližuje. Nikoli mi ne bo žal časa, ki sem ga preživel tukaj. Takšnega prostovoljnega dela pa se bom vedno udeleževal. ANTON KLUN: Mladina s takšnimi akcijami pokaže, da nekaj velja. Z njimi dokazujemo, da znamo tudi delati. Danes je to že moja tretja udarniška akcija in nikakor ni zadnja. Marko Pranič Branislav Rubin ALEKSANDRA TAUŠIČ: V slogi je moč, pravi pregovor in mi ga lahko potrdimo z našimi delovnimi akcijami. Jaz se jih bom še v bodoče udeleževala, saj so za nas vse zelo koristne. Med delom se tudi spoznamo. Prijateljstvo, ki nastane med delom, pa običajno ne ugasne tako hitro. ZINKA RESNIK: Danes smo se odločili, da uredimo okolico. S tem bomo precej pripomogli k stabilizaciji našega podjetja. Med delom pa doživimo tudi mnogo lepega. Mladi delavci so s svojim delom zadovoljni. Prostovoljnih delovnih akcij se radi udeležujejo. Zavedajo se, da s tem pripomorejo k stabilizaciji gospodarstva. Ob delu pa dožive tudi marsikaj lepega. Petko Lekanič Zinka Resnik Anton Klun Aleksandra Taušič Akcija mladih Mladi iz tovarne gospodinjske opreme Gorenje so se vključil v stabilizacijska prizadevanja. Domenili so se, da bodo po svojih močeh na najrazličnejše načine prispevati k ukrepom, ki so jih sprejeli v tovarni Lep primer sta že pokazati osnovni organizaciji ZSM v TOZD štedilniki in TOZD servis ter maloprodaja. Na prosto soboto v septembru se je zbralo skupaj okrog 50 mladink in mladincev, ki so v svojih obratih urejali delovna mesta in prebirali odpadni in škartni material. Namen teh akcij ni zgolj v tem, da zmanjšajo stroške, pač pa da z njimi angažirajo čimveč mladih. NAŠA ZNANKA Delo z otroki je lepo, vendar pa "zelo naporno. Prav zaradi tega mnoge učiteljice obžalujejo, da so izbrale ta poklic. Cilki Trobej pa ni žal, da je učiteljica. Pravi, da česa drugega sploh ne bi mogla delati in bi se za to delo ponovno odločila. Njo pozna prav gotovo vsak Šoštanjčan. Je starejša upokojena učiteljica. Upokojena je že od leta 1952. Sama živi v svojem skrbno urejenem stanovanju. Vendar ji nikoli ni dolgčas. Skrbi za dom, ima tudi vrt in čas prav hitro mine. Vsi njeni so umrli. Zelo rada pa ima nečakinje, ki jo vabijo k sebi. Toda Cilka pravi: „Vsi Šoštanjčani so moji, jaz pa njihova, kako naj bi šla iz Šoštanja. To je zame najlepši kraj. Vedno sem si želela, da bi imela stanovanje, iz katerega bi videla hribe." Cilka Trobej izhaja iz učiteljske družine. Oče je bil ravnatelj. Ona, njena sestra in brat pa so prav tako postali učitelji. Se danes ima zelo rada otroke. Najbolj vesela je otroških obiskov. Po- lma za naj-pripravljene vedala je, da mlajše vedno bonbone. V poklicu učitejice je doživela toliko lepega. Bili pa so tudi težki časi. Ob spominu nanje se Cilki orosijo oči. Ko mi je pripovedovala, kako so preživljali vojno, so ji po licih tekle solze. Bili so brez pravic in ob srečanju z kurili še v Šoštanju, je dejala. Potem mi je pripovedovala o prvih svobodnih dneh. Njena lica so se spreminjala kot vsebina, ki jo je pripovedovala. Tudi sama sem začutila tisto veselje. Pričeti je bilo treba s poukom, šola pa je bila zelo poškodovana. Dejala je: „Bilo je ogromno dela, a ljudje so bili zelo dobri. Čeprav so bili zelo revni, so takoj priskočili na pomoč. Tako nam je uspelo šolo zelo razumela. Zelo srečna je, ko sreča kakšnega odraslega človeka, ki ga je nekoč učila. Rada se pogovarja z njimi o tistih lepih časih. Živela je z dušo in telesom za otroke, popolnoma se je posvetila učiteljskemu poklicu. nemškimi učitelji so jim ti pljuvali v obraz. Ob takšni priložnosti jim je odgovorila: „Lepa je kultura nemška." Ko pa se spomni, kako so se pripeljali skupaj z Nemci v Šoštanj še domači izdajalci, ji v očeh izžareva sovraštvo do njih. Bila je prav gotovo dobra učiteljica. Pripoveduje tako živo, da človeku vse kar zaživi pred očmi. Eden najlepših spominov so prav gotovo prvi svobodni dnevi. Opisovala mi je kresove, ki so goreli po okoliških vrhovih in se vse bolj in bolj približevali'Šoštanju. „Nazadnje smo ga za- usposobiti za pouk v dobrem tednu. Pri popravilu šole so pomagali tudi pioniiji. Obvestili smo jih, da bomo pričeli s poukom. Bila sem upraviteljica in sem spregovorila prva. Jokala sem od sreče, prav tako kot jočem sedajle. Sploh ne veste, kako sem bila srečna, ko sem videla v dvorani toliko otrok. Najlepše pa je bilo, ko so ti otroci zapeli partizanske pesmi." Najbolj se je prestrašila, ko je eksplodirala bomba v njeni učilnici, vendar otrok ni bilo v razredu. Ko je slišala eksplozijo, je najprej odhitela v razred. Kako srečna je bila, ker tam ni bilo otrok. Cilka Trobej je bila tudi zaročena. Ker pa je njen zaročenec padel, seje posvetila poklicu. Živela je za otroke, s katerimi seje Cilka Trobej Učitelji so bili takrat tudi nosilci kulturnega življenja. Cilka je veliko delala na tem področju. Ko je bila mlajša, je tudi igrala. Dosegala je lepe uspehe, ki jih nikoli ne bo pozabila. Moti jo, da je danes odnos med učiteljem in učencem tako hladen. Včasih se je ta popolnoma posvečal otrokom. Govori tako kot bi imela otroke pred seboj. Vidi se, da jih ima zelo rada. Razglas koordina cijskega odbora ob tedni otroka 1975 od 6. dol! oktobra Družbena skrb za otn dobiva čedalje pomembni mesto v skupnih napo združenega dela in prn voljnega družbenega dela. Kljub organizirani in i ni skrbi za najmlajšo geni cijo pa še vedno niso izči ne vse stvarne možnosti, jih imajo krajevne skupno organizacije združeni dela, samoupravne intere skupnosti in vsi izvajalci i ličnih oblik družbene sk za otroke. Ali smo že dovolj sto za naše otroke? Premalo ali nesmotrno marsikje izkoriščeni reku tivni prostori: otroška i| šča, telovadnice, letovišč plavalni bazeni dnižal prostori društev in druži nopolitičnih organizi vzgojnovarstvene ustano premalo razšiijen otroški mladinski tisk, kultu ustanove: kino, gfedalHI muzeji, galerije nam daji še veliko možnosti za uč kovitejše pokrivanje otrok vih potreb. * DELAVCI! V organizacijah zdnii nega dela ustvarjate sredsfl za dvig življenjske ravni i lovnih ljudi in njihovih di žin. Namenite večji del sit stev za najrazličnejše oh vzgoje in varstva otrok.) tako bodo vaši otroci i in se skladno razvijati v j vosti in sreči ter uspešno 4 daljevali naše delo, ko I odrasli. • OBČANI! Organizirajmo se v I nih skupnostih, ki dajejoi nične možnosti za zadovi tev vseh otrokovih poti V družbenopolitičnih | družbenih organiza vzgojnih, socialnih in zd stvenih ustanovah izd in uresničimo stvarne i črte za napredek vzgoje j varstva otrok. Poskrbimo, da bodo j grami interesnih skup zagotovili gradnjo potreb objektov za otroke, da t zagotavljati izobn kadrov za delo z otroki in se bodo v njih resnično k zale še zlasti vsebinske i ve otrok in potrebe družin. DELEGATI! Borimo se za ures nje enotne in sistemati družbene skrbi za otroke! | V kratkoročne in ročne načrte vključite! vite otrokove potrebe, s t bomo hitreje omogočili variti razmere, v katerih b lahko vsak otrok razvil s osebnost. Uresničujmo leto geslo Tedna otroka: USTVARJAJMO BOL POGOJE ZA ZDRAVO I SREČNO RAST NA OTROK! RAZUMNO GOSPODA MO, VARČUJMO IN1 JEMNO SODELUJMO! PODROČJU VZGOJE VARSTVA OTROK! Koordinacijski < TEDEN OTROKA 19! Dobro obveščeni občani - dobri samouprav - Ijavci